Izhaja vaak Oetrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-rla 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — PoSt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Poaamozna št. 25,— Ur NAKOCNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 800 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. Kr. ŠT. 100 TRST, ČETRTEK 19. APRILA 1956, GORICA LET. V. stala država ter jih po svojih višjih uradni -kih vodila za roko, /kot da bi bili politično nedorasli olroci. V tem pogledu je bila Avstrija brezpniimer-no svobodoljuhnejša: občinam je prepuščala tako samostojnost in deželam dajalla take zakonodajne in upravne pravice, kakor jih ni moderna Italija nikdar poznala. NA RAZVALINAH SVOBODNIH OBČIN Dia je avstrijska občinska in deželna zakonodaja s tega stališča mnogo naprednejša od italijanske, so spoznavali tudi mnogi Italijani. Predhodnica današnje Kršč. demo' kracije: Italijanska ljudska stranka, ki jo je vodil še danes živeči don Luigi Sturzo, je za-radi tega zahtevala, naj se občinska in deželna samouprava stare Avstrije v ravnokar priključenih obmejnih kraj ih ohrani, modernizira ter nato raztegne na vso državo. Istega prepričanja je bil tudi Sturzov sotrud-nilk De Gasperi. In res je rimski parlament tedaj to sklenil. V naših krajih so torej po prvi svetovni vojni ostali v veljavi stari avstrijski zakoni in naše občine in deželni zbori so ohranili vse svoje prejšnje obsežne pravice in svoboščine. N>a žalost je pa to trajalo le nekaj let, to se pravi do fašist o vsk ega »pohoda na Rim«. V trenutku ko se je polastil vlade Mussolini, je bilo vsega konec. Z enim samim udarcem je do temeljev porušil vse starodavne svoboščine naših občin in deželnih zborov ter razširil zaostalo italijansko zakonodajo na naše kraje. Toda tudi to mu ni bilo še dovolj. Njemu se je zdela celo obstoječa nazadnjaška italijanska zakonodaja preveč napredna in demokratična. Kmalu je izdal nov občinski in deželni zakon, v katerem je bila med drugim nesramna določba, da župana imenuje vlada. To je bil sramotni čas tako zvanili »podesta«, ko so v čisto slovenskih občinah imenovali na čelo občin za podeštate upokojene polkovnike s Sicilije ali Kalabrije, ki so po mili volji gospodovali nad našim ljudstvom. Tedaj je imela Italija eno najbolj nekulturnih in nedemokratičnih zakonodaj o občinski in deželni samoupravi v Evropi. Naše svobodne občine so ležale v razvalinah. PO ZADNJI IZJAVI PREDSEDNIKA GRONCHIJA Za svobodne občine in samostojne pokrajine Proč s fašistovsko zakonodajo! — Brez samouprave ni demokracije! Pretekli pelelk je predsednik republike obiskal mesto Brescia, kjer je imel zelo kratek, toda pomemben nagovor. »Italijansko ljudstvo« — je med drugim dejal — »je postalo zrelo za krajevno samoupravo,« o kateri je pravilno trdil, da ni uperjena proti državi, ker pomeni le bolj pametno in »smotrno organizacijo javnega življenja«. S tem da ljudstvo samo vlada v svojih občinah in upravlja domačo pokrajino ter prevzema odgovornost za njihovo usodo, se bude v narodu dragocene nove sile in sposobnosti in postaja prebivalstvo politično čedalje bolj zrelo. Misel, (ki jo je Gronchi izrazil, je — kakor nas zgodovinska izkušnja uči — vseskozi res nična. V politično in socialno najbolj napred nuh deželah zapada, na primer v Ameriki, Veliki Britaniji in posebno še v Švici, je ljudstvo že zdavnaj popolni gospodar v svojih občinah ter ima tudi najširše pravice pri svobodni upravi svojih pokrajin, medtem ko le v kulturno zaostalih državah vlada namesto ljudstva povsod tod država, to se pravi njeno vsemogočno, oblastno uradmištvo. naša samoupravna preteklost Med take zaostale dežele je spadala s/kozi dolga desetletja na žalost tudi Italija. To smo primorski Slovenci in Hrvati spoznali koj ob koncu prve svetovne vojne, ko smo bili vključeni y novo državo. Tedaj smo šele spoznali, da Avstrija ni bila za nas v vsakem pogledu slaba. Mi smo se borili sicer zoper njo, ker nas je narodno zapostavljala in zatirala, toda priznati sme morali, da so nekateri njeni zakoni bili vendarle v neikem pogledu precej napredni in demokratični. To velja v prvi vrsti o njeni občinski in deželni zakonodaji. Res je sicer, da Avstrija pri volitvah v občinske svete in deželne zbore ni priznavala vsem državljanom enake volilne pravice, ker je veleposestnikom, industrialcem in sploh premožnim slojem dajala več zastopnikov, kot jim je pritikalo po njihovem številu. To je bilo 'krivično, nesocialno in ne demokratično. Takega razlikovanja volivcev po njih premoženjskih razmerah Italija ni poznala in v lem je bila brez dvonua naprednejša od Avstrije. V primeri z Avstrijo je pa bila silno nazadnjaška v tem, da ni občinam in pokrajinam kot takim, čeprav so bila njih zastopništva demokratično voljena, priznavala tako relkoč nobenih bistvenih pravic. Občine in pokrajine so bile podvržene popolnemu varuštvu prefektov in rimske vlade, tako da niso predstavniki ljudstva mogli o nobeni važni stvari samostojno in končno' veljavno sklepati. Za hrbtom jim je nenehno Demokratična ustava republike Po padcu fašizma je bilo seve nemogoče, da bi obstoječe stanje v Italiji trajalo še naprej. Zato so na primer takoj odpravili od vlade imenovane podeštate in vrnili ljudstvu pravico, da si svobodno voli svoje župane. Toda v glavnem je fašistična zakonodaja s svojimi skrajno protidemokratičnimi določbami na žalost še danes v veljavi. Vzemimo kot primer samo nezaslišano in sramotno določbo, da občina nima pravice si izbrati po prosti volji svojega tajnika! Občini imenuje tajnika vlada, mož za svoje delo ne odgovarja občinskemu svetu, temveč — prefektu! S pomočijo prefekture v občini vedri in oblači in, ker je od občin ar jev neodvisen, mu ni niti najmanj potrebno, da bi upošteval in spoštor val voljo in mnenje ljudstva. Edino talko si lahko razlagamo nezaslišano dejstvo, da tajnikujejo v večini naših občin ljudje protislovenskega mišljenja te.r da uporabljajo svojo oblast v raznarodoval ne namene. In zadeva tajnikov je samo ena izmed številnih protidemokratičnih določb v faši" stični občinski in deželni zakonodaji, ki je postala že pravi jarem tudi za italijanski narod. Ko si je po padcu Mussolinijeve diktature osvobojeno laško ljudstvo ustvarilo republikansko ustavo, je parlament sprejel tudi ustavno, določilo, da je treba dati prebival’ stvu zares svobodne in neodvisne občine ter zagotoviti tudi pokrajinskim zborom široko, popolno samoupravo. Toda kakor mnogo drugih določb ustave je tudi ta ostala na žalost le — »obljuba«. Zavedajoč se tega nevzdržnega stanja, je pred' Bednik Gronchi izjavil v Brescii, da je napočila ura, ko je treba ustavo uresničiti ter dati ljudstvu resnično krajevno samoupravo, za katero je postalo zrelo in do katere ima nesporno pravico. UTEMELJENO V NARAVNEM PRAVU Njegova izjava je tembolj važna, ker pada ravno v čas volilne borbe, ko izbira ljudstvo svoje predstavnike v občinske svete in pokrajinske zbore. Zahteva, ki jo je postavil Gronchi, ni utemeljena samo v ustavi republike, ampak že v bistvu demokracije same. Kaj pomaga ljudstvu, da sme svobodno voliti svoje zastopnike, če ti nimajo zatem nobene prave oblasti niti v domači občini niti v lastni pokrajini, tako da vlada namesto njih dejansko le rimsko uradništvo? Prava demokracija je brez krajevne samouprave nemogoča, je le puhla beseda brez vsebine. Gronehijeva zahteva je pa globoko ukore ninjena tudi v naravnem pravu. Po krščanski ideologiji ima vsak človek in imajo vse družine nekatere svete in nedotakljive pravice, ki jih nobena država nikoli ne sme teptati. Isto velja po prirodnem pravu za občine. Te so bile v začetku le skupno bivališče številnih Nadaljevanje na 3. stran’ NOVICE Z VSEGA SVETA KANONIK MIHAEL GAMPER V nedeljo je v Bocnu iznenada umrl najvplivnejši voditelj južnotirolske manjšine kanonik Mihael Gamper. Pokojnik, ki je Lil sin vaškega kovača, je poslal osrednjo osebnost v življenju svojega naroda. I\ikoIi ni bil na kakem vidnem uradnem mestu, nikoli. ni bil niti poslanec niti predsednik ali tajnik stranke, temveč le urednik glasila manjšine, a je bil vendar zaradi svoje spo' sobnosti in kremenitega značaja vsepričujoč in povsod odločilen. Veliki dnevnik II Cor-riere della Sera ga je lani imenoval »nekronanega vladarja južnega Tirola«. Njegov ugled je segal daleč čez meje njegove doma-čije. Visoko so ga cenile vse stranke v Avstriji, in Nemčiji in organizacija evropskih narodnih manjšin ga je na lanskem občnem zboru v Cardiffu na Angleškem imenovala za svojega častnega predsednika. Pokojnik je bil v dolgi dobi fašizma in do svoje smrti zvest prijatelj naše manjšine in jo s svojim peresom tudi večkral odločno branil. Bil je tudi odkrit prijatelj Novega lista. Za vse, kar je za naš narod storil, mu bodo Slovenci ostali globoko hvaležni ter ga ohranili v trajnem spominu. Dobri Stvarnik naj mu bo bogati plačnik. Slov. kršč. soc. zveza v Trstu je izrazila pokojnikovim sorodnikom in vodstvu nemške manjšine svoje sožalje. POGREB VELIKEGA MOŽA Duhovnega voditelja južnotirolske manj' šine kanonika Mihaela Gamperja so danes v Boonu svečarno pokopali. Ugled, Ikli ga je užival pokojnik, je bil zelo velik. Oh njego- vi smrti so izrazili sožalje med drugimi prefekt, kvestor, poveljstvo karabinjerov, dežel" na glavarja severne Tirolske in Voralberga, avstrijski zunanji minister Figi in celo Oto Habsburški, ki je poslal pokojnikovi sestri naslednjo brzojavko: »Vam in vašim sestram moje najtoplejše sožalje. Molim in žalujem z Vami za po nepozabnem borcu za Roga in ljudstvo. Oton avstrijski.« BULGANIN IN HRUŠČEV V LONDONU Končno sta vendar prišla na obisk v Veliko Britanijo. Londonsko prebivalstvo ju jr sprejelo, kakor odgovarja angleškemu zn:r čaju, hladno in umirjeno. Posamezni ljudv> so jima ploskali, nekateri žvižgali. Preden sla sovjetska voditelja začela svoje politične iaizijrovore z Angleži, sta si ogledala London in šla med drugim tudi v znano cerkev iz 17. Stoletja westminstersko stolnico <*e vpisa-la v knjigo slovitih obiskovalcev. Pred hotelom, kjer stanujeta, sta doživela tudi duhovito šalo. Ko sta Se prikazala na vratih, se je približala skupina demonstrantov visokošolcev z velikim napisom: Hoče mo Grace Kelly! Hruščev in Bulganin sta se smejala. Medtem ko to pišemo, so se začeli pravi politični razgovori med predstavniki Sovjef ske zveze in Velike Britanije. NOV PREOKRET MOSKVE Vojna napetost na mejah Palestine je po* pustila. K -temu je pripomogel deloma pred- sednik Eisenhower, ki je odločno pozval Egipt in Izrael, naij prenehata s sovražnost' mi, deloma pa Sovjetska zveza, ki je čei noč spremenilo svojo politiko do arabskih držav. Do pred kratkim je Moskva odkrito pod' pirala Egipt in druge arabske dežele proti Židom in jih kar javno zalagala z orožjem Isto je delala na nasvet Kremlja tudi k ovnu' mistična Čeboslovašika. Arabci so postajali vsalk dan močnejši in to je Žide silno razburjalo. Zato so tudi oni iskali orožja, da bi se zaščitili pred arabskim napadom. Iskali so ga v Ameriki in Veliki Britaniji, a ga v Z. D. A. niso mogli najti, ker se Ameri-kanci niso hoteli zameriti Arabcem ter jih s tem pognati v naročje Moskve. Sovjetska protiizraelska politika je tako spravila ame' i riške, posebno pa še angleške državnike v hude škripce. Pred nekaj dnevi je pa Sovjetska vlada iz' nenada spremenila svoje stališče. Umaknila je svojo dosedanjo podporo Arabcem ter izjavila, da se mora spor z Izraelom .rešiti s pogajanji v soglasju z načeli Združenih naro' dov. Namignila je, da je pripravljena So delovati v tej stvari z zapadnimi velesilami. To je Moskva naredila tik pred prihodom Hruščeva in Bulga-nina v Anglijo, da ustvari sebi prijateljslko ozračje v Londonu in moralno prisili A.Dgleže n a popuščan je v drugih vprašan jih. VOLILNA MRZLICA Dne 27. maja bo ljudstvo na Tržaškem vo' lilo svoje zastopnike v občinske svete in v tržaški pokrajinski zjbor. Vse stranke se na to živahno pripravljajo in prebivalstva se je polastila prava volilna mrzilica. Do danes so predložili svoje Ikandidat-ne liste samo Vi' dalijevi komunisti, socialni demokrat j e in liberalci. O Krščanski demokraciji vemo Je to, da se je bojeval v stranki hud boj, kdo naj bo nosilec liste in da je kljub precejšnjemu odporu zmagal dosedanji tržaški žir pan Gianni Bartoli. S tem da so njega postavili spet na čelo, so naredili svojim nasprotnikom le veliko uslugo. Bartoli je namreč med Tržačani zelo osovražen in zato protivnikoin ne bo težko agr tirati uspešno proti Italijanski kršč. demokraciji. Slovenci — razen komunistov — niso še postavili svojih kandidatov. KOMINFORME NI VEČ! Iz Moskve je prišel glas, da so komunistične stranke Evrope sklenile razpustiti Konr m formo. Vest mi prišla nepričakovano, zakaj o tern je že dolgo časa pisalo časopisje in razpust sta zahtevala med drugimi ministr ski predsednik Indije Nehru in maršal Tito. Decembra je pa Hruščev imel naenlkrat govor, v katerem je rekel, da Kominforma ne bo razpuščena, češ da imajo komunisti ravno tako kakor socialisti pravico, biti mednarodno organizirani. Sedaj so jo kljub temu razpustili. Stvar po našem nima velikega političnega pomena, kajti komunisti bodo ostali vendar .povezani ter — Ikakor Moskva sama priznava — tudi v bodočnosti sporazumno delali. Spremenila se je le oblika sodelovanja. Zadoščenje ima lahko le Tito, ker je doži' vel, da je ista Kominforma, ki ga je izkljir čila, sedaj sama pokopana. BOLGARIJA IN JUGOSLAVIJA Posebno odposlanstvo jugoslovanskega parlamenta je na obisku v Bolgariji. Goste so povsod zelo prisrčno- sprejemali in v napitnicah poudarjali, da druži vse jugoslovanske narode krvno sorodstvo v neporušno skup' nosit. V Bolgariji je po moskovskem občnem zboru boljševikov zavel nov veter. Iz zapo' rov so- izpustili celo vrsto- vodilnih komunistov, obsojenih svoj čas zaradi »titovstva« na /do težke kazni. Tako so prišli n,a svobodo bivši minister za industrijo- Petiko Ku-n-in, bivši finančni minister Ivan Štefanov, nekdanji guverner Narodne barnik« Ca-nčev im številni drugi prvaki. Največje zadoščenje je pa doživel Tito, ko je ta ponedeljek bolgarski ministrski pred' sodnik Viko Červerikov, najbolj zagrizeni Titov nasprotnik, javil parlamentu,’ da odstopa. To izjavo je podal na seji, kateri je pri* sogtvovalo tudi jugoslovansko odposlanstvo! Moskva se, -kakor vidimo, res na vse načine trudi, da bi popravila krivice, iki jih je Sta* lin prizadel Jugoslaviji. Toda zgodovinsko najvažnejše doslej vendar ni še -poravnala. Po tej vojni sta bili, kakor je znano, Bolgarija in Jugoslavija že na tem, da se združita v skupno državo, ki bi segala od Črnega do Jadranskega morja. S tem bi se bil uresničil starodavni politični ideail južnoslovanskih narodov, za -katerega se je navduševal tudi škof Štrosmajer. Toda Stalin je združenje sa* movoljmo preprečil im vzel s tem -nase krivdo, za katero ne more hiti oproščen-ja! SPREMEMBA STRATEGIJE? Vrhovni poveljnik atlantskih čet general Gruenther je odstopil in na njegovo mesto je, bii!/ imenovan ameriški 'Ifctalisiki general Norstadt. Mnogi vidijo v tem zna-k, da bodo odslej v atlantski vojski krepili predvsem letalstvo, zlasti atomsko, ker razpolaga zahodna Evro* pa trenutno s premajhnim številom kopnih čet za svojo uspešno obrambo. STAVKA V ŠPANIJI Pre-leMi teden so v Španiji množično stavkali delavci. Zahtevali so 50_odstotno povišanje -mezd, medtem ko- jim je vlada ponujala največ do 20 odstotkov. {Stavkali so, čeprav so v fašistični šparni-ji stavke prepove' dane. Zato so Francova oblastva v začetku nastopila zelo ostro. Zaprla so mnoge delavske voditelje in odredila, naj podjetja- odprr ste iz službe vse stavkajoče. Toda delodajalci so bili bolj pametni ter so brez posredo* va-nja vlade zvišali mezde za 40 do 50 odstotkov, nakar se je večina- delavcev vrnila na delo. Franco se je moral vdati in umakniti svoje grožnje. Odkar je na vla-dii, so se prvič zamajala tla pod noga-mi diktatorja. SPAAK V BEOGRADU Belgijski zunanji minister -Spaa-k je bil več dni na obisku v Jugoslaviji. -Sestal se je s tamkajšnjimi najvplivnejšimi državniki ter se z njimi razgovarjal, kako poglobiti stike med Jugoslavijo in Belgijo, zlasti- še kako povečati gospodarske izmenjave. Ob koncu je povabil jugoslovanskega zunanjega ministra Kočo Popoviča na uradni obisk v Belgijo. STRAHOVIT POŽAR V osrčju Dunaja je pretekli četrtek skoro popolnoma zgorela velikanska palača tamkajšnje borze. Zgradili so jo 1. 1887 In je bila polna umetnin. Posebno znamenita je bila kupola iz stekla. Uničene so tudi razne umetniške zbirke. Škoda znaša kalkli 2 mili' jardi lir. Dunajski listi pišejo, da je to naj' večja nesreča, ki je po vojni zadela Avstrijo. SREČNI PADEC Na visok vrh v pogorju Mont Blanca na fraucosko-italijanski meji gradijo žično vzpenjačo. Med delom je zidar Pellisier treščil iz vrtoglave višine v 200 metrov globok prepad. Vse so spreleteli mravljinci in nato so drveli po strmini iskat truplo mrtvega tovariša. Toda Ikiako so se začudili, ko jim je prihajal nasproti nepoškodovani in čili mrtvec. De' lavec je namreč padel na velik kup mehkega snega in se čudežno rešil. ENAKE STOLICE Komunisti so se zagnali z vso silo proti češčenju in poveličavaoju voditeljev, češ da morajo biti vsi komunisti enaki. Kako to mislijo, so pokazali le dni v Bolgariji. Na' čelnilk vlade je imel doslej v parlamentu lep. ši in višji naslanjač kot ostali ministri. Sedaj ko je Červenkov odstopil, so nesli stolico ven in vsi ministri sede na enako visokih naslanjačih. ŠTIRIDNEVNI DELOVNI ČAS Predsednik največjega ameriškega delav skega sindikata g. Rheuiter je izjavil, da bo-do' delavci v Združenih državah začeli borbo NOVICE za nov delovni urniki. Zahtevali bodo tri dni v tednu prosto, da jih lahko posvetijo svoji izobrazbi in razvedrilu. Ne bi bilo napačno, če bi namesto ljudi opravljali delo večinoma stroji in bi delavci bolje živeli; najprej v Ameriki, nato s časom po ostalem svetu. ENO NAJTEŽJIH VPRAŠANJ NAŠE DOBE Japonci se silno hitro množijo. Po zadnjih računih šteje njihovo; prebivalstvo že več ko 88 milijonov, glavno mesto Tokio ima pa 7 milijonov 800 tisoč duš ter je tako postal za Njujorkom in Londonom tretje največje velemesto na svetu. V Tokio se priseli vsako leto 350 tisoč novih prebivalcev. Pričakovati je, da bo Japonska imela 1. 1970. približno 100 milijonov duš. Otoki, na katerih žive Japonci, so postali pretesni, zemlja ne more več prehraniti prebivalstva. Če se to težko vprašanje pravično in pra' vočasno ne reši, bodo Japonci spet silili v sosedne dežele ter iznova ogrožali svetovni mir. KAJ JE NAŠEL V ČEVLJU Te dni je skromen čevljar Bruno Billi v Modeni dobil v popravilo pošvedran par čev Ijev. Ko jih je vzel v delo, je v enem otipal več debelih zrn. Povlekel jih je ven in opa' zil, da so pravi dragulji v vrednosti več sto-tisoč lir. Lastnik ni še prišel po obuvalo. Morda se boji — policije. *V. eta. ovic je mil&da jugoslovanska filmska igralka, ki nastopa v naslovni Vlogi na nikarja. Ob spremljavi orkestra je zaigral dve polki z zares čisto tehniko in lepo interpretacijo. Tudi drugi solisti nilso bili slabi. Vendar če poslušamo soliste drugih orkestrov, nam naši dajo vtiis, da zaostajajo v tehniki la tudi v stilu (trobenta’ negotova v visokih tonih, pozavna preveč groba v tonu, za allt in tenor pa je bH »hot« brez one prave forme, ki se prilega tema dvema glasbiloma). Poudariti pa moram, da je bil orkelster v celoti dober, uglašen in v izvajanju sinkopiranih fraz natančen; škoda le, da so bila trobila včasih preglasna so pokrivala saksofone. Posamezne sekcije so bile odlične. Izvrstna je bila iskupina' pozavan, ki je bila v unisonih odlična, takoj za njo so bili saksofoni. A. Černigoj: 'Šlifim Ji. iferni^oj Naš tržaški rojak Avgust Černigoj je sicer pro-fetsor risanja na slovenskih srednjih šolah v Trstu, toda naši javnosti je znan predvsem kot slikar in grafik. Ustvarja oljne slike, cerkvene freske In dekorativna dela. Kot grafik ljuhi zlasti lesorez, jedkanico in gravuro. Černigoj je nemiren duh. Neprestano Išče svoj umetniški izraz. Njegova slikarska smer gre iz reai-lizma preko kubizma v popolno abstraktnost. Ko je prvič razstavljal v Ljubljani (1. 1925), je razgibal vso tedanjo slovensko kulturno javnost. Černigoj je namreč že tedaj pripadal struji, bi ni priznavala Slikarstva v tradicionalnem smislu, temveč je zagovarjala novonastopajoče prostorni osico pojmovanje. To obstaja iz gradnje pobarvanih predmetov v dinamični obliki. Černigojeva dela nam prikazujejo zlasti krajine in tihožitja. Na njegovih platnih zažive v Čudovitih Glede izbire sporeda moram pripomniti, da .o billa nekoliko enolična. Slišali smo skoraj samie iox-trote in slow-foxe. Zaigrali so isamo eno beguine, pri kateri pa razen »marakasa« niso bili uporabljeni južnoameriški ritmični inštrumenti. Sodim, da bi skladba prišla bolj do izraza, če bi bila prirejena vi sestavi južnoameriških orkestrov. Tudi instrumentacija je bila bolj starega kova, v mnogih ritmih se približuje Glenn Millerjevi. Naj važne j/,e in najlepše točke sporeda so bile: Sedem let skomin, Perfidia, Zgodba o Glenn Millerju ter zadnji boogie-woogie. Sedem let iškomin: solo trobente čist in gotov, pozavna nekoliko prearotSa, tenor sakisofon je imei premalo tona, fraza dixManda stila dobra. V celoti je bilo izvajanje dobro, razen morda uvoda, kjer so bile trobente v visokih tonih negotove. Perfidia: lepo izvajanje, sekcija pozaven zilo dobra, le saksofoni bi morali nekoliko omiliti »Sli*-sande«. Zadnji boogierwogie je bil poleg Zgodbe o Gleon Millerju najbolje zaigrana skladba. V njih smol slišal! res pristni jazz. Omejene skladbe so občinstvo tako navdušile, oa je zahtevalo ponovitev. Vsakdo pa, mora brez pridržka priznati, da ie bil koncert lep in zabaven. Tržaško oočlnstvo želi. da bi imelo priložnost večkrat slišati Adamičev orkester ter ga stalno spremljati na njegovi umetniški poti. Prepričano je. da ga bo v kratkem lahko prištevalo med najboljše svetovne__jazz-orkestre, in mu je hvaležno, da je s svojimi nastopi potrdil kuh turno raven slovenskega naroda tudi na tem področju umetnosti. L. S. barvali kraški motivi, morje, pristanišče, ladje, tovarne in žerjavi. V marsikateri njegovi krajinska sliki zelo lepo učinkujejo sončni toni. Kot grafiika ga odlikujeta' predvsem odlična risba in učinkovito sekanje svetlobe In sence. Posebno tihožitja so risana s prefinjeno tehniko in pesniškim navdihom. Pri abstraEtn ih kompozicijah iztsitopojo zlasti fcrivuljasite in elipsaste črte, katerim daje poseben poudarek svetlobna igra. Černigoj je pred drugo svetovno vojno poslikal več prekooceanskih parnikov, med vojno pa mnogo kraških cerkva. Razistavljial je po mnogih mesitih Italije, Jugoslavije, Avstrije in Švice, predvsem pa v Trtstu in Ljubljani. Na mednarodnih razstavah je Černigoj doživel ponovna priznanja. Sliko življenja v Ljubljani v letu 1943 je prikazala med drugim v svoji novi knjigi »Sodobniki« italijanska igralka in pisateljica Elsa de Giorgi. KULTURNE VESTI Pred kratkim je bila v Cincinnatiu 1. mednarodna razstava grafike. Razstavljena so bila dela, ki jih je ravnatelj grafične galerije v Cincinnatiju Groschwitz izbral • a lanski mednarodni razstavi grafike v Ljubljani. Vsega skupaj je bilo razstavljenih 84 listov, ki jih je Izdelalo 77 umetnikov, pripadajočih 18 državam. Jugoslavijo de zastopalo 11 umetnikov, od katerih je! bilo sedem Slovencev, in sicer Debenjak, Jakac, Tome Krallj, Maleš. France Mihelič, Pogačnik in Pregelj. Vsak izmed njih ima po en lilst, samo Debenjak dva, in sicer Colnii v Savudriji ter Mrtvaški ples. Prvo Debenjakovo delo je hilo tudi posneto) v razstavnem seznamu. Med italijanskimi razstavljenimi deli sta bili tudi grafiki naših tržaških rojakov Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, ki je bil nagrajen na lanski ljubljanski razstavi. Med razstavljenimi deli Pariške šole je zastopan z enim listom tudi1 naš rojak, ki živi v Parizu, Veno Pilon. V razstavnem seznamu se je njegov urednik Groschvvltz zelo pohvalno izrekel o lanski ljubljanski razstavi. Tej se imamo tudi mi zahvaliti, da se j!e mogla predtsltavditi najširši ameriški javnosti cela vrsta naših domačih umetnikov In tako potrdili sloves, ki ga užival v tujini Slovenska upodabljajoča umetnost. * * * Znanij angleški slavilst, vseučilliskli profesor Janko Lavrin pripravlja izbor slovenske lirike v angleščini. Ilteboir bo obsegal dela pomembnejših slovenskih lirikov od Prešerna do sodobnih pesnikov. V Angliji pripravljajo tudi izbor del srbohrvaškega pesništva ter knjigo jugoslovanske proze. * * * V New Delhiju v Indiji je izšel prevod znamenitega Cankarjevega dela Hlapec Jernej in :ijegova pravica. V hindujščino ga je prevedel indijski publicist Sing, predgovor mu je pa napisal književnik Cedomiir Minderovič. EMAFOR Jfvan Canftai in neti tl o Ko jie nedavno tržaški občinski svet razpravljal o novem poimenovanju nekaterih ulic v mestu in v predme^ Ji, je bilo med drugimi slovenskimi imeni predlagano tudi ime Ivana Cankarja, pisatelja, katerega dvajset knjig pomeni za slovensko literaturo toliko kot njeno ,siveto pismo* obenem pa tudi njeno največjo uveljavitev v svetu, saj je bil Cankar že preveden v angleščino, v češčino, v slova-ščino, v esperanto, v finščimo, v francoščino, v hrvaščino in srbščino, v italijanščino, vi madžarščino, v nemščino, v poljščino, v ruščino in po vojni še v kitajščino. Pa tudi priznanj mu ni manjkalo od ljudi, ki vedo, kaj je književnost, začenši s Thomasom Mannom. Da se razumemo: kdor je to Ime predlagal, si gotovo ni utvarjal, da bo z njim izpodrinil kakšen Corso Cavour ali kakšno Piazza Uni-t&. posebno če se je spominjal, kakšen hrup je pred leti povzročila v Devinu nedolžna dvojezična tablica, ki je kazala pot k morju. Cankarjevo ime naj bi pač nosila ulica v predmestju, kjer ;e »Ur venskega življa dovolj, da lahko zahteva zase ime svojega največjeiga pisiatelja. Vsekakor pa bi mu Cankarjevo ime pomenilo več kot vsiljeno Ime kakšnega Mummija Curtiusa Aselliona, kakšnega neznanega rimskega kaplarja, ki si je pred dva tisoč leti nevede rešil svoje ime v zgodovino s tem, da je mordia v megleni noči mimo Ogleja zabredel v močvare okrog Tergesteja. Toda kaj je bilo naposled is tistim predlogam? Da j© bil za večino v občinskem svetu nesprejemljiv, je razumljivo, saj bi pred Cankarjem ali tudi Dostojevskim in Tolstojem dala prednost vsakomur, čeprav napadalcu Triestine, ki je poslal v nasprotno mrežo nekaj več ali manj mojstrskih golov. Da j© bil ta predlog nesprejemljiv za našega župana, je dvakrat razumljivo. Sicer — pa tokrat mu mogoče ne moremo niti tako zameriti, ko Pa vse kaže, da ni vedel, kdo je Cankar. Za našega župana vsekakor manj znan kot kakšen Mummius Curtius Asellio, saj se je mienda vprašal: »Ma chi e questo Kankar?« SI predstavljate slovenskega župana v IsaTF, kjer Imajo menda še Carduccijevo ulico, da bi rekel: »Kdo pa je ta Zarducci?« Jaz si ga ne, in to iz enostavnega razloga, ker slovenskemu človeku ne( morem pripisovati zmožnosti, dia bi se delal duhovitega s tem, da bi razkazoval svoje zaničevanj e do velikega tujega pelsnika. Kajti tudi pri našem županu ni šlo natančno za nevednost, ampak za zaničevanje. Za prezir. Za sovraštvo, od katerega nima sicer Ivan Cankar ničesar izgubiti^ Polikarp Obrežje GOSPODARSTVO ZATON LISJENKA Prof. Tnoifiim Lisjenko je odstopil kot predsednik sovjetske akadtemije kmetijskih ved. AJlii je bili ta odstop res »dobro vol j en« ali je posledica pometanja 7, vsemi Stalino" vimi ljubljenci, ni važno. Pač pa, je važno dejstvo, da skušajo pomesti tudi nauke, ki jili je Liisjenko' s svoijiniii: sopotniki širil in ki so v nasprotju z zaključki zapadnega svo' hodnega znanstva. Gre namreč za ge ned iko. To je veda, ki se peča z naravnimi zakoni dedovanja y življenju. Pred približno 50 leti so slučajno odkrili zapiske poskusov, ki jih je skoraj pred 100 leti del'al čeiškomoiravski menih Mendel na samostanskem vrtu z rdeče- in belocveto-čirn grahom. Poskuse je delal sikozi več let, skrbno opazoval pojave iin vse zapisal. Iz odlkiritih zapiskov so spoznali znanstveniki da je Mendel odkril zelo važne naravne zakone o dedovanju. Na podlagi teh se je raz-vila cela veda »genetika«, ki je dala že do danes zelo važne plodove, med drugim križano koruzo, riove zvrsti trt, sadja in žele* njaidi, marsikaj pa tudi že v živinoreji. Naj* večji znanstveniki na polju genetike so poleg Mendla Ameriikanca Weismann in Morgan, Čeh Svoboda, v zadnjem času pa je zavzel zelo vidno mesto Italijan Alberto Piro-vano, ki je v svetu znan po novih rastlinskili sortah, ki jih je vzgojil. Umljivo je, da so se s to vedo bavili tudi ruski znanstveniki in vse do nastopa Li' sjenka ni bilo nobenega nesoglasja v za' ključkih ruskih in zapadnili znanstvenikov. Ti zaključki pa niso bili pogodu komunistOiiti, 'ker prevečkrat nasprotujejo razvojni teoriji, ki je temelj jkoimuinisiičnega nauka o življenju in njegovem razvoju. Zagrizeni Lisjenko je brutalno prisilil k molku vse ruske znanstvenike, ki so izpovedovali »zapadno«, oziroma' »meščansko« ge-netiiko, zasmehoval Tnendelizeim in njegove pristaše, postavljali nedokazane in zato ne' znanstvene trditve in zaključke na podlagi kakšnega življenjskega pojava, katerega ni razuimel. Lahko je gospodoval na lem polju s pomidčjo Stalina in (komunistiene stranke, ki ga je postavila za predsednika akademije 'kmetijskih ved in ga proglasila za prvo komunistično zvezdo na znanstvenem nebu, zvezdo, pred katero se morajo vsi ostali ge-netičarji skriti. Pristaši inendelizima trdijo, da so vse ded-ne lastnosti — recimo pri človeku barva las, barva oči, obililkia nosa in čelo kakor tudi o-stale telesne, pa tudi mnoge duševne lastnosti — zakoreninjene v tako imenovanih »genih«, Iki so v hrom o zornih, in da se po' dedujejo po določenih naravnih zakonih. Lir sjenko ni zanikal ravno vsega tega, pač pa trdlil, da se te lastnosti spremenijo, če se spremenijo življenjske prilike in da le nove pridobljene lastnosti postanejo dedne. To pa ni res! Na Lisjenko VO' im njegovih sopotnikov me" sto so bili postavljeni novi ljudje, )ki skušajo skleniti mir z zapadnirmi znanstveniki genetike in so- bile v tem oziru že dane izjave, ki posredno obsojajo Lisjenka in njegove trditve. OPIS PRIPOROČLJIVIH SORT KRIŽANE KORUZE V naslednjem so upoštevane samo tiste sorte 'križane koruze, ki so dovolj zgodnje in ki so odporne proti suši ter se njih seme lahko dobi ali naroči pri kmetijskem konzorcij 11. 1. Wiscomsin 355, rumeni zobnik. Dozori v 110 dneh, silamia visoka okoli 190 oni. Sejati moraš maja, na štiri jaški meter po 5 do 6 rastlin. (Na namakalne njive se lahko seje še junija meseca.) 2. Wiseonsin 464, rumeni zobnike. Dozori v 115 da 120 dneh. Stebla so krrepika, visoka do 2 metrov. Na rnF po 4 1/2 do 5 rastlin. Sejemo' lahko še v drugi polovici maja. 3. Insubria 2201, rdečkast steklenec. Dozori v 120 do 125 dneh, zahteva zelo rodovit" no zemljo. Stebla so v is*o k a do 2.40 m, navadno z 2 storžema (klasoma1). Zelo prikladna sorta za človeško prehrano. Na m2 po 4 do 5 rastlin. 4. U 20, rumeni zobnik. Dozori v 108 dneh. Nizka sorta, priporočljiva za brdovite lege. Na m2 po 4 do 5.5 rastline. 5. U 22, rumeni zobnik. Dozori v 110 dneh. Vse ostalo je pri* prejšnji sorti. 6. U 24 z zelo rumenim zobatim zrnjem. Dozori v 110 dneh, nizek, zelo priporočljiv za sušnate lege, ostalo je kot pri U 20. 7. U 26, rumen zobnik, dozori v 116 dneh, nizek, ostalo kot pri prejšnjem. 8. U 28, U 32 in U 41 so rumeni zobniki, nekoliko kasnejši in priporočljivi, predvsem za dobre, sveže zemlje, torej ne suši podvržene. Priporočljiva gostota je 4 do 5 stebel na kv. meter. 9. U 2, boli zobnik, dozori v 120 dneh. V ortni pregled — NOGOMET Se 7 nedelj in italijansko prvenstvo A 'ige 00 končano. Fiorentina si je žff zagotovita prvo mesto, Pro Patria bo pa izpadla. Ostane še vprašani e, kdo bo poleg Pro Patrie nazadoval. Po nedeljski* lekmi vse kaže, da bo to Novara, k* iie izgubila s Trie-stino. Zanimivo je, da smo se še pred nekaj nedeljami balli za naše domače moštvo, sedaj pa je že na 6. mestu in praktično ne more več nazadovati. Mogoče se bo tudi razvila borba za drugo mesto med Milanom in Iraterjem, vendar je verjetneje, da bo Milan zasedel častno meisto. Mnogo zanimivejša je borba za prvo mesto v Jugosllaviji, kjer je Partizan proti pričakovanju izgubil z Železničarjem (1:0), Crv. Zvezda pa je igrala neodločeno 3 Vojvodino. Tako sta sedaj oba nasprotnika z 29 točkami na prvem mesitu. Haijduk je po dolgem počitku zopet lepo zaigral in to troti Spartaku (4:1). Ostali izidi: Dinamo-Budučnost 1:0, RadničkirZagreb 2:0; BSK-Proleter 3:0 in Vellež-San rajevo 3:0. Brazilsko predlsitavništvo nadalj-Uije svojo turnejo po Evropi. Med tednom je igralo neodločeno s Švico, v nedeljo pa je po zanimivi im napeti Igri premagalo avstrijsko izbrano enajstorico s 3:2. Brar zilci so igrali zelo nervozno in njihovi napadalci so bili skoraj vedno med skrajnim avstrijskim branilcem in vraitii, tako da je sodnik zaradi' te napake razveljavil kar pet zadetkov. Kaj takega zgodovina nogometa ne pomni. Končno se je Nemcem spet nasmehnila sreča. Zmagali so proti Luksemburgu s 3:1. V nedeljo bosta Igrali jugoslovanski izbrani moštvi proti A in B moštvoma Romunije. Ker so Romuni v zadnjih letih silno napredovali, si obetajo izredno zanimivo borbo. Se več pa pišejo po časopisih o srečanju Primerna sorta za pomladno setev v bolj suhih legah. Priporočljiva gostota je 4 stebla na kv. meter. 10. U 3, beli zobnik, zori v 122 dneh. Priporočljiv za pomladno setev (do konca maja) na prodnatih in suhih ravninskih tleh. Go stol a 4 stebla na kv. meter. 11. U 4, beli zobnik, srednje pozen, ker dozori v 135 do 140 dneh. Priporočljiv za vse lege, razen za prav suhe. Sejati moraš do polovice maja-, gostota 4 do 5 stebel na kv. m. POZNA POMLAD So bila leta, ko smo že 20. aprila zobali prve češnje. Letos pa na ;ta dan in v istih legah niti ne cvetejo še. V naravi pa vlaida vedno' neko ravnovesje in zato se bodo letos rastline hitreje razvijale kot druga leta. To naj imajo pred očmi posebno vinogradniki in zato naj si že sedaj zagotovijo ,potrebna prašila in škropila,. Naj ne pozabijo, da moramo, prvič žveplati, brž ko bodo novi poganjki 2 do 3 cm dolgi. Za škropljenje proti peronospori bomo letos uporabljali več »asporja«, /ki je vsaj tako učinkovit kot modra galica, škropilo- pa je nekoliko cenejše. Zakaj bi zametavali denar, katerega je tako, mailo. SLADKORNI TRS NA SICILIJI Na Siciliji so gojili sladkorni trs že v dobi Arabcev in Normanov, 'torej že pred dolgimi stoletji, ko še ni biilia vzgojena tflad(korna pesa. — S podlporo pokrajinske vlade so seti aj že zasadili 2 ha površine s sladkornim trsom (Lenlini blizu Auguste) in so z uspehom zelo zadovoljni. OPOZORILO KMETOVALCEM Kmetijsko nadzorništvo v Gorici obvešča kmetovalce, da bo v kratkem začelo deliti sadike za paradižnike, paprike, čebulo in jajčevec (melanca-ne). Kdor si jih želi nabaviti, naj se oglasi pri nad-zorništvu v Ulici Duc<* D’aosta št. 55. med JugcHlarvlijo i« Madžarsko, ki bo 29. aprila. Po večini so mnenja, da bo to najzanimivejše srečanje tega leta. To vidimo že iz tega; da niti znameniti Pusikas noče daiti nobene izjave o izidu. NAMIZNI TENIS Kot 'Elmo že zadnjič napovediali, so Japonci osvojili na svetovnem prvenstvu večino najboljših miest. Niovi svetovni prvak; je isti kot leta) 1954 — Ogiimura. Siledijo mu še trije Japonci. Med ženskami je zmagala Tomi Okawa in tako vzela /teokl naslov 6-kratni svetovni prvakinji Romunki Rosea-nu. V moških dvojicah sta Ogimura in' Tomtta premagala češki par, katerega sta sestavljala A ndfea-dis-Stipev. V mešanih parih sta zmagala firvin Klein im M. Neuberger in v ženskih parih Romunki Roseanu in Zeller. Japonci so pokazali tako premoč, da lahko trdimo, dai hii zmagali tudi, če b! se prvenstva udeležili Madžari in Jugoslovani. Nadoblast loparjev z gobo torej še ni končana. SAH V nedeljo so bile zaključene v Uppsali mednarodne študentovske olimpijske igre. Ker sita v ju-gosllbivainiskem moštvu igrala kar dva velemojstra (Ivkov in Maitanovič) in 4 mojstri (Diuraiševič, Marič, Sokolov in Lukič), so vsi pričakovalii njihovo zmago. Ker pač Jugosilovant, ko so v premoči, podcenjujejo nasprotnike, mi čudno, da se je zgodilo nemogoče. Zmagali so Rusi, na drugo miesito so se uvrstili Madžari in šele na tret)j,e Jugoslovani1. Na nedavnem prvenstvu tržaškega šahovskega! društva, v 'katerem ilgraijo najboljši tržaški šahlsti, 30 zasedel prvo mesto Filipovič, kil si je od 8 dosegljivih točk piriiborid 7 ‘/a, na drugem mestu le s *>'/> točkami Baša Cene lin, na tretjem Pirana s 4 'h točkami. Siedei po vrstnem redu: Pavlin, Sossi, Hreščak, Lorenzuitti, Ocvirk In Caprio. Berginc je po tretjem kolu odstopit. Na tretje kategoričnem turnirju pa je zasedel prvo mesto Degano, drugo Derossi iP tretje dijak Rudež. , ZLEZEL 4E IZ GRMA IN HITEL 'PROTI TABO RlŠ2U„..d—«BBH—■B8BM>-: OPREZNO 3E POKUKALIZ GOSčAVE--. mmmm# TRD0N3A' OKOLI SEBE 3E ZVITOREPEC ZAGLEDAL NEkA3 DO ZOB OBOROŽENIH ČRNCEV,., ...TODA SE PREDEN SE JE ZAVEDEL, 50 SE Tl OBRNILI IN POGNALI V DIVJI BEG. rmfJn: KM HM JE«; AHA,N/\> BRi SO MISLILI.DA SEM KAUBOG,i-CER SEM PRILETEL IZ NEBA',Ul HI, SREČ.O SEM IMEl-^AZ JIM NfuBRŽ. NESI TAU.0 Z1AHKA POBEGNIL UOi SO ON/ MENI, HI Ml HI.'., hM NIC NE MARA3,TRDON3A'. OROŽJE IMAVA IN ŽIVA ZAOSTALA. Z LOVOM «55®^-^- O LAHKO PRIČNEVA P' ' \ /ZNOVA!/ VIDI*.,TOLE 3E BILA LEOPARDOVA KLLTKA...IN TULE JE BIL UDAV.OBA PREŽITA ZOM NA KAL!! VE3I NA NA' 3U„, SLONČKA 3E ODVEDLA SSE = ZVITOREPEC JE POVEDAL TR= DON31, KA3 3E DOŽIVEL ■„ ■^poro^Tsom^pobegnTli, m mi) TODAKA^OSISEMTIRE^U ffl Jfb.JAZ ^M SENICIŽIVCE ®^TOTRGAL,PAiE V SVOJEM Pf\BESU UNIČILA NAŠETABO-\RI&CE IN RLETkE, PAZI, zvitorepec; ► MOGOČE JE KA3,> NEVARNEGA!.1,, rf i VZEMI OROŽJE.’)/ ...NAJKU3ŠE JE PA TO, DA Sl 3E SLONICA PRIVOŠČILA TUDI fef NAJINO PRTllAGO. O G LOVA •" | vTVfc PRIJATELJA STA St OBJELA_ ^rŠEi^ŠEZATE, KOLEGA!.. KOD Sl HODIL* S RES NI MANJKALO f MNOGO, DA NISEM y PRIŽEL NA JEDI L N H [ LIST NEKEGA ČRNUŠKEGA PLEMENA. 'Vedeii utrni NALOVILA BOVA SPET POLNE KLETKE TEH,., Sl SLI&AL? ! NE= KAJ SEPREMIKAV GRMU!..W Bojan Adamič TIP, TIP, TIP, TOP Tip, tip, top, tttipit, tipi, top na okna dež škrablja, v 'kroSnje se ujame, na mokra zdrkne tla. Tip, tip, top, fcitipi, tipi, top kar m6če se boji, domov pod varno streho pred dežjem zdaj beži. Oh, kak dolgčas to deževje prineslo je med nas; kje so zidaj drobni ptički in njihov vedri glas? Tip, top, top, pifciipi, tipi, top na ofcna dež Škrabi ja — jaa moram pa čepeti vse dolge dni doma! Na valovih Mure, Slovo Andreja Vitužnitea, Vesno ter za Trenutke odločitve. Dalje je pripravil glasbeno spremil j avo za večje število srbohrvatsklh filmov, rr~d drugim za naslednja dela: Zasledovanje, Ne obračaj se sto, Zenica, Zli novci, Mata' Jole in Ona dva. Za glasbo zadnjega filma je bil nagrajen na lanskem filmskem, festivalu v Pulju. Adamičevo ime je znano tudi tujim ljubiteljem filma, saj le glasbeno opremil več koprodukcijskih in tujih filmov, med drugim dela; Irena v zadregi, Dalmatinska isvaitba, Greh, Dalmatinska romanca, Hiša na obali, Klisura, Da H sonce posijali o in Kadar pride ljubezen. Uglasbil jp tudi zelo veliko število slovenskih dokumentarnih filmov. Bojan Adamič VESNA Kaj srčece bije tako ti močno, kaj v očkih ti sije tak jasno svetlo, kaj lička rde ti kot nože škrlat? Ej, sončice sijje, prišla je pomlad! Refren: Vzbrstele so veje, v njih vetrič šumi ja in preko neba oiblačak vesla in deklič se smeje, ko gre preko trait: prišla je, prtišla je pomlad! BOJA1? ADAMIČ Ime Bojan Adamič je danes zelo popularno ne samo v fciloveniji in Jugoslaviji, temveč tudi v tujini. Ta sloves si je Adamič pridobil s svojim odličnim orkestrom, z dobrimi popevkami in izvrstno filmsko glasbo. Pod njegovem spretnim vodstvom se je orkester ljubljanskega radia tako izpopolnil, da lahko tekmuje z ritmičnimi orkestri svetovnega slovesa. ■jiavno pa je, da. je Adamič naš prvi in najpioao* vitejši skladatelj ritmičnih popevk ter filmske glasbe. Uglasbil je skoraj vse dosedanje slovenske moderne popevke ter opremil z glasbeno spremljavo minogo slovenskih in jugoslovanskih ter tudi več tujih filmov. Nekatere njegove pesmi (n. pr. Vesna) so se našim ljudem tako priljubile, da so že skoraj ponarodele. Kar se pa tiče njegove filmske glasbe, jo i» sodbi domačih in tujih strokovnjakov lahko primerjamo z najboljšo tujo. Do zdaj je napisal glasbo za pet slovenskih celovečernih fillmov, in sicer za te le: Jaro gospodo, TEDENSKI KOLEDARČEK 22. aprila, nedelja: 4. povel; Soter, iin Gaj 23. aprila, ponedeljek: Vojteh, Egidij 24. aprila, torek: Jurij, Fidelis 25. aprila, sreda: Marko, Ermin 26. aprila, četrtek: Klet in Marcelin 27. aprila, petek: Hozana Kotorska, Cit a 28. aprili«), sobota: Pavel od Križa, Vital VALUTA — TUJ DENAR Dne 18. aprila si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šliling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko paslos švicarski frank zllato napoleon 632—634 lir 23,75—24,75 lir 85—89 lir 155—158 ;lir 1630—1690 lir 148—149 Kr 12—14 lir 147,75—148,75 lir 720—/23 lir 4600—4700 Ur RADIO TRST A Nedelja, 22. aprila ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 15.00 Glasba za naše malčke; 18.40 Koncert tenorista Renata Kodermaca; 20.30 Verdi: LA TRAVNATA, opera v 3 dejanjih. Ponedeljek, 23. aprila ob: 18.00 Chopin: Štiri balade; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 21.30 Zenski pevski duet in harmonika; 22.00 Italijanske kulturne revije; 22.15 Čajkovski: Klar Vinski koncert št. 1. Torek, 24. aprila ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder — Tullio Pi-nelli: BORBA PROTI ANGELU, drama v 3 dejanjih; 23.00 Romance. Sreda, 25. aprila ob: 9.00 Slovenski motivi; 12.00 Predavanje; 12.55 Jugoslovanski motivi; 17.00 Domači odmevi; 18.40 Operne duete pojeta1 Pavel Po-komy in Jovan Antič; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Koncert violinista Karla Rupla; 22.00 Sodobni slovenski pripovedniki: »Edvard Kocbek«. Četrtek, 26. aprila ob: 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22 15 Schumann: Simfonija v C Duru. Petek, 27. aprila ob: 12,55 Jugolsllovanski motivi; 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert tenorista Pavla Pokotnyj,0; 19.19 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. Sobota, 28. aprila: 12.55 Slovenski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swinging Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.40 Kavarniški koncert orkestra Carla PaochJorlja; 20.30 Puccinijeve Skladbe; 22.25 Večerni ples, izdaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago LeglSa Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« * o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 DR. R. HLAVATY ZOBNI ZDRAVNIK ordinira za ustnejn zobna™ bolezni ter zobno protetiko v Trstu, ulica Lavatoio 4/1 dnevno od 13. do 18. ure Gostilna ©sfeouška Trst, ul. 8. Nicolo 1 tel. 379-18 vpii/iš/im m odgovori Vprašanje št. 227: Lansko leto mi je črv prevrtal nad 1/4 mladih hrušk, ki sem jih vsadil predlanskim. Nekatera debla md je veter prelomil, nekaj pa jih je prav slabo rastlo. Ali mi morete povedati za; kaikšno kemično sredstvo, ki bi prepreči- lo uničevalno delo črvov? Odgovor: Prf nas nastopata dve vrsti lubadarjev, to je metuljčkov, ki zaležejo jajčka na les ter se lz njih izvali črviček; ta se poitem zarije v les in vrta naprej ter tak0 uniči mlada drevesca. — Metuljčka bi uničili z DDT, če bi natančno vedeli, kdaj bo začel letati. Zal pa tega ne vemo. Trenutno tudi še ne vemo, ali bi učinkoval proti črvičku kakšen strup, katerega bi drevce vsrkalo / Festox!/, Zato zaenkrat nimamo drugega sredstva, kot da mllada drevesca večkrat opazujemo in črva v lesu uničimo, brž ko opazimo na drevesu kakšno sumljivo luknjico ali Pa c&lo žaganju podoben droben prah, ki se vsipa iz kakšne luknjice. V tem primeru je v luknjici črv, katerega uničimo z drobno žico. S to bezgamo vzdolž luknjioe, dokler ne opazimo, da je konec žice moker, kar služi v dokaz, da smo črva prebodli. Ce pa žic® naj koncu ne kaže vlage in ne gre več naprej' — ker je črv krenil v stran______ vbrizgnemlo v luknpco nekoliko DDT iv obliki »kllling-a« ali pa malo bencina in luknjico zamašimo z voskom ali ilovico. Crv se potem zaduši. — Od črva hudo poškodovana drevesca se ne izplača več vzgajati. Vprašanje št. 227: Imam dva kanarčka), samčka in samičko, ter bi rad vzgojil zarod. Zdi se Pa> aa do tega ne bom prišel, ker brž ko samica znese jajčke, ga istamček skljuva. Kaka bi samca tega odvadil? Odgovor: Takoj ko samička zne|se jajčke, vzemite ga iin podložite drugo, umetno. V trgovini se dobijo primerna. Tega samček ne bo mogel sklju-vati. Enako nadomestite tudi drugo, tretje in četrto, več jih samička navadno ne znese. Vzemite nato umetna jajčka iz gnezdeca in podložite zopet prava. Medtem se je sameo gotovo že odvadil Kljuvati ker ni ime) uspehov z umetnimi, jajci. Vprašanje št. 228: Kat imajo kokoši kurjanoe, tako mučijo tudi kanarčke podobne živalli. Proti ku-rjancerp se borim pri kuretini z DDT, islupergammo in podobnim. Kako pa rešim kanarčke teh sitnih zajedačev? Odgovor: Kanarčke in sploh ptiče v kletkah oprostimo zajedavcev z mnogimi sredstvi, ki se dobijo v trgovinah. Tako sredstvo je prah »Prof.ec-tor«, s katerim popražimo ptička pod perutmi in celo kletko, posebno pri .sklepih. Izborno sredstvo proti zajedavcem je tudi tekočina »T 3 Sanders«, katero nanesemo z malim razpršilnikom pod perutnice, na tilnik in na rep. Isto tekočino razpršimo tudi) Po kletki, a tedaj maramo držati ptičke izven kletke. — Ce dobite kakšno drugo sredstvo, vprašajte prodajalca, kako se rabi. (Kot ptičke, tako razkužujemo tudi piščančke.) Vprašanje št. 229: Slišala >n čitala sem, da je mogoče spremeniti hortenzijam, barvo. Par ieit sem poskušala, a uspeha nisem imela. Dajala sem železna galico. Kako naj ravnam, da bom imela uspeh? Odgovor: Barvo je mogoče spremeniti samo hortenzijam, katerih naravna barva je bledorožna- TOVARNA (Prinčič IKRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja p« tovarniških cenah, jamči za solidno delo. ta. Belim in rdečim je ni mogoče spremeniti, navadno pa tudi treba ni, saj sta barvi navadna lepi. — Ce hočete spremeniti hortenzijam barvo z železno galico (solfato di ferro), morate paziti na naslednje: Predvsem ne sme zemlja vsebovati apna. Najboljšo zemljo da kompost iz gnilih listov in dobrega hlevskega gnoja, to je snovi, ki vsebujejo mnogo dušika, za katerim so hortenzije požrešne. — 2elezn0 galico dodamo v obliki raztopine ali soli. Ce rastejo hortenzije na prostem, je primernejša raastopina, s katero nato zalivamo. V 20 litrih vode raztopimo pest železne galice In zalijemo tedensko 2 krat, začenši s pomladjo, to je 3-4 mesece pred cvetenjem. — C e pa imate hortenzije sr posodah in hočete rabiti železno galico v obliki soli, morate te premešati med kompost po 3 grame na lonec z 15 cm širine-premera. To pa je potrebno napraviti vsaj leto dni pred cvetenjem, torej sedaj za drugo leto. — Ce niste še gnojili z galico, tudi! letos ne boste še imeli) uspeha, pač pa začnite zalivati sedal, in drugo leto boste imeli spremenjeno barvo, — Učinkovitejši lčot železna galica je amoniakalen galun (allume ammoniacate), katerega raztopile po 10 gramov v litru vode in s to raztopino zalivajte hortenzije vsak drugi, dan. Ce začnete takoj z zalivanjem, bodo hortenzije že letos spremenile barvo. — V trgovini dobite tudi posebne soli, ki spremenijo barve rožnatih hortenzlj1. Paziti pa je potrebno, cTa zalivamo redno in z malimi količinami. Zaliti moramo tudi takoj po dežju, ker dež zemljo izpere in odnese snovi, ki naj bi vplivale na spremembo barve Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega preljubega očeta IVAJTA RIJAVCA se najilepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili isožalja ter z nami sočustvovali'. V globoki žalosti čutimo dolžnost, da se zahvalimo zlasti č. g. duhovnikom, .kuj so pokojniku nudili tolažila isv. vere ter g. zdravnikom, zlasti dr. Bregantu, ki mu j’e požrtvovalno sta! ob strani v težki bolezni. Posebna zahvala naj gre tudi sosedom, Standrežcem, prijateljem in znancem, profesorskemu zboru in vsem dijakom slovenskih Šol ter zalstopnikom ustanov in podjetij, ki so našega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se še posebej pevskemu zboru, darovalcem krasnega cvetja ter sploh vsem, ki so nam na kakršenkoli način1 lajšar li težko bol. DRUŽINA RIJAVEC Gorica, 16. 4. 1956. SLOVENSKO MU0ONO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V soboto, 21. aprila, ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7: BESEDE IH KRETHJE - . . V nedeljo, 22. aprila, ob 17. uri v Borštu; v sredo, 25. aprila, ob 16. uri v Sv. Križu. NASTOP GOJENCEV IGRALSKE IN BALETNE SOLE SNG DIIJASKA PRIREDITEV Tudi letos so tržaški slovenski dijaki pripravili svojo kulturno prireditev. Zanje je napisal izvirno veseloigro iz dijaškega življenja Mihael Jeras, pisatelj, ki ga poznamo posebno po radijskih igrah. Našim dijakom je podaril veseloigro v treh dejanjih: »VEČER BELIH VRTNIC« Igro režira iin vodi prof. Jože Peterlin. Ker avditorij še vedno ni gotov, čeprav je bil že davno obljubljen, bo krstna predstava na KONTOVELU v nedeljo, 22. aprila, ob 16,30. Tudi mi vabimo zavedne Slovence, da podpro idealizem naše mladine in zasedejo do zadnjega kotička dvorano. Razen tega bodo doživeli lep te vesel popoldan ob prazniku mladosti.