XV. letnk. V Gorici, "2!). avgusta 1907. 35. številka. |*h»j»T»»k8otrtek 1, I uri p ipoldne. fokopni 10 ne rm-Uj. Nefraiikovana ima »« ne 'Pro' Cena liitu umSa celo lato i krone, tjl leta S krom. B»nj' premolnu . cel« 8 kron«, L 1-60. NortMbjfccena rtu MHTj*^ru8e liein iivon, fcV»trlje K. Kokopiie »prejema |(i »rodna Tukarna" Gorici, ulica Vet-irini it. 9. V trst sloven v° na Pri 16. v*n r-W-f)'fGyv~ Naročnino in naznanila s pr c j onia uprarniitvo, Gorica Si‘inrni5l;a ulica St. 16. Posamezno Številko hi* prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem to-knliSiu nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baunigartl v Korenjaki ulici in na Korenjskeni bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se radunijo po petit vrstah in sicer: čo se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi, i (v’. —' Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Nnrodna Tiskarna" (odgov. L. Lnkežič) t Gorici. Radi nabave sena! V n od e I j o o I) !). ti ri d o po I-l,c se ho vršilo v prostorih »Gor. leze« posvetovanje, kako začasno skrbeli našega kmeta v gorički okoli in ajdovskem okraju s krmo In živino. K lomu posvetovanju so vab-|?iii vsi župani prizadetih občin, župniki ajdovsko in goričke »Kmoč-zveze». odbor »Goriške zveze« |r naši državni in deželni poslanci. Treba je, da zastopniki posa-leznib občin in »Kmečkih zvez« |inoso seboj podatke o približnih drebah sena in drugih krmil v svoji |ičini. Ker je predmet posvetovanja |lno važen z.i našega kmeta, upamo, se vabljeni s potrebnim zanima-|jpin odzovejo temu vabilu! »Kmečka zveza“ zii noriško okolico. Žilne cene in borza. Danes se bomo pečali z žitnimi ce-imi, s katerimi špekulirajo jadje na borzi ir bogate na stroške prebivalstva, ki kanje, in na stroške kmeta, ki žito pride-ije. Zadnjič enkrat smo v enem članku >vorili o naši živinoreji, Liberalcem to i bilo prav. Bičali smo goljulijo, ki se >di na račun našega prodajajočega kmeta kupujočega občinstva od strani goljufih ,prekupcev. Liberalni listi so naa LISTEK. Kdo je bil kriv? (Josip Brožek.) (Konec.) Nesrečna žena je začela jokati, da se je bil kamen usmilil. „Pa menda vendar ne umrje — aj mislite gospod doktor?" „ Vsej od n o pokličite dtiliovnikn, po-•žaj bolnikov je nevaren, in če je preden, saj niti to bolezni nič ne poslabša". „Kaj pa bom počela brez moža!" vSaj imate odraslega sina“. »Seveda, toda ta — — —“ tu je ena umolknila, ker ni vedela, ali bi ina zagovarjala, ali tožila, ali kaj. Zdravnik, ki je dobro poznal do->ače razmere pri Osojnikovih, je resno npomnil: „Vidite, mati, kam pripelje 'roke nespametna iu slaba vzgoja “ — Vest, da je Osojnika zadela kap, e je kot blisk razširila po vasi. in 'arsikdo ni hotel verjeti te žalostne lovice. Ko je pa zvečer stopal župnik Najsvetejšim k Osojnikovim, so se repričali vsi, da je žalostna vest fsnična. Osojnik ni več vstal s postelje label je od dne do dne iu videti je '•lo, da dolgo ne more več biti, od osodnega dne je minulo štirinajst ni in Jože se ni pokazal niti doma v radi tega napadli. Nismo se čudili, ker , vedeli smo že dolgo, da liberalci niso še nikdar branili kmetovih koristi. Ti ljudje morajo gledati, da ustrežejo raznim pre-kufcem, ki eo njihovi glavni pristaši. Ravno tako no pričakujemo sedaj, da bi puBtili na miru naš današnji članek. Pa nas to ne moli! Preveč smo prepričani o važnosti tega vprašanja, da bi nas motilo vsako zanikerno ščene. Zadnje mesece so se žitno cone cene zelo dvignile; od 16 kron smo prišli danes že na 22 kron. Poskočile so ceno torej skoro za eno tretjino. Ni treba povdarjati, kaj pomeni to za delavca, ki mora kupovati moko in kake važnosti je za krnela, ki prideluje žito. Jasno je, da je kupujoče občinstvo pri tem občntno udarjeno; a ndarjen je pri tem tudi kmet, dobiček pa žanjejo prskupci in judovski špekulanti na žitni borzi. To jo vse posledica sleparskih kupčij, ki se vrše na. borzi in ki so do danes še postavno zavarovane. Ko bi bilo mogočo ustaliti žitno cene, bi borzni slepariji bil zadan smrtni udarec. Pač pa vidimo, da špekulantjo vedno dobro opravijo tam, kjer se cene pegosto in zelo menjajo. Kar je za borznega špekulanta dobro, to pomeni pro-kletstvo za prebivalstvo in za kmeta. Zato je treba ljudskim strankam stremiti za tem, da dosežejo neko gotovo stalnost žitnih cen. Prebivalstvo, za katerega pomeni kruh in moka najvažnejšo hrano, lahko potem računa z nekim gotovim iz-datkrm, medtem ko bo kmet tudi lahko vedel da bo za žito, če bo obrodilo tako in lako, dobil tdiko in toliko. V dosego tega pa poznamo le eno sredstvo: Odpravo borzne žitne kupčije, take kakor je sedaj, ter vpeljavo od države nadzorovanih žitnih skladišč v veli-k*m cbsegu. Že obstoječa zadružna orga- vasi Bolni oče ni nikdar vpraša! zanj iu tudi žena ni pred možem nikoli izrekla njegovega imena, da se ne bi bolnik razburil iu razjezil. „Kje pa je Jože?“ vprašal je slednjič nekega popoldne Osojnik., Čutim, da ne bom več dolgo živ in rad bi še govoril ž njim pred smrtjo." „Nevem ničesar o njem", je odvrnila žena jokaje, „od onega dne ga nisem več videla." Bolnik Je molčal nekaj časa, potem pa dejal: Če umrem, predno pride, povej mu, da sem mu vse odpustil, kar mi je žalega storil in da mu zapuščam svoj blagoslov, ako se poboljša. Ako ostane kakršen je, ga bo zadela enkrat ostra kazen božja." . Saj še ne boš umrl tako hitro." »Vsako upanje bi bilo nespametno.“ Po tem pogovoru je bolnik nekoliko usnul in zvečer je naznanil zvon vaščanom, da Osojnika ni več med živimi. Jože ni prišel niti na pogreb svojega očeta. Osojnikovka je čutila ob tej piiliki dvojno bolest. Molila je za rajnega moža, spominjala pa se je vroče tudi sina, ki je morda že tudi v bedi iu revščini končal zemsko življenje. Žalostni časi so se pričeli zdaj na Osojnikovem domu. Vdova je bodila s povešeno glavo sem in tja, pogosto jokala in izpraševala po sinu. In vendar nizacija, rajfajzenske posojilnice in drage kmečka zadrngn, bi bila prav primerna podlaga, na kateri bi se dalo veliko storili. Država in dežele pa bi morale skapno poseči v to akcijo, da se ozdravijo razmere pri kupčiji žita. To merodajnim faktorjem v uvaževanje. Ustanovni shod društva krščansko mislečega učiteljstva. Pripravljalni odbor društva krščansko mislečega učiteljstva za pokneženo grdijo Goriško - Gradiščansko opozarja ponovno na ustanovni shod vse cenjene uči(el;e, učiteljice, katehete in drage prijatelje šole, ki jim jo mar krščanska vz-gojh mladine in složno delovanje ačitelj-stva z duhovščino v blagor našega naroda. Shod se bo vršil dne &. septembra ob 10, uri dopoldne v »Šolskem Domu“ v Gorici. Pričakujemo obilo udeležbe! Odbor. Politični pregled. V Maroku. — Francozi so imeli te dni zopet manjše bojj z Maročani. Francozi so se morali enkrat umakniti. Medtem so došle nove čete. Sedaj je pred Kazablanko 3000 Krancozov, ki se pripravljajo, da kmalu napadejo Maročane. Novi sultan se pripravlja z 10.000 možmi in močnim topništvom na sever proti Francozom. Francozi nameravajo maroško vojsko napasti prej, predno ji pride na pomoč novi sultan. Francozi pošljejo v Maroko še aOOO mož. Iz Londona prihaja najnovejša vest, da je stari maroški sultan umorjen, kar pa še ni potrjeno. ji je bil ta na večer po pogrebu tako blizu. — Zvečer onega dne, ko so pokopali Osojnika je neka temna postava prelezla pokopališčni zid in hitela k sveže nasutemu grobu. Bil je to Osojnikov Jože. Zgrudil se je na očetov grob iu glasno vzdihoval: »Odpuslite uTi dragi oče, odpustite izgubljenemu sinu 1“ Dolgo, dolgo je klečal ob grobu, slednjič pa se je splazil čez zid in izginil v temi. * * Od tega časa ste minuli dve leti. Osojnikovka je imela sina že zdavnaj za mrtvega, vendar ji je velel neki notranji glas, da ga bo še videla na tem svetu. In res — povrnil se je. Nekega večera — bila je ravno druga obletnica Osojnikovega pogreba, je pri Osojnikovih nekdo potrkal na vrata. Osojnikovka je bila sama doma iu je šla odpirat, meneč da je prišel hlapec, ki se je mudil nekje na vasi. Ko je odprla vrata, se je pokazala pred njo visoka postava, nekdo jo je zgrabil za roko in vzkliknil: »Mati!" »Jože", samo ta beseda je mogla spregovoriti presrečna mati in že sta se objemala z izgubljenim sinom. »Nesrečni moj otrok, kod si bodil tako dolgo? Pojdi brž v sobo. da ti dam kaj večerje, saj vem, da si lačen." V sobi je pokleknil Jože pred Laški z ti n. minister Tittoni je prel. leden obiskal našega zunanjega ministra na Semeringo pri Dunaju. Cesar ga je sprejel v avdijenci ter mu podaril 1 svojo sliko. Socialistični shod se je vršil to dni v Stuttgarta na Nemškem. Prišli so na shod sodrngi iz celega sveta. Svobodo in bratstvo razumejo tako dobro, da so se na koncu skoraj stepli, ker angleškim socialnim demokratom niso fU‘tili govoriti. — V Amsterdamu so so 26. t. m. sešti pa anarhisti. Katoliški shodi. — V Pečuhu na Ogrškem se vrši sedmi cgrski katoliški shod. V slovesnem sprevodu je korakalo 2000 ljudi. Ogrska ljudska stranka se je prelevila v kršč. socialno in se potiguje za splošno volilno pravico. Žalibcg je še preveč madjarskega šovinizma v njej. — V VViirzbnrgu na Nemškem se vrši 54. shod nemških katoličanov. 0! hoda se je ! udeležilo 10.000 ljudi, 290 društev z 260 zastavami. Na shodu je navzoč tudi ljubljanski ške T, ki so ga zborovalci burno pozdravljali. Nemški katoliki v Nemčiji naj nam bodo v vzgled ! Zmaga Ruinunov. — Te dni so se vršile v okraju Belenyees na Ogrskem volitve za državni zbor. Vkljub velikim nasilstvom Košutistov je zmagal romunski kandidat žopnik Lucaciu. Med Turčijo in Perzijo je spor vedno hujši. Turški vojaki prestopajo perzijsko mejo ter ondi more. Turška vlada vse to taji. S. K. S. Z. Pod tem naslovom bomo prinašali v bodoče poročila o , Slovenski krščanako-socialni zvezi" za Goriško. mater, povzdignil roke iu s solzami v očeh prosil: ..Odpustite, mati, izgubljenemu sinu, ki se je poboljšal iu povrnil ves drug kot je šel od doma. ..Odpuščam ti, kot ti je tudi umirajoči oče odpustil." „Oče odpustil? Tedaj me ni pro-klel ? Oj hvala vam, mati, tisočera hvala*, vzkliknil je poboljšani sin iu začel pripovedovati materi, kako se mu je godilo, odkar je zapustil rodni krov. ..Onega groznega dne sem bežal v gozd iu se skrival tam toliko časa, da so očeta zagrebli. Vžival sem jagode in maline, druge hrane v tem času nisem pokusil. Zvečer po pogrebu sem prišel po slovo na očetov grob iu odšel po svetu. Stopil sem v službo pri neki pobožni rodbini, iu ker sem se pošteno obnašal, so me radi obdržali pri sebi dve leti. Dalje časa pa nisem mogel tam ostati, ker mi srce ui dalo prej miru, dokler nisem zadobil od vas odpuščanja." Sosedje so le slabo verjeli Jožetovemu poboljnanju. Vendar polagoma so se sprijaznili s to mislijo, ko so videli, da Jože ne zahaja nikamor drugam kot na polje iu na očetov grob, kjer je dolgo molil in jokal. Gostiln se je ogibal in postal je eden najboljših iu najmodrejših gospodarjev v celi vasi. — —-----------— — Prihodnja odborova noj« bo v pondeljek 2 i eptf mbra ob (ih zvečer. Odborniki in odbornice nuj se blagovole udeležiti polnoštevilno. V /.»dnjem poročilu smo pomotoma izpustili iz odbora ime g. Jožela Abram, karala v Miljah. * Jeseniška slavnost so je obne^a nad vho sijajno. V impozantnem sprevoda je bilo do .'!0 zastav. Navzočih je bilo pet državnih poslancev ter ogromno Ijndstva iz vseh slovenskih dežel. Uie-ležnikov je bilo do 2000. V cerkvici na na Savi je bila sv. maša, nakar se je blagoslovil novi ^Delavski Dom**, kjer se je začelo zbore vanje. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen z navdušenjem naš dični dr. Dermastin, ki je vodil zborovale s pravim navdušenjem. Za zapisnikarja je bil med drugim izvoljen strojar Jožef Cotič iz Mirna. Navzoči poslanci jo bili častni predsedniki. Prvi je govoril o telovadbi g. I, Podlesnik; dr. 1. Hihnjfc je poročal o delovanju štajerske „S.ovenske kršč. soc. zveze14: pro-vizor Arnuš je poročal o delovanja na Koroškem ter bičal one, ki hočejo zanesti liberalizem na Koroško. Nato poda predsednik sam poročilo o krščanskosocialni organizaciji na Goriškem. Spominja bo nepozabnega rajnega dr. I. Pavlice, pravega Slovenca in demokrata, ki je jasno videl, kako goriško Slovenstvo hira in kako mu treba pomagati. On je prvi ustanovil prvo krščanskodemo-kratično druHvo na Goriškem: Katoliško delavsko društvo v Gorici. Vzrastla so taka društva tadi dragod; najdelavnejše, najmarljivejše pa je „Katol. delavsko izobraževalno društvo" v Mirnu. Vzklilo je pri nas iz naše organizacijo že 30 krepkih društev. Pri tem organizatoričnem dela ne smem pozabiti brhkih naših žena, (Živio-klici) ki so se izkazale za najna-vdašenejše agitotorice. Nedavno pa smo ustanovili v Gorici svojo samostojno K. S. Z. Odbor in predsedstvo sta porok, da bomo neumorno delali. Cilj naš je: K. s. misel zavladaj povsod po solnčni Goriški in nas privedi kmalu do naše edine, združene Slovenije. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Dr. Hohnjec pohvali nato tudi štajerske žene in posebno mladeniče, ki so se kot agitatorji pri zadnjih volitvah obnesli kakor vojščaki. Prosi g. DermaBtijo, naj ponese predsedniku goriške K. S. Z. dr. Brecelju pozdrave skupščinarjev. Tul iz Trsta pozdravi skupščinarje v imenu najnežnejše slovenske krščanskosocialne organizacije. Otvorili smo v smislu silepov katoliškega shoda že drugo župnijsko knjižnico v Trsta in kmala bomo še tretjo. Ustanovili smo „Sloven-sko katoliško izobraževalno društvo11. Imamo vzorni zavod sv. Nikolaja za varstvo neizkušenih deklet, ki tam dobivajo streho, kruha in slnžb. Letos smo otvorili „Marijm l)oin“, kjer se dekleta v nedeljo bavijo z delom in se izobražujejo. Napreduje tudi moška in ženska Marijina dražba. Z upom na pomoč od močne kranjske matere Bklepa njena najmlajša hčerka s prisrčnim pozdravom. (Burna pohvala). O kranjski S. K. S. Z. je poročal še Laka Smolnikar, nakar je bilo zborovanje ob I. pop. prekinjeno. Popoldne je poročal dr. Lampe o predavanjih ter dr. Krek o nadaljnih načrtih. Nekaj stvari o tem lepem shoda še prinesemo v prihodnjih številkah. Bog daj blagoslova ! — Po zborovanju je bila telovadba telovadnih odsekov. Ž9limo, da se tadi pri nas začno kmaln snovati taki telovadni odseki Zvečer je bila ljudska veselica. Novice. Poslnnec g. Josip Fon se je vrnil v Gorico. Kdor ima ž njim kaj govoriti, ga dobi vsak dan v jutranjih urah na njegovem stanovanja via Ponte honzo 14 (za vojaško bolnišnico). Duhovne vaje opravijo lahko preč. gg. duhovniki vsaki teden meseca septembra v rezidenciji oo. jezuitov v Ljubljani, Elizabetna cesta 5. Začetek je vsaki pondeljek ob 6. zvečer, sklep v petek zjutraj. Za pravočasno oglasitev prosi predstojništvo. (ioriSki deželni zbor bo sklican najbrže v prvi polovici septembra. Gotovega še ni ničesar. Baron Berk se je 21. t. m. z avtomobilom pripeljal v Videm in se od tod drugi dan odpeljal v Benetke. ..Kmelov prijatelj11 mi deMi Velika dobrota '-ca naše vinogradnike je v tem, da je država in dežela določila in daje brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov. Z velikim veseljem posega ljudstvo po lej dobroti, v vedno večjem številu se oglašajo posestniki za ta posojila. Žal, da se prošnje za posojila tako kasno rešujejo! O tem se je mnogo govorilo iu pisalo; vendar se zdi, da pravi vzrok konečno le pride na dan. Neki poseben slučaj nam namreč navdaj:! to misel. Iz neke občine nam je znan ta-le slučaj: Oglasilo se je mnogo posestnikov pri svojem županstvu ter isto naprosilo, da jim napravi tozadevne prošnje. Županstvo je prosilo c. kr. okr. glavarstvo, da mu dopošlje potrebno število dotičnih tiskovin. Preteklo je M dni, a tiskovin še ni bilo. Županstvo je ponovilo svojo prošnjo za odpošiljalev tiskovin. Preteklo je 2 meseca, a od glavarstva niso došle tiskovine, uiti kak odgovor. Posestniki čakajo na prošnje, županstvo čaka na tiskovine iu dobrota brezobrestnih postaja iluzoričua. Kje tiči vzrok temu? Že pretečena leta se je pisalo v časopisih in govorilo v našem deželnem zboru. Vselej smo slišali trditev, da naši poslanci so se hvalevredno trudili za rešitev prošenj. Tudi visoko namestništvo je trdilo, da ne zadržuje rešitve in deželni odbor je baje tudi redno reševal iste. Tako ostaja vprašanje, kje tiči vzrok, še vedno nerešeno. Zgoraj navedeni slučaj nam daje migljaj, da gospodje referenti prrprvi politični inštanci, so vzrok, da rešitve zastajajo. Vsaj o goriškem glavarstvu bi kaj takega ne bilo prišakovati, kajti referent v tej zadevi je znani »prijatelj“ kmetov, voditelj agrarcev in kuiididat za državni zbor g. Ant. Š t r e k e I j. On je ob času volitev na lepake dal tiskati, da je sovražnik kmetov, kdor ne voli — njega. Sedaj se pa govori po deželi, da je on tisti referent, ki zavlačuje rešitve za brezobrestna posojila, da on je tisti, kateri ovira prošnje s tem, da ne dopošilja pravočasno naprošenih tiskovin in vrh tega tisti, ki v zvezi s svojim sorodnikom drž. poslancem Lojzetom dela na to, da se prošnje izrečno vinogradnikov iz okolice in Vipavskega ne rešujejo pravočasno. To zadevo bomo še zasledovali in odkrili svoj čas „prijateljstvo" Anteja do našega kmeta. Cesar v Celovcu. — Časar se pripelje r Celovec 4. septembra ob 4 uri popoldne. — Saški kralj je sedaj v Bohinja. — Slovenski fantje v Šlezljl. — Iz Šlezije nam še piše vipavski rojak: Slovenski fantje so bili s svojim pevskim zborom povabljeni od g. župnika v Ern-dorlu k ondotnema cerkvenemu shoda. Pri cerkvenem opravila je Bvirala godba, pelo pa se je deloma poljsko deloma slovensko. Slovenski pevski zbor je pel popoldne tadi lavretanske litanije v slovenskem jezika pred izpostavljenim sv. R. T. V pevskem zbora so fantje z Vipavskega, in sicer so deloma s štarske gore, vipavske doline, 2 iz Pianine, 7 iz šturske fare in 1 z Otlice. Pevovodja sta: Anton Pipan, cerkveni pevec, s Planine in Tomaž Črnigoj. L udstva je bilo tadi ta veliko ter je z zanimanje.n poslušalo lepo slovensko petje. To je častno za naše fante. S tem, da ostanejo zvesti v tujini svoji materinski besedi in krščanskim načelom, pridobe tadi med poštenimi tajci le na ugleda. Čast takim fantom 1 — Iz beneške Slovenije. — Iz Sv. Petra Slovenov nam pišejo 24. av-gaBta. V nedeljo 1. septembra bodo imeli veliko slovesnost v Matajurja. Prevzvi-šeni in premili nadškof videmski mons. Peter Zamburlini se bode dal nesti v pripravni nosilnici do visoke in romantične vasice, kjer bodo blagoslovili krasno z novo križevo potijo in z norimi kipi prav estetično ozaljšano cerkev. V pondeljek 2. septembra, ako vreme nn bo nasprotovalo bo prevzvišeai nadškof opravljal službo božjo prav na grebenu visokega Matajurja, kjer se ponosno dviguje spomenik Kristusa Odrešenika. Tam gori na vrha Matajurja, od koder sn razvije krasen pogled mimo beneške Slovenije do nižje Karlanije in preko cele Primorske do Jadranskeva morja, so bo tadi delila sv. birma. V vasi »Matajur1* se pod vodstvom g. vikarja-kaplana Lojza Bla-zatiča živahno delnje, da bi se slovesnosti razvile 7redno, srečno in ponosno tudi za slovenski kraj, ne le shmo razvile, a tadi da bi se izvršile, kar nam je apati in kar iz dna srca želimo. Ogromno šte- vilo beneških Slovencov se gotovo udeleži izvanredne slovesnosti na visokem Matajurja, ter Be ob priliki sedme obletnice blagoslovljenja spomenika zopet oklene pobožno Kristusove zastave in jej zapoje soglasno in srčno himno zmage in rešitve! Drazega septembra, hajdinm vsi na Matajur ! — Na Brezje 1 — Piše se nam : Spodobi se, da bi šli vsaj nekateri romarji tudi iz Goriškega k slovesnemu kronanja čudodelne oodobe M »rije Pomočnice na Brezje. Zato prosimo, da bi objavili v prihodnji številki ^Primorskega Lista", da bodo šli nekateri prihodnjo soboto na 31. t. m. zvečer na goriški državni kolodvor, odkoder se popeljejo na Bled s ponočnim vlakom ob l2'/a. Z Bleda nameravajo potovati Bkozi K ono in Badovljico, odkoder se bodo uvrstili v procesijo. Več romarjev, Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo v »Šolskem I)omu“. — Obrtni in trgovski vajenci, ki so dovršili ljudsko šolo, vpisovali se bodo v obrtno-na-daljevalno šolo od 9. are najprej dne 15. septembra in 16. septembra ob 5. ari popoladae. opozarjamo dotične gg. mojstre, oziroma roditelje, da preskrbe, da se njih vajenci pravočasno vpišejo, ker je število obrtnih nčencev omejeno in bili bi prisiljeni take zavrniti, ki bi se kasneje oglasili brez utemeljenega nzroka. Da je obrtna-nadaljevalna šola slehernemu mlademu rokodelca prepotrebna, pač ni treba dokazovati. O tem bo lahko prepriča vsak še tako malo izobražen; zato pričakujemo, da bodo gg. mojstri, ne le vpisali svoje vajence, ampak da bodo tadi skrbeli, da bodo vajenci vedno in točno hodili v šolo, ker le od nepretrgane in redne hoje v šolo je pričakovati vspešnega napredka. Napreduje se le na podlagi znanoBti. 15. in 16. septembra uvrstili se bodo po zmožnosti v razrede oni učenci, ki se vpišejo na novič v to šolo. 18. septembra prične reden pouk. Otroški vrtci društva „ŠoIski Dora" v ulici sv. Klare št. 4, Podkapelo št 1 in v „Malem Domu“ se odpro 1. septembra. Od tega dne dalje se bodo Bprejemali zdravi otroci od 3—6 leta v zabavišča, kjer so otroci pod varstvom skrbnih vrtnaric, ter se oče leg«, kar želi vsaka skbna mati svojemu otroka. — Listnica upravništva. — Andrej Berginc iz Amerike. Prejeli smo poslano naročnino do konec I. 1907 vse plačano. Hvala! Iz goriške okolice. g Sliod I —G. poslanec Josip Fon priredi v nedeljo shod svojih volivcev v Šempasu po blagoslovu. Ob povratku bo razgovor z volivci v Ozeljanu na Otavi. Volivci se vabijo, da se shoda obilno udeleže. g Iz Steverjana. — Dne 27. t. m. je prišel k nam naš novi g. kurat. Pri nas je bila do sedaj vedno navada, da je županstvo vsakega novodošlega duhovnika dostojno sprejelo, letos pa niči Števerjanci so razen par izjem dobri verniki, ki spoštujejo svojega dušnega pastirja ter se ravnajo po izreka : vsakemu naj se da čast, ki jo je vreden. Sele v novejšem je začela tudi pri nas pihati drugačna Bapa in sicer od one strani, od katere smo jo najmanj pričakovali. Ko je ljudstvo izvedelo, da županstvo noče nič storiti za dostojen sprejem novega duinega pastirja, lotilo se je samo dela in s tem najbolj p o k a z a I o I jubez e n in udanost do dušnega pastirjal Vsa čast takemu Ijadslvn I Pot, po kateri je šel g. kurat do cerkve in duhovnišča, je bila okrašena z maji in zastavami, postavljena sta bila dva slavoloka s primernimi napisi, a hiš so plapolale zastave. (Zatrjuje se nam celo, da županstvo iii hotelo niti posoditi obč. zastav, česar pa ne moremo verjeti. Op. ur.) Pri slavolokih se je zbrala velika množica IjulUva, šol. mladina z g. učiteljem in starešinstvo. V svojem imenu in v irmnu šol otrok je pozdravil g. knrata g. učitelj, v iimna Občinarjev sploh pa g. žapan. G. karat se je prijazno zahvalil. Po sprejemu je šel g. kurat in vsa množica v cerkev, kjer je bil blagoslov. Tako upam), da smo kakor omikane! pokazali novo-došlemu,našemu dušnemu pastirja dolžno čast, nljndnost in spoštovanje. Z tlimo mu le, naj bi mu ljnbi Bjg dal prav dolgo srečnemu in zadovoljnemu m*) nami živeti I V nedeljo 1. septembra v Fi. hemberk k odkritju spominske ploš^ S. Gregorčiča!! Iz ajdovskega okraja. a Slavnostno odkritje spominski ploščo pesniku S tirmjorčič-a v I{j. In-niicimi se bode vršilo dne 1. sep. tembra t. I. ob 3 iu pol popoldne H tem-lc vsporedom: 1. „Naša zvezda" !\ Medved; 2. Pozdrav iu odkritje; 3. Slav nostui govor; 4. „Oljki“ deklamacija, 5. „Slovo" Iv. Laharnar; G. „Slovo“ de klamacija; 7. „Nazaj v planinski raj“ '1 Sattner. — Pesmi pojejo cerkveni ri hemberški pevci. Po končanem odkritju bode v hotelu g. M Ličen koncert, >rj katerem udarja črniški tamburaški zbor. Pri koncertu morejo nastopati raz>u pevska oz. tamburaška društva. K obilni udeležbi uljudno vabi županstvo. — I/ Rihenbergu dne 24. avg. 1907. a (Ulica. — V nedeljo 1. sept. bo tukajšnja Marijina dražba (ponavljala i"r| „Cito“ in „Kmet Herod". a V dopisu iz Sela v zadnjim „Pr. L.“ je po pomoti izostalo: Glavna igro pri veselici v„Č3vljar“ so vprizorili diletantje slov. Čitalnice iz Dornberka, Igrali so tako precizno, da smo se rsi poslušalci kar čadili. Zlasti g. Fr. Kavčič in g. Josip Saksida sta tako naravno nastopala, da bi delala „ čast vsakemu odra. Častitamo slov. Čitalnic' i Dornbergu, da razpolagajo s takimi močmi in upamo, da jih bomo še videli m domačem in sosednjih odrih. a Nagla smrt. — V Batujah j« peljal v petek Franc Koron drva z voli domov; kar na enkrat pa se zgradi ni tla. Zadela ga je kap. V malo trenutkih je na poti vzdihnil. Bil je priden ii varčen gospodar. Imenovani je par dnij pred svojo smrtjo sam lastnoročno, na svoje strok in lastnem zemljišču sezidal in dovršil ob vhoda iz skladovne ceste v Bitnje „znamenje“. Ko ga je nekdo prašal: „Ki' pa delate?" je odgovoril: „Šj to hoče* narediti pred svojo smrtjo11. In res kmalu je nenadoma nmrl. To znamenje bo spominjalo vedno ca njegovo naglo smrt a V Ameriko. — h Bitaj ii Sela so odšli tadi nekteri v Amerik^ Torej od vsih krajev se sliši, da zapuščajo mnogi domovino, in grejo iskat sreče v novi svet. a Dopisa v .Soči" in „Primorci.‘ gotovo, da ni pisal nihče iz Sila. Prvič, ker v Sela ne poznamo nobenega Berlota ; drugič, ker v naših cerkvah niso pevci še nikdar peli pesmi: „0 Ti devici majnica11, in sploh ne vem, če je znam taka pesem ; tretjič, ker se mi imenujemo Selci in ne Seljani, in četrtič ker je neverjetno, da ti se Selci hvalili s kamenjem in žvižganjem. Slednjič pa dopisnik zna šteti Bamo do štiri, ker ni mogel našteti več kot štiri črniške tamburaše. Virgdč, Virgilč, kaj so ti je zgodilo, ali Be bojiš, da pade nate živi Čaven? Veš mi gremo naprej in pri veselici mo mi Selci prvič nastopili, od kar stoji Si.il Tone Kosovelov, a Iz Sela. — Ni čada, da so s« naprednjaki na selsko veselico tako lepo obnaša1^ kakor se hvalijo v zadnji številki „Primorca“. Saj se še od državnozborskih volitev s tem zabavajo. Cele noči razsajajo in rujovejo, da jih je giozi poslušati. Pošteni ljudje še počivati ne morejo. Ta p* tam se slišijo klici: „šire-kelj!“ kakor da bi klicali svojegaan elji varuha na pomoč. Tako se godi po naši vasi skoro cele noči, posebno pa ob nedeljah in praznikih. In kaj pravi ;iašJ županstvo in starešinstvo fc temu? Zi kaj plačamo našega redarja? Dokler ji županil A. Berbuč, je bilo vse mirno it v redu. Če je bilo kaj napačnega, jih ja hitro posvaril. Ali sedaj nimamo nobenega župana? Skoro, da gi nimam}. Vsaki krat, kadar razsajajo, mu poštuni ljudje očitajo, da naj posvari te divjake, a on se na vse načine izgovarja. ,. Ia» grein spat-, je odgovor. Ssduj vidite, kakšnega župana imamo I Proč ž njim' a Kuko olikaui liberalci ča^t« svojega poslanca. — Dne 11. t. m. s« je vračal g. Alojzij Štrekelj iz Črnič skuti Selo. V Selu se je ustavil pri gostilni Antona Kerkoča. Ko je izstopil z vozi ga naenkrat obsaje velika množica liberalce v. Začel je predavati o kmečki za devi. Med govorom začne neki mešetar- ček delati liberalne medklice : »Gospod, kaj pišejo »Primorski Liat“ in „Gorica“ o njih, da so ušivec, da nič ne znajo I Gospod, saj jih dobro poznam, naj sem že pil pri njih črn teran, o saj jih poznam Se, odkar so nosili kavalirjevo seme.“ Na to besede jo bil Štrekelj tako žaljen, da ni mogel več besedice izpregovoriti. Nato se oglasi neko drago ošabno člo-veče: »Gospod, kaj pa z razporoko? Jaz imam staro babo, rad bi jo preme-njal!“ Te besede so pa ubogega Lojzeta tako zbodle, da je kar naenkrat skočil na voz in jo odkaril izSela. Za njim se jo smejal neki občinski starašina! „lle, he, to ni prav, da smo ga tako vjezili.11 - Tako se obnašajo selski naprednjaki proti lastnemu poslanca. Ubogi Štrekelj! a Naš ponižen odgovor na dopis v »Soči* in „Primorcu“ »Batujski, črni-ški in dornberški 'klerikalci iz Sela izžvižgani* — se glasi : 1. Niste vredni, da bi se z vami mnogo prepirali in vam na vaše dopise odgovarjali, ker nam gre težko za papir in poštne znamke ter za dragoceni čas. Moramo najprej skrbeti, da plačamo vsaj pojedino pri g. Krkoča, ker dragače bi se morali obrniti do vas gospodov kapitalistov, da nam pomorete iz te denarne zadrego. Pa vendar, par-don 1 Virgil, tipamo, se nas vendar usmili, če ne bode dragače; saj ma že tako kapital leži doma mrtev, in bolje bo za njega, da ima denar v prometa. Mi ga ne prašamo zastonj; vse mn poplačamo z obrestmi vred, ker sramota bi bila za nas, če bi ostali dolžni. Priporočamo se torej vaši blagajni in dobrosrčnosti. — 2. Na vaš klic: „Leto je 1907 1 Mladeniči, ki ste naprednega daha, stopite v napredni tabor, otresite sb farovškega jarma,* vam ponižno odgovarjamo, da mi nismo še sposobni za vaš napredni tabor. Prvič, ker nismo še toliko napredovali, da bi pijani obležali po grapah in pod strešnim kapom ob časa dežja, ter nismo bili še tako zamišljeni v napredek, da bi niti ne slišali, kako nas nekdo slači in trga z nas obleko, in bi se potem v jntro se zbadivši na pol nagi s ponosom zavedali: V napredka smo že zopet korak naprej. Dragič tadi nismo še sposobni za vas, ker nimamo med seboj nikogar, ki bi bil deležen tiste velike časti, pogovarjati se z g. c. kr. okr. glavarjem zaradi tega, ker je brez višjega dovoljenja delil svoji ženi zakrament sv. birme. No, pa tema janaka ne zamerimo, ker je precej oddaljen od žapne cerkve. A vendar mu zavidamo to čast, da ga je gosp. okrajni glavar k sebi povabil. Gotovo bomo z vami, ko bomo Slovenci toliko napredovali, da boste naši dve himni ,,Hej Slovenci* in »Lepa naša domovina* za nas preskromni. Torej Vas prosimo gosp. kapelnik, če po vašem veierazuma ti dre pesmi niste več za rabo slov. naroda, žrtvujte enkrat za vselej toliko denarja, pa naročite od opic iz Afrike ali Azije kako bolj slavno in za naš čas bolj imenitno skladbo. Tisto skladbo, ki ste jo izdali na shod sr. Roka v Sela, je sicer veličastna, a težko da bi se je navadili, zakaj presneto ste se morali ubijati, da ste svoje pevce VBaj za silo navadili ; a vendar vam častitamo za Vaš trad. Plačilo vam ne izostane I Dragič še kaj več. Batojski in selski »backi*. a Nesreče. — V petek 23. t. m. se je ponesrečil 59 letni Anton Lisjak iz Vrtorina. Vozil je seno iz planine. Ko je voz pridržal, ga je vrglo pod kola. Pomečkan je čeztrebah in stegna. Dvomijo, da okreva. V nedeljo 18. t. m. so peljali trije vozniki iz Gorice vojaško prtljago v Ajdovščino. Na klanca v Sovina pod Go-jačami je padel eden voznik z visokega sedeža pod voz, ki ma je pomečkal život in noge na dveh mestih. Prepeljali so ga v Ajdovščino. Tamošnji zdravnik ga je posla1 v goriško bolnišnico. Menda velja tudi za vojaštvo zapoved posvečevanja nedelj, posebno na cesarjev rojstni dan ? a Razpfisana služba učitelja. —Iz Črnič se nam piši: V Črničah je raz- pisana služba nadučitelja. Kakor čajemo, nameravajo mnogi učitelji prositi zu to službo. Tukajšnje ljudstvo je verne in »poštuje cerkvene naprave; za to tudi vsi pričakujemo in zahtevamo, da se višja šolska oblast ozira na naše želje ter nam pošlje za nadučitelja moža, ki bo z ljudstvom v edinosti deloval v svojem delokroga. Odločno pa vse ljudstvo že sedaj protestira proti tema, da bi se v Črničah nastavil znani liberalni hujskač, ki se baje mnogo tradi za to službo .' Liberalec naj ostane pri liberalcih I a Volitev v ajdovski cestni odbor je bila 20. avgusta. Vseh volilcev je 72, oddanih je bilo 70 glasovnic. Voljeni so: Franc Gruntar — Šmarje — 69 glasov; Josip Vovk — Sv. Križ — 67 glasov ; Josip Vidmar — Lokovec — 65 glasov; Franc Farlan — Potoče — 62 glasov; Josip Mermolja — Selo — 55 glasov; Silvester Cigoj —Milovše — 51 glasov; Josip Pavlica — Rihemberg — 46 glasov. — Vtrilen glas: Leopold Bolko Gorici. Namestniki : 1. Ivan Bizjak — Dol — 66 glasov; 2. Franjo Vrtovec — Vel. Žtblje — 50 glasov; 3. Vinko Vodopivec — Kamnje — 37 glasov. Iz kanalskega okraja. ki Volitev v kanalski cestni odbor se je vršila dne 19. avg. Oddanih 56 glasovnic. Voljeni so: Andrej Madon — Bate — 56 glasov; Josip Winkler — Lokovec — 66 glasov; Anton Perše — Ajba — 56 glasov; Matevž Pirih — Kal — 65 glasov; Kristjan Velušček — Anhovo 39 glasov; Miha Zega — Kanal — 38 glasov; Miha Cvetrežnik — Banj-šice — 36 glasov. — Virilen glas: Ja-vančič Anton, Deskle. Namestniki: 1. Alojz Perše — Ročinj — 66 glasov; 2. Josip Gve-trežnik — Avče — 38 glasov; 3. Henrik Malnič — Kanal — 37 glasov. — Vseh volilcev je: 60. Iz cerkljanskega okraja. c Shod »Kmečke zveze* se vrši v nedeljo ob 2. popoludne v Cerknem v »Gospodarskem Doma*. Po shoda odbo-rova seja .Kmečke zveze*. c .Duhovska zveza* za cerklj. okraj bo zborovala 5. sept. ob 10. zjutraj v župnem dvorcu v Cerknem. Dnevni re bo jako aktualen in zanimiv. Gostje sosednih dekanij dobrodošli! c Cerkno. — Nad trideset članov »Kat. izobraževalnega društva* se je vdeležilo zborovanja „kršč. soc. zveze* na Jesenicah. S slavnostjo, na kateri so imeli priliko slišati krasne govore, so bili vsi zadovoljni. Vrnili so se domov polni novih misli in lepih načrtov za bodočnost. Nekteri so bili tudi na Sv. Višarjah. Jeseniška organizacija je naravnost vzorna. Bodi nam v vzgled! c Pravda za glasovir. — Pondeljek so si naši napredni »Čitalničarji* pri -pravdali lep glasovir. Spoznali smo pri tej priliki, da če je kaj fanatizma na Cerkljanskem, je ves osredotočen v .napredno* Čitalnico. Ta pravda je prežagala zadnjo brv, ki bi bila utegnila še vezati nsše katoliško društvo z »napredno" Čitalnico. Kdor bi morda tadi še sedaj hotel škiliti na ono stran, tega kar izbacnemo, da preprečimo ponovno katastrofo. Firbarjevi dekliči se že bahajo, češ: kedar klerikalci spet kaj napravijo, jim pa zopet vzamemo. Toda mi pravimo: Bilo je prvi — in zadnjikrat I c Abstinenčno gibanje napreduje. Nedeljo se jih je vpisalo nad 30; kmala nas bo 100. Z velikim veseljem pozdravljamo precejšnje število značajnih in požrtvovalnih mož in mladeničev iz trga, ki so nevstrašeuo stopili v boj zoper strop alkohol. Vstrajajmo! c Sodno. — Novi g, sodnik z družino je prišel. J’rva njih pot je bila v cerkev. Ljudje so to z veselim zadoščenjem opazili. c Društveno knjižnico otvorimo 8. sept. s primernim vsporedom, na kar opozarjamo vse somišljenike. c Oj, t« policijska ura I — Prašah smo že opetovano, kje neki bi bila cerkljanska p olicijsta um Glavarstvo pravi, da je v reji pri avtonomnem domačem županstvu; naše županstvo pa zatrjuje, da jo oskrbuje lokalno orož-ništvo, a od orožnikov smo pozvedeli, da njim ne pritiče nikaka postavna skrb za njo in tako smo praševali dalje, a zaman. Končno smo prišli na sled. Naš prvi podžupan, imejitelj novega štiblca v »gasi*, predsednik napredne čitalnice, jo je na predlog somišlienikov podžupanov zaprl v svojo ledenico, kjer je tadi zmrznila. Taka je zgodba cerkljanske policijske arr. c Novaki. — V nedeljo dne 18. avgusta se je poslovil od nas naš obče priljubljeni karat g. Jožef Abram. Ko je prišel pred leti k nam, je bila vsa du-hovnija zelo na slabem glasu. V resnici ni bilo tako hudo, a gotovo ma prihod k nam ni bil vesel, ker ni vedel, kakšni smo pri nas v resnici. Sedaj ob slovesu pa se je izrazil, da je bil zadovoljen z nami, mi pa smo bili tudi brez izjeme vsi zadovoljni ž njim. Dan 18. t. m. je žalosten za nas; ostane nam vedno v spominu. Med 3 letnim službovanjem g. karata Abrama se je prenovila cerkev popolnoma, tako da je naša cerkev ena najlep.ših daleč okoli. Hvala mu za delo in trud ! Ni bil tak, kakor trde o njem liberalci, da je duhovnika le za biro in ne za vero. Opravljal je molitve in sv. maše za revnejšimi pokojniki kar brezplačno, ne da bi ga bil kdo za to prosil. Med časom njegovega službovanja se je ustanovila pri nas Marijina dražba za dekleta, pred kratkim pa se je uitano-vilo »Kat. slov. izobraževalno društvo." Nemoremo popisali, kaj je vse storil za nas, zagotovimo ga le, da ga ne pozabimo, ker ž njim smo izgubili veliko I Bog Vam bodi plačniki Bog Vas živi! Iz tolminskega okraja. t Izobraževalno društvo »Soča* pri Sv. Luciji priredi dne 8. sept. veliko veselico. Na vsporedu je igra, petje, tambnranje, šaljivi prizori itd. Podrobneje pravočasno. Ta dan vsi k Sv. Luciji 1 t Iz hribov. — Pred časom smo čitali, da je cesta od Grgarja črez Vrh in do Kala in do Avč potrjena. K stroškom bode prispevala vlada 60%- P« ta črta ni popolna. Potrebno se nam zdi in prosimo merodajne kroge, da se ta cesta potegne od Kala skozi Lom do Sv. Lncije, ker že lega dotičnega kraja tako kaže. Če se ceata dogradi samo do Kala in Avč, bi vstrezala le polovici tukajšnih posestnikov;, dragi bi ostali brez potrebne ceste. V tolminskem in kanalskem Loma je veliko posestnikov davkoplačevalcev, a kraj ima zelo slabe poti. Človeku se mora pri sedanjih razmerah živina in ljudje smiliti, ki toliko trpijo radi slabih poti. Umestno in prepotrebno se nam toraj zdi, da se cesta gradi od Grgarja črez Vrh, Kal, Lom, do Sv. Lucije. Toliko v pomislek merodajnim krogom. Hribovci. t Tolminski cestni odbor je ta-le : Oddanih 48 glasovnic od 55 volilcev. Voljeni so: Franc Podreka — Volče — 46 glasov; Ivan Torkar — Podbrdo — 48 glasov; Ivan Kuštrin — Ponikve — 48 glasov; Peter P. Leban — Sv. Lucija — 48 glasov; Oskar Gabršček — 48 glasov; Anton Klemenčič — Tribuša — 45 glasov; Franc Rejc — Grahovo — 48 glasov. Namestniki: 1. Jožef Marovec — Podmelec — 47 glasov; 2. Andrej Vrtovec — Tomin — 46 glasov; 3. Štefan Bukovec — Volče — 46 glasov. Volitev je bila 7. avgusta. Največji davkoplačevalec g. Ignac Kovačič od Sv. Lucije ima virilni glas. Iz kobariškega okraja. kd Zahvala. — Podpisani Bi štejem v dolžnost, da izrazim iskreno zahvalo veleučenema in ljudomilemu g. polkovnemu zdravnika dr. Rudolfa Schindl-a, ki je brezplačno, požrtvovalno skozi poldragi mesec zdravil mojo hčerko Hildo. V Kobaridu, dne 24. avgusta 1907. Anton Komac, c. kr. davkarijski slnga. Iz bovškega okraja. b Volitev v cestni odbor bovški se je vršila 10. avgusta. Vseh volilcev je 36. Oddanih 33 glasovnic. Izvoljeni so : Oitan Fran — Bovec — 33 glasov; Mrakič Andrej — Dvor — 22 glasov; Černota Andrej — Log — 26 glasov; Katin Andrej — Čezsoča — 33 glasov; Žagar Alojzij — Žsga — 32 glasov; Žagar Josip — Srpenica — 33 glasov; Fiajs Andrej — Soča — 29 glasov, Namestniki: 1. Bizjak Ivan — Čez-Roča — 31 glasov; 2. Kravanja Ivan — Kal — 21 glasov; 3. Trebše Andrej — Serpenica — 18 glasov. — Virilen glas Leopold Jonko, Bovec. Iz komenskega okraja. km lz komenske okolice. Vsled dolgotrajne suše so se vodnjaki posušili. Tadi taršiea in pašniki so se posušili. Mnogo se je govorilo in pisalo o veliki trgatvi. A to nam mora dati sam sv. Mihael. Ker je pomankanje sena zelo občutno, so sklenili kmetje, prodati mnogo živine. Gnali so jo že na več sejmov, a morali so prignati tadi nazaj, ker ni kapca. Kaj storili? Na Krasu preti kmetovalcem hoda za živino in ljudi. Skoro bi morali obupati, če ne bi imeli v svoji sredi mogočnega gospoda, našega državnega in deželnega poslanca, ki nam je obljubil, da nam bo pomagal v vsaki sili in potrebi. V Komnu se je ob proslavi liberalne zmage izjavil, da bo naš oče. Sedaj je čas, Bedaj je prilika, da pokaže svojim volilcem, kolika je njegova veljava na Dunaju. km Iz Svetega. — V nedeljo, dne 1. septembra bo v Svetem starodavni shod in semenj sv. Tilha. A ta se bo letos vršil na nenavaden način. Naše županstvo jo namreč dovolilo ples. Gosp. dekan pa je odklonil slovesno službo božjo ter jo določil za Komen. Zato je nsBtal v občini velik hrup, ki so ne bo kmula umiril. Naj bo temu kriv kdorkoli, ni prav in ni lepo, da s plesi sv. Tilha na starost tako močno žalijo. Neumesten je ples, posebno, ker ljudstvo letos grozno trpi vsled saše; a libe alei se za to ne zmenijo. km Primerna rešitev. — Svoj čas je .Prim. List* poročal, da je nameravala neka laška družba iz Trsta ustanovili v Komna mlekarno ter si je za to nabavilo mnogo ledu. Pa glej smolo I Gospodje so obljubili kmeta za mleko le toliko kolikor se zahteva krčmar za »pašereto*. Kmetje so mleko večinoma odpovedali; kmetom je torej ostalo mleko, dražbi pa led. V vročih pasjih dnevih se je začel taliti led in ž njim premoženje drnžbe. Ker kmetje no privoščijo nikomur škode, svetujemo družbi, naj proti primerni vstopnini spašča liberalne gospode hladit v ledenico. S tem je ustreženo vsem: Dražbi Bami, liberalni gospodi in nam kmetom. Ta gospoda namreč v vkljub temu, da se po travnikih pase ogromna množina kobilic, da mesto krompirja kopljemo krogljice, primerne za streljanje divjih petelinov in da drži turšica ušesa posebi, prireja in pleše kakor, da slavi s tem neverno kakšen jubilej. Kakor je iz zadnjega razvidno nam bodo cen. čitatelji gotovo pritrdili, glede gori omenjenega nasveta, da imamo popolnoma prav. Kako se ta pomenljiva »štorija" zasuče, vam cenjeni čitatelji .Pr. Lista*, rad sporočim. Po splošnem mnenju: kmet iz okolice. Iz sežanskega okraja. s lz Repna. — Dne 18. t. m. je bila v R3pnu (župnija Repentabor) veselica, katere se je udeležil tudi »Sokol* iz Trsta in Gorice. Odločno moramo pa obsojati, da je pri tej neki brat Sokol prodajal razglednice s prav nesramnimi podobami. Ali je to tudi .napredek?" Tako se ne vzbuja narodna zavest, pač pa pohotnost! s Cestni odbor za sežanski okraj je bil voljen 1.1. m. Izvoljeni so : Umij Černe — Tomaj — 59 glasov; Franc Štolfa — Sažana — 59 glasov; Ivan Daje — Zavrhek — 68 glasov; Josip Mihelič — Repoič — 58 glasov; Maks Ukmar — Avber — 56 glasov; Ivan Ravbar — Dutovlje — 49 glasov; Ivan Bregant — Štjak — 39 glasov. Namestniki : 1. Matija Sila — Povir — 69 glasov; 2. Franc Dovgan — Štorje — 58 glasov; 3. Franc Gsc — Kopriva — 52 gasov. Od 65 volilcev se je udeležilo volitve 59. — Kot največji davkoplačevalec pride v odbor Andrej Obersuel iz Divače. Književnost - umetnost. * Poučevalni tečaj za cerkveno glasbo v Gorici se je dobro obnesel. Obiskovalcev je bilo 90 I Vse slovenske kronovine so bile zastopane — Italijanov je bilo malo. Občudovali smo izvrstno izvežbane dečke že pri predavanjih in potem pri produkcijah v cerkvi in glede obsega glasu in glede natančnosti v izgovarjanju. Kjer imajo take dečke, ne potrebujejo ženskih glasov. Koralna maša je ugajala vsem, še bolj pa peteroglasna maša Tinel-ova v stolnici. — Zanimivo je, da je splošna sodba o orkestralni maši Jan. Hirbeck-a — da že ni več cerkvena, da spominja že preveč na gledišče in »Kco* izraža želje, naj bi se bila raje pela kaka \Vitt-ova, ali Mitterer-jeva ! K temu zboljšanju cerkveno — glasbenega okusa zakličemo veselo: bravo I Gospodarske vesti. g Turščica kaže glasom poročila kmet. ministerstva, razim ua Goriškem, severnem Tirolskem in v Dalmaciji povsod v Avstriji prav dobro. Posebno sc hvali turščica v Bukovini, ua Štajerskem, Koroškem, Nižjeavstrijskem in deloma na Kranjskem. Na Goriškem in v Dalmaciji je napravila suša mnogo škode. g (ironijo sc je pričelo vsled dolgotrajne suše močno krčiti, Osobito v solnČnili, bolj visokih legah in tam, kjer se je bolj plitvo kopalo, trpijo trte močno Med raznimi trtami občutijo najbolj sušo laški rizling in glera. Trte cepljene ua rupestris monticolo in na rup. metaliko prenašajo sulioto boljše, nego one, ki so cepljene na riparijo. V vinogradih, ki so sc dobro obdelovali, napravila je suša mnogo manj škode, nego v slabo obdelanih. Donet zapovedi za kmeta. — 1. Krmi redno; drži se točno vedno istega časa in pokladaj vedno enako veliko krme. 2. Napajaj redno in zadoBtno; voda naj ne bo pretopla, pa tudi ne premrzla. Vroča živina ne sme piti vode. 3. Nikoli ne preobkladaj živine z dolom. 4. Ne pokladaj nikoli plesnivega ali one snaženaga sena in slame. 5. Izkušaj strn pene injškodljive raBtline po travnikih in pašnikih kolikor moreš uničiti. 6. Varaj živino po možnosti pred solnčno vročino pa tudi pred dežjem; ne puščaj je ležeče na mrzlem in mokrem tlaka. 7. Prehod od ene krme k dragi izvrši po-Casi. 8. Povsedi zahtevaj kar največjo čistost, ker snaga je prvi in glavni pogoj, da je živina zdrava. 9. Skrbi, da bo zrak v hleva čist in svež, a varuj živino pred prepihom. 10. Vedno pazi na posle, in ne dovoli jim, da delajo po svojej glavi. — Kdor se bode držal teh pravil, bode kmalu spoznal, da je dokaj lažje, varovati živino bolezni, kot pa bolno zdraviti. Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano, na vrtu hiše Strasoldo na starem trgu sv. Antona št. 2 I. nadstropje. And. Fajt, pok. izvodonor (Jorion lukalitiče Hr. lubipa ttl 2 birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in pr vdaj n različne moke, Jina peciva, Jina vina in likerje po amerni ceni. Za Veliko noč posebno go riško pinco in potice itd. VIKTOR T0FF0LI veliLa zaloga o jkinega olja iz tnj-u g o d n oj i h krajev. Gorica, \In Tontro št. 20 Gorica, vla Seminar o št. IU 01 c za luč 40 kr. lit. Olju corfu G3 kr. lit. finoju 5G h ni jo 56 dalmat. 5G Istrsko 5G bari (i0 „ lucon 70 ., nlzza 80 „ najfin. I (ji. Loterijske številke. Damij Gradi r. •_’! avgusta. . . 14 82 . . HO 8)5 27 , 8f> 73 3 7(> (i i Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. Novodošlo biago za nastopno dobo sp v d c* h i pn zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami flnfon Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici T