it. 67.
1
:wWi
i teden ^
V aorici, dne 11. junija 1901.
lahaje trikrat na tedea r Šestih Iidanjlh, in sioer: vsak torek, fttrtek in soboto, sjatranje !«-daaje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri po« poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po p o iS t i pre-jemana   ali  v   Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta .  .  .  ;  . >-*-.¦ 8.yi.o<W%., ».A%L-
četrt leta.......3 ,' 40 . ".    .   l-?0   "
Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravnižtvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSČek vsaV lan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Na naročilu brez dopoftlane naročnin* <A ne oziramo,
„PRlMORfcCrt,tzb*Ja neodvisno od «SoCe» v«ak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«Soč*» in <Frimorec> se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jollorsitz v Nunski nlioi; — v Trsta v tob&karni Lavrenčič na trgu della Caoerma in Pipan v ulici Poute doli« Fabbra.
SOČA
Tefcaj XICX1.
[Večerno izda nje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uHoi 8t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z nrednikom je mogo5e govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici ft. 11.
Dopisi naj se poSUJaJo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katera ne spadajo v delokrog uredništva, naj se nogili&io le upravnlStTii.                                               ran
Oglasi in poslanic«
« računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačali loro Uorlca.
„«orlSkii Tiskarna" a, OubrSček tiska in zalaga w!° *?$** m Primorca. Se ^Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obseSnih 5 do 6 pol Lf«LSe V8ele*ao..1 «w- 80 kr. - Oglasi v «81ov. ._„..„.„._      ___    _   _   _!° r"8unsl° J° 80 **• potit-vrslioa,
,QoT' Tisk°r"a> At Gab»*cck (odgov. Iv, Meljavec) tiska in *al.
Interpelacije
iluca fjsj, Isktrjt Bibrščeka.
IV,
Interpelacija na g. pravosodnega ministra glede na sodnijske razmere, posebno one pri poroti v pokneženi grofiji Goriško-Gra-diščanski.
Pravosodni upravi in visoki zbornici je predobro znano, da je vladalo le pred malo leti med slovensko dvotretjinsko veČino pokne-žene grofije Goriško"- Gradiščanske veliko razburjenje radi načelnega preziranja in zapostavljanja slovenskega jezika pri vseh sodnijah, posebno v deždnerti glavnem mestu. Zlasti mnogo se je pisalo, govorilo in interpe-lovalo v tej visoki zbornici radi nezdravih razmer porotne sodnije v Gorici, kakor sploh pri kazenskih sodnijah, kjer so preiskovalni sodniki slovenski jezik dosledno zapostavljali, na kar »o sledile vedno italijanske obtožnice državnega pravdništva in na to mučno raz* prave s pomočjo tolmača.
Približno tri leta sem so se razmero jako poboljšale. Preiskovalni sodniki v Gorici sami so pisali sicer po večini še dalje za« pisnike v italijanskem jeziku, na deželi pa skozi in skozi v slovenskem. Državno pravd-niltvo je vlagalo po večini proti Slovencem obtožnice v slovenskem jeziku, na kar so sledile slovenske razprave in razsodbe.
Tudi zamotano vprašanje glede na poroto se je razvilo ugodno samo po sebi. V letni listi porotnikov je bila vedno približno polovica Slovencev in Italijanov, in v listo za vsako zasedanje jih je prišlo od obeh narodnosti) toliko, da je bilo mogoče sestaviti Cisto slovensko ali Cisto italijansko porotno klop, na kar Je sledila razprava brez tolmača v tem ali onem jeziku, in to v popolno zadovoljnost vseh deželnih činiteljev. Zadovoljni so bili sodniki, državni pravdnik, branitelji in pri porotah porotniki, da ni bilo potreba zapravljati Se enkrat toliko časa po mučnih razpravah s pomočjo tolmača, kar tudi ni v interesu stvari same, kajti težke je po lakih razpravah, napraviti si jasno sliko o stvari, za katero gre.
Od 20. t. m. je v Gorici porclno zasedanje, katero je preobrnilo naenkrat blagodejni napredek zadnjih   let   ter  nas vrglo
nazaj v čase starih zmešnjav, ki so zlasti za slovensko dvotretjinsko večino neugodne in naravnost razžaljive. Med izžrebanimi porotniki je le 9 Slovencev in približno le 5 Italijanov, ki razumejo slovenski toliko, da ne potrebujejo nikakega tolmača.
Za leto 1896. so predložile slovensko občine na Goriškem 773 porotnikov; od teh jih je razumelo slovenski in italijanski 131, slovenski in nemški 42, vse tri jezike 78,
Ako pristojne oblasti izvršujejo svojo nadzorovahio dolžnost, je pač gotovo, da se to število ne sme zmanjšati, in da je torej vedno lahko mogoče, spraviti v letno listo porotnikov, katera šteje le nekaj nad 250 članov z namestniki vred iz cele dežele, tudi zadostno število Slovencev, in sicer celo take, ki razumejo oba deželna jezika, in ti imajo po zakonu Se celo prednost pred onimi, ki razumejo le en jezik.
Dne 21. pr. m. je bila razprava proti Slovenki Alojziji Vclikonja radi detoniora, Obtožnica jo bila slovenska, istotako večina sodnih aktov. Hranitelj, deželni odbornik dr. Henrik Turna, je hotel sestaviti tuko porotno klop, da bi bilo mogoče izvesti razpravo samo v slovenskem jeziku. Radi tega je odklonil le Italijane, in sicer med njimi lo tisto, ki no razumejo slovenski, pustil pa one, ki vsaki dan po svojem poklicu občujejo več s Slovenci nego z Italijani, ali celo prebivajo med trdimi Slovenci. Ali državni pravdnik je odklonil 3 Slovence, ki razumejo tudi italijanski, in 3 Italijane, ki razumejo slovenski, in tako je spravil bre?. vsakega stvarnega razloga na porotno klop G Slovencev in 0 Italijanov. Na to je pričela obravnava, sicer brez tolmača, ali skozi in skozi dvojezično, in na italijanščino je prevajal predsednik razprave, kateremu samemu slovenščina  dela težkoče.
Zapravilo se je dvakrat toliko časa, porotniki pa se niso mogli v posvetovalnici niti vsi sporazumeti.
Državni pravdnik, branitelj, predsednik, ta svoj resume, so govorili v dveh jezikih itd. Imeli smo v Gorici zopet eno tistih mučnih razprav, ki so jednako neljube sodnemu dvoru, strankam ter tudi porotnikom obeh narodnostij. Slovenci in Italijani na Goriškem so že prišli do spoznanja, da je za vse jednako važno, ugodno in pravično, da se vrši razprava proti   italijanskemu   ob-
tožencu le italijanski, obratno proti Slovencu le slovenski. In to je dne" 21, t. m. preprečilo državno pravdnistvo.
Tekom razprave se je konstatovab še drugo jako čudno dejstvo. Preiskovalni sodnik je zaslišal obtoženko petkrat. Nekateri zapisniki so slovenski, drugi italijanski, nekateri pa so prava mešanica obeh jezikov, Pričetek je slovenski, konec pa italijanski ali narobe. Čemu ta mešanica? Obtoženka je Slovenka, je govorila samo slovenski, čemu torej tako postopanje v sodnem okraju, v katerem prebivajo Slovenci v veliki večini in Italijani le v manjšini.
Glede na vse to vprašamo:
1.  Ali hoče Njcg, eksc. g. pravosodni minister dati potrebna navodila sodni oblasti, zlasti državnemu pravdništvu v Gorici, da se odstrani preporno jezikovno vprašanje za vselej iz sodnih prostorov, loko da bo za obe deželne narodnosti jednako pravično?
2.  Ali hoče posebno odredili, da bodo preiskovalni in kazenski sodniki uradovali s Slovenci sploh v slovenskem jeziku P
Na Dunaju, dnd 23. maja 1901.
(Poleg g. Oskarja Gabrščeka je podpisalo interpelacijo Še 14 drugih slovanskih poslancev.)
Realka v Idriji.
V mestu Idriji na Kranjskem, katero živi v živahni zvezi s prebivalci Cerkljanskega in Tolminskega, ker teži po svoji legi proti naši deželi, ustanove realko, in sicer za sedaj nižjo. Radi tega se je bilo unelo razpravljanje, kaj bi bilo bolje za Idrijo in sploh, ali gimnazija ali realka. Idrijska občina stoji odločno na tem stališču, da daje prednost realki. In ima tudi prav! Slarokopitne gimnazije se preživljajo, ker ne vstrezajo v polni meri potrebam današnjih praktičnih časov, živo se občuti ta nedostatek, radi tega pase obrača ukaželjna mladež vedno bolj in bolj k praktičnim srednjim šolam, med katerimi stojč v prvi vrsti realke.
»Jednakopravnost", glasilo poli-tiškega društva »Jednakopravnost* v Idriji, piše v tretjem članku »Reaika v Idriji* kaj izvrstno o pomembi realk. Pravi:
»Realka je srednja šola, kakor gimnazija, in obema je načeloma namen, dati mladini višjo občno omiko. Razloček je
pa ta, da se pouk na gimnazijah bistveno naslanja na stare klasične jezike in njih književnost, pouk na realkah pa se posebno ozira na matematične in prirodopisne vede ter na moderne jezike. To se kaže tudi v predpisanih učnih načrtih za gimnazije in realke. Vzemimo na pr. pri nas na Kranjskem/Bodisi na gimnazijah, kakor na realki se morajo poučevati naslednji predmeti; veronauk, nemščina, slovenščina, zemljepis, zgodovina, matematika, prirodopis in fizika. Poleg teh obveznih predmetov pa imajo gimnazije še latinščino in grščino ter propedeutiko, med tem ko se na realki namesto tega morajo dijaki učiti: francoskega, odnosno laškega jezika, nadalje geometričnega in prostoročnega risanja, lepopisja in telovadbe.
Takoj je jasno, kam meri pouk gimnazijski, a kam pouk realčnl. Realke dajejo izobrazbo za praktično življenje, pripravljajoč za najraznovistnejše stroke moderne tehnike, obrtnosti, trgovstva itd. Zato se ne bavijo z mrtvimi jeziki, kakoršni so latinščina in grščina, ampak seznanjajo mladino z jeziki, katerih je dandanes treba, da človek lahko pogleda dalje po svetu, to so francoščina, laščina in angleščina. Zato tudi realke polagajo največjo važnost na tako-zvane r e a I i j e in poučujejo največ predmete, ki imajo neposreden pomen za vsakdanje Življenje, to so višje računstvo, fizika, kemija, risanje in lepopis. Nikakor ni dvomiti, da študije na realki več zatežejo za potrebe življenja, kakoršno je v resnici, nego gimnazijske študije. Gimnazija pokaže svoj veliki pomen šele tedaj, ako se jo popolnem dovrši in ako se prebije zrelostni izpit, ki odpre vrata na vseučilišče. Seveda vsak misli in upa, da bo čez osem let gotovo imel abiturijenta, ki pojde lahko na vseučilišče ali v bogoslovje. To je ravno tista velika zmota, ki vsako leto takč napolnjuje gimnazije, zmota, katero pobija z železno roko statistična istina, istina namreč, da samo kakih 20 odstotkov prvošolcev tudi res pride v osmo Šolo in na vseučilišče. Ako bi tista velika večina dijakov, ki v gimnazijah pred koncem opeša, dotična leta študirala na realki, pridobila bi si vsekakor več znanstva in večjo uporabo za vsakdanje življenje. Tisti, ki se potegujejo za gimnazijo,  češ,  »to in to« se lahko postane iz
Quo iradis?
Roman.
Poljaki spisal Henrik Sicnkiewicz. — Poslovenil Podravski.
{Dalje.)
Tu pa so nakrat zarjoveii levi. To je sicer v Rimu nekaj navadnega, vendar pa od tega časa nimam več miru. Zdi se mi, da je bila v tem neka grožnja, neka tajna napoved nesreče... Tebi je znano, da me strah ne premaga tako lahko; takrat pa se mi je zdelo, da yj groza napolnila vso temno noč. To je prišlo tako Čudno in tako iznenadoma, da mi še zmerom odmeva v ušesih ter sem neprestano nemiren v svojem srcu, kakor da Ligija potrebuje moje pomodi, da naj jo ubranim nekaj strašnega, ubranim teh levov. Pridobi mi dovoljenje, da odidem, ker sicer pojdem brez dovoljenja. Ne morem ostati tukaj, ponavljam ti, ne morem!«
Petronij se je nasmehnil.
»Do tega še ni prišlo,« spregovori, »da bi sinove konzularnih mož ali njihove žene metali levom v arenah. Lahko vaju doleti vsaka druga smrt, samo ne taka. Sicer pa, kdo vč, ali so to bili zares levi, ker tudi germanski zubri grozno tulijo. Kar se mene tiče, se smejem slutnjam in vsodi. Sinoči je bila jasna noč, in videl sem padati zvezde kakor dež. Marsikomu je neprijeten tak prizor, jaz pa sem si samo mislil: ako je med njimi tudi moja zvezda, pa mi vsaj ne bo manjkalo spremljevalcev! t
Na to je umolknil za trenutek in rekel po kratkem pomisleku:
* Sicer pa, vedi, ako je vaš Kristus vstal od mrtvih, da nemara tudi vaju ubrani pred smrtjo.«
»Nemara,« odvrne Vinieij ter pogleda nebo, posuto z zvezdami.
XIX.
Nero je igral in prepeval slavospev na čast ,V1 a-darke Cipra', kateri je bil sam zložil in ugTasbil. Tega dn6 mu glas ni nagajal in Čutil je, da njegova skladba ugaja navzočim. To mu je tolikanj vedrilo dušo, da je bil v resnici navdušen. Pri koncu pa je kar prebiedel od tega ganutja. In to je bilo prvikrat v njegovem življenju, da ni hotel poslušati hvale od navzočih. Nekaj časa je sedel, držeč roke vprte ob citre, na to pa je vstal ter rekel:
»Truden sem in moram iti na svež zrak. Uglasbite mi med tem citre!«
Po teh besedah si je omotal vrat s svilnatim robcem.
»Vidva pojdeta z menoj,« reče, obrnivši se k Petroniju in Viniciju, ki sta sedela v kdtu dvorane. »Ti, Vinieij, podaj mi roko, Petronij pa bo govoril z menoj o godbi.«
Na to odidejo na teraso pred palačo, potlakovano z alabastrom ter posuto z žafranom.
»Tu človek svobodrieje diše,« reče Nero, »Dušo imam ganjeno in otožno, dasi vidim, da s to pesmijo, katero sem vam zapel na poskušnjo, morem nastopiti javno in da bo to slavlje, kakoršnega še ni dosegel noben Rimljan.«
»Lahko nastopiš bodisi tukaj, v Rimu ali v Ahaji. Občudoval sem te z vsem srcem in razumom, o bo-žanstveni 1« odvrne Petronij.
»Vem. Ti si preveč len, da bi se silil k hvali. Odkritosrčen si kakor Tulij Senecijo, samo da ti več razumeš nego on. Reci mi, kaj sodiš o godbi?«
»Ko poslušam pesem, ko ogledujem uprego, katero vodiš v cirku, ali zali kip, ali lepi tempelj, ali dično sliko, čutim, da mi ugaja to, kar vidim, in da biva v moji navdušenosti vse to, kar nam te reči morejo dati. Toda kadar čujem godbo, zlasti tvojo, pa se odpira pred menoj neprestano nova lepota in razkošje. Dirjam za glasovi, lovim jih, toda predno jih vjamem, pritek6 zopet novi in novi, uprav kakor morski valovi, ki prihajajo iz brezkončnosti. Za to ti pravim, da godba je kakor morje. Stojimo na jednem obrežju ter gledamo v daljavo, toda drugega obrežja nam ni mdči
»Oh, kako globok poznavalec si!* reče Nero.
Ne-.aj časa'so hodili molče* ter je samo žafran Šelestil pod njihovimi nogami.                 -
* »Izrazil si mojo misel,« spregovori naposled Nero, »in za to pravim zmerom, da me v vsem Rimu ti jedini moreš razumeti. Tako je. Uprav to isto tudi jaz sodim o godbi. Kadar sviram ali pojem, vidim take reči, o katerih še nisem vedel, da so na svetu. Največkrat jih ne znam niti imenovati ter ne morem Jih poj miti s svojim razumom, marveč jih samo čutim. Cesar sem, ves svet je moj ter premorem vse. Toda godba mi odkriva nova kraljestva, nove gore, nova morja, novo razkošje, kakoršnega še nisem poznal doslej. Čutim bogove ter vidim Olimp. Nekak nenaraven veter veje nad menoj; gledam kakor v megli neko neizmernofjt, tiho in tako jasno, kakor je izhod solnca. Ves vsemir igra okrog mene, in pravim ti (tu je Neronu strepetal glas od pravega ganutja), da jaz cesar in bog čutim se v tem hipu majhnega kakor prah. Ali mi ve ", meš ?«
gimnazije, morali bi vedno pristaviti pogoj: — ako se gimnazijo tudi dovrši.
Ko se je premišljevalo, kakšna višja šola naj se ustanovi v Idriji, treba se je bilo postaviti na praktično stališče, ki je edino merodajno. Lahko bi kedo rekel: osnujmo si realko, kajti iz realke se pride lahko 1. na tehniko, odkoder se lahko postane »to in to*; 2. na vseučilišče, odkoder se postane profesor za gotove srednješolske predmete in drvgo; 3. na rudarsko akademijo, odkoder se tudi postane »to in to«; 4. na gozdno akademijo; 5. na višjo poljedelsko šolo; 6. na obrtni ali trgovski muzej; 7. na trgovsko akademijo; 8. k pomorskemu komisarijatu; 9. k železnicam itd. itd. To je vse res in še marsikaj drugega se doseže po dovršeni realki veliko prej, nego po dovršeni gimnaziji. Ali kdor bi samo s tega idealnega stališča zagovarjal realko, bi še ne povedal vsega. Poglavitno in pravo je nekaj drugega.
V Idriji imej prednost taka srednja šola, ki bo po svojem učnem načrtu dovolj izobrazila za praktično življenje vso mladino med 10. in 15. letom, Četudi večji del te mladine potem ne bo nadaljeval svojih študij. Ker je posebno v Idriji toliko mladine, katere radi pomankanja gmotnih sredstev ni mogoče izšolati do konca, za to v Idriji ne sme biti srednja šola, ki samo pripravlja za višje študije, temveč mora biti taka, da sama na sebi daje neko zaokroženo izobrazbo za resnično življenje. S tega praktičnega in zato odločilnega stališča pa mora vsak priznati, da ima v Idriji v vsakem oziru prednost nižja realka pred nižjo gimnazijo. Kajti kar se bo na nižji realki učilo, to vse^ima za vse učence res korist in pomen, dočim se na nižji gimnaziji učijo tudi predmeti, od katerih potem večina dijakov nimajo nobene koristi. Kaj pomaga rudarskemu sinu, če zna nekaj pravil iz latinske aH grške slovnice? Ali ni škoda, da na nižji gimnaziji trati Čas s takimi mrtvimi stvarmi, namesto da bi se na nižji realki seznanil s kakim svetovnim jezikom ali se temeljiteje priučil matematičnim in prirodopisnim predmetom, risarskim in lepopisnim spretnostim — kar vse bi mu tako prav hodilo pozneje pri kakem boljšem obrtu ali rokodelstvu, pri kaki stavbeni stroki, v kaki tovarni ali trgovini. Kdor hoče, da bo srednja šola v Idriji služila najširšim slojem domačim, kdor hoče, da bodo idrijski otroci se zares naučili praktičnih stvarij, kdor hoče pripraviti brez posebnih stroškov domač naraščaj vsaj za nižje uradniške službe pri rudniških podjetjih in pri gozdnem erarju — ta se bo odločil za nižjo realko.
Mestni zastop idrijski je torej pokazal smisel za praktične in socialne potrebe idrijskih stanov, ko je sklenil nižjo realko. Za tiste dijake pa, ki bodo prestopili na višjo realko, in jo tudi dovršili, se ni treba bati. Dober kruh jih čaka in prej ga bodo dosegli, kakor gimnazijski abiturijenti. Dandanes je na tehniškem in narodnogospodarskem polji treba posebno v slovenskih deželah toliko strokovnih izobražencev, da je le Želeti, naj bi se sploh slovenska mladina obračala v zdatno večjem številu k realnim šolam«.
To je povedano tako jasno in odkrito, da mora zadovoljiti vsakega. Zato le čestitamo mestnemu zastopu idrijskemu, da seje odloČil za realko, katera utegne priti prav tudi našim gorjanom. Kakor so nekdaj pošiljali otroke v ljudsko šolo v Idrijo, tako jih utegnejo pošiljati odslej tudi na tamkajšnjo realko, ki bo velikega pomena za izobrazbo za praktično življenje, kakoršno zahtevajo današnji Čast.
Dopisi.
Odgovor p. n. .žllndrarjem* t Gorici. (Dopis.) —: Po dobrem letu naj-strastneje polemike med »Slov. Narodom" in .Slovencem" ter po justiflkaeiji dr. Žlindre v državnem zboru so jo ^pogruntalt* naši brumni žlindarji okrog .Centrifuge« ter si poiskali t M doma žrtev, katera naj bi odgovarjala za klerikalne sleparije na Kranjskem ter tako rešila tudi razne korifeje, katere so si v prvi naglici z znanimi pojavi, baje ljudskega mišljenja, ožlindrale tako že umazane roke. Non ce male sem si mislil in hvalil Boga, da ma je vendar enkrat tudi »Gorica* v opombi uredništva dela »v penzijon", in sicer v Rodež, za kar jej izrekam na tem mestu najtoplejo zahvalo. Eden politikujoč liberalen trgovec manj, vsklika z radostnim glasom, in sicer predzadnji, kateri ni hotel di par krajcarjev zatajiti v javnosti svojega ^epriC&uja, zadnji ostane še tam. O priliki nasvetujem še g. Gašparju, naj me posnema, potem se gotovo pomirijo vsi razburjeni duhovi na Goriškem, in Gorica postane gotovo v najkrajšem času slovenska! Kako pa tudi ne, saj so že dosegli, da smejo brez strahu »gnadljive" kuharice goriških gg. nuncev že ob 5. uri zjutraj peti v cerkvi sv. Ignacija po slovenski! In Se celo kako pridigo jim privoščijo, za protiustugo pa jim ustanovljajo društvo devic, katero bi imelo nalogo, »braniti čast" raznim gospodom za grehe morda preteklosti ali sedanjosti!-------
Sicer pa si pridržujem za prihodnost, objavljati vtise, katere sem dobil tekom treh let svojega bivanja v Gorici, kateri Cas bi bil moral po mnenju raznih c. kr. gospodov okrog poznane mize tiščati jezik za zobmi ter le molzti razne klerikalne pa tudi liberalne rodoljube. »Vam mora biti le za kupčijo, drugo pa prepustite nam, že mi naredimo, da bo prav*. Radoveden sem, kake vzroke pa poiščejo sedaj, da me »upanajo".
Ali pardon! Res, saj so že znašli žlindro, s katero so me »šonali* do danes menda prav radi tega, ker ses*; bil trgovec. Kaj ne da, gospodje?!
In glej to črno nehvaležnost! .Mesto da bi nam roke poljubil, nas hoče morda še celo zafrkavati*. — Pa že najdete še kaj drugega, kakor pri pevskem in glasbenem društvu, kjer se vsem hlaCe tresejo, kdaj da poči napovedana bomba, katera isto raznese in ž njim vse tiste mecene, kateri mu podpore le obljubujejo. Kaj ne da? Je pač slaba letina, kaj hočete, in dokler ne prodamo malo krompirja, pojde težko. Gospodom je lažje, ker potegnejo vsaki mesec obilico svetlih kronic. Zato pa tudi ni nobeno Čudo, ako jih vidimo, kako brilirajo prvega
Evangelij v Vipavi in okoli Vipave.
Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov.
Spisal V. A. S c h m i d t evangeljski župnik
v Gorici. (Iz nemškega rokopisa poslovenil X. K-č.) (DaHje.) Vikarij je postavil tako svoje lastno pod-učevanje na laž, pa tudi ni bilo odkritosrčno! Preostalo jim ni torej nič drugega nego samostojno nastopati in v popolnem prepričanju, da »v poslušanju svetega pisma je rešenje njihovih duš", kakor stoji dalje v napominanem pismu, ostati zvesti veri .Bogu biti več poslušen nego ljudem" (Ap. zg. V. 29.) ter storiti priti lastnega propovednika. To se je zdelo klubovanje, ali je bila le zvestoba vesti do besede božje, proti kateri delajo, so mislili, ako bi se bili uklonili katoliškocerkveni zahtevi obhajanja v jedni obliki.
Kaj je bilo dne 29. marca propovedo-vanega, nam ni sporočeno podrobno. N.i vsak način je bila propoved prosta v&ak polemike proti katoliški veri in cerkvi, kei Vipavci v že citovanem poročilu svojih 4 gori imenovanih občinskih zastopnikov izrecno to povdarjajo, do božja služba ,se je izvršila brez vsakega nemira, nadlegovanja ali prijemanja vikarija ali njegovih podružnih duhovnikov", in poleg tega z besedam: .kakor
nam bo dal on, gospod vikarij ali župnik, o tem še spričevalo" kličejo katoliške tamkajšnje duhovnike za j,iiee o reCenem.
V tistih časih tako priljubljenega načina verskega prepira, katerega objekt je bil ponajveč nauk o obhajilu in prazniku Sv. Reš. Telesa, se ni taknil v Vipavi gostujoči propovednik. To je bilo pametno, primerno časovnim razmeram in verskemu stanju Vipavcev. Kako so bili trdni v svetopisemskem nauku, je dokazalo to, da so poklicali propovednika. Popolnoma prav je umel svojo nalogo, ne gledati na ljudi in njihova naziranja o veri, marveč pokazati v tem času stisk na usmiljenega Boga in njega, ki ga je poslal, Jezusa Kristusa. Iz obstoječih drugih sočasnih v mojem posestvu se nahajajoCih, doslej nenatisnenih propovedij si moremo ustvariti približno sliko take propovedi. Slika je taka: Propovednik se ni razgreval proti temu, da .nosijo okoli v procesiji kruh", pri sv. večeijl od Vzveli-Carja postavljen, ter da »se raBi pri tem luCi, baklje in drugi sijaj", marveč oznanjal tim bolj .čisto, brezkončno milost in usmiljenje Boga proti celemu Človeškemu rodu" (iz sočasnih, do sedaj neznanih evangeljskih propovedij od 1. 1566. de 1583.); propovedoval je o Jezusu Kristusu kot .najboljši jedi in pijači, kar moramo uživati v pravi veri, ter tako nasičati in napajati našo lačno in žejno
vsakega meseca z raznimi velikanskimi svo-tami za razne narodne namene; saj tudi »Šolski Dom"  so le oni sezidali in plačali!
Pa vraga že zopet sem zašel v stvari, katere sem si hotel pridržati za kasneje, in gotovo me že kdo sumniči, da sem se hotel izogniti — žlindre! Ali ne, ne, gospodje ker bi bilo škoda, je zelo interesanten tema, ki je vzbudil še celo v državnem zboru toliko zanimanja, kaj Šele pri nas, ko imamo navadno sušo gltue pikantnih rečij!
Torej mesto .hvaležnosti za dosedaj mi gratis napravljeno politično reklamo" hočem tukaj celo razkrivati reči, katerih niti dr. Tavčar prav dobro ne pozna, Čeprav je bil drugače jako siguren v državnem zboru. Ako bi se bil za časa informoval pri meni, bi mu bil povedat še marsikak~i,špasetel" iz onih skrivnostnih časov, ko sem imel precej upogleda v kranjsko klerikalno organizacijo. No, tako pa je ostalo nekaj »šla-gerjev", kateri mi utegnejo priti prav, če ne poprej, pa po sedmih letih, to pa radi tega, ker nisem vezan na molčanje, ko so bili kranjski klerikalci toliko prijazni, da so dali iz mojega popolnoma zasebnega pisma odstavek javnosti na razpolago, da je potem dr. Tavčar mogel na tako imeniten način ubiti politično najhujšega nasprotnika vsakega naprednega gibanja med slovenskim narodom, ki je hotel še dalje tim lepše ribariti v motni vodi pojmov po geslu: Plačaj, kmet, pa molči!
Ako bi bil domišljav, bi se smatral jaz celo samega sebe za justiftkatorja nad dr. Žlindro, in dr. Tavčar bi bil prevzel le vlogo rabelna, — ali pri tej stvari norem reči le to, da mi je takrat kot intimnemu prijatelju bivšega ravnatelja .Gospodarske Zveze" slo le za to, da sera istemu vstregel. O tem pa v prihodnji številki.
R. Konjedic.
Za Kobarldce. — Pišejo nam: V .Soči* sem čital, da je vlada vrnila občini Kobarid veliko Krinalovo rojstno hišo, ker si je drugje preskrbela prostore za c. k. sodišče. Kobaridski trg je gotovo hvaležen vladi, ker ga je ista osrečila brez posebnih denarnih žrtev z novim sodiščem, kar je velika pridobitev za razvitek in napredek tega lepega središča planinskega raja.
V predzadnji .Soči" se nam omenja to občinsko poslopje in ob jednem nasvetuje, kako naj se ga uporabi. »Vsaka glava svojo pamet." Jedini so pa gotovo vsi Kobaridci v tem, da že-ie premeniti to prostorno poslopje v svoj »Občinski dom". V »Soči" či-tamo: »Hiše ne prodajati, pa tudi ne podirati, dokler nimamo denarja, da kaj lepega sezidamo." Tako torej? Ne takoj podirati? »Flikati* in »fiikati* to staro poslopje, katero je bilo že celo desetletje popolnoma zanemarjeno, v katerem ni že deset let stanovala živa duša in še le potem, ko se nabere v obč. blagajnici denar, si napraviti kaj lepega. Tu bi bili dvojni stroški, najprej s »Sikanjem* in potem še le nova zgradba. Vsekakor bi bilo pametnejše, takoj zgraditi novo lepo poslopje na razvalinah starega in to v ozadju v istem pročelju s farovžem. Tak na novo sezidani »Občinski dom* bi bil v ponos in ozaljšavo našega trga. Le prostor, katerega zavzema sedaj stara hiša, je več vreden za ozaljšavo in napredek Kobarida nego vse to staro poslopje.
Moja skromna misel je torej: staro poslopje nemudoma podreti in novo lepo sezidati v isti črti z župniščem, katero je tudi
dušo*; razlagal je, »kako žalostno zametava večina ljudij to ponudeno dobroto ter jo zaničuje in povrhu hočejo biti še opravičeni*.
Pa, tako nadaljuje, »slabo znamenje je, ako kdo nima ne veselja, ljubezni, ne poželjenja do besede božje, kajti tak človek živi naprej pod težo svojih grehov ciotle, da mora končno v svojem grehu poginiti in se pogubiti". Pre-sunjenim in spokornim poslušalcem pa je podajal tolažbo: »Gospod je odvzel tvoje grehe. Ali ni bila razbojniku na križu dobra jed, ko mu je rekel Kristus, da bo še danes ž njim v raju?" Tako naj se vsi skesani grešniki po Kristusu »nasitijo, dobe popolno zadoščenje, sok in moč, rešenje in tolažbo ter naj večno žive". H koncu je molil srčno: »Podeli nam, o Gospod, svojo milost, da ne bomo zaničevali takega obhajila, h kateremu si povabil vse ljudi, marveč da se mu približujemo brez odloga in brez vsakega opravičevanja, radi in z vsem veseljem, ter si pri tem pokrepčujemo svoja lačna, žejna srca, obdrži nas v veri do našega konca, in kadar pride naša ura, daj nam v zveličanju zaspati, ter kar smo upali tu v veri, podari nam tam v dejanju po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Amen". (Po spisih iz Ljubljane, nahajajočih se v mojem posestvu, se je propovedovalo v j Ljubljani slovenski in nemški. Ne more se
občinska last. Res, da bi to veljalo par tisočakov več, a to bi bili le jednokratni stroški recimo približno 6000 gld. z uporabo starega gradiva iz razvalin sedanje hiše. Obč. blagaj-nica bi si gotovo v desetih letih zacelila ostre rane, katere bi ji napravila prepotrebni vodovod in pa ta krasni »Občinski dom". Za vodovod po vsem Kobaridu se je že porabilo mnogo občinskega denarja, in se ga porabi še toliko, da je deloma opravičena bojazen, da bi občina brez zadolžitve ne zmogla toliko stroškov premagati v kratkem času. Ta strah pa ni popolnoma opravičen. Z vednim popravljeni in »(likanjem* starega poslopja bi se porabilo v desetletju gotovo ravno toliko denarja, kolikor z zidanjem nove hiše, a napravilo ne bi se ničesar v ozaljšavo prijaznega Kobarida. Nikjer bi se ne opazilo, da Kobarid napreduje s hitrimi in gotovimi koraki. Kobaridci bi si s »Sikanjem* in »Sikanjem* _„vsaj_ za nekaj let zapravili-tudi _ krasni prostor, na katerem je stara hiša in ne mogli bi istega nikdar tako po ceni premeniti v lep trg (po kobaridsko »plač"), ker v stare zidove Krilanove hiše bi se moralo zazidati vsako leto nekoliko stotakov. Moralo bi se menda tudi prekriti vso staro hišo, kar pa bi stalo mnogo lepih desetakov. Po vsej pravici se je bati, da bodo Kobaridci tarnali za kakih deset let: »Več, več nas velja to »flikanje", kakor če bi novo občinsko hišo zidali." Torej, proč staro hišo in sezidajte si takoj kaj lepega in ukusnega, da bodete ponosni na svoj lepi trg in na svoj lastni »Občinski dom*!
Kobarid bi potem očaral slehernega potnika in privabil marsikaterega letoviščnika-ptujca »na hlad" v vročem juliju in avgustu. Predstavljajte si lep, prestoren trg (»plač*) v skoraj kvadratni obliki, katerega bi oklepala lepa pročelja ali fasade čednih poslopij; na jedni strani šola, lep farovž, krasen »Občinski dom", na drugi strani Jeronova in Spehonjeva hiša, med Katerima teče bistri Kobaridšček, na tretji strani Kotlarjeva in Strežičeva hiša, na četrti pa še velika cerkev. In na tem trgu mimo košate slovanske iipe križajoče se državne ceste na Koroško, v Italijo in v Gorico. Ne bi li to bilo divno, krasno!? Občinski starešine! Pokažite Se sedaj, da ste vedno tudi v dejanjih napred-njaki!
V pritličju »Občinskega doma* bi se priredilo občinski urad, prostore za posojilnico in hranilnico, za občinsko ljudsko knji* žnico, lepo prostorno dvorano za občinske seje, za javna poučna predavanja, za razna društvena zborovanja in tudi za morebitne politiške shode i, t. d.; v prvem nadstropju pa bi lahko naredili krasna stanovanja za uradnike, letoviščnike in drugo, sploh napravili bi v novem poslopju vse, kar bi hoteli, česar pa se ne more narediti iz stare hiše. Gotovo je lažje plačevati nekoliko obrestij in tudi se nekoliko zadolžiti, ako imate pred seboj tako jasno bodočnost, da plačate s pametnim gospodarstvom malenkosten dolg v treh do petih letih, kakor pa zazidavati v staro poslopje vsakoletne svoje prihranke in pri vseh teh stroških nikjer ne napredovati in Kobarida ne povzdigniti v prijazno bivališče svojim mestnim rojakom in drugim ptujim gospodom ob poletni vročini.
Ker bi bilo pred župniščem in »Občinskem domom" na »placu" dovolj prostora, bi se lahko nasadilo tem v ravni vrsti nekoliko kostanjev aH drugih sličnih hitro rastočih košatih dreves; pod vsakim bi se pa napravilo prijetno klopico, da bi se na nji ložje prenašalo dnevno vročino in se zabavalo s prijetnim pogledom čez ves trg, kjer bi oko opazovalo živahni promet na vseh treh državnih cestah. Toliko v vsestransko premišljevanje občinskim odbornikom, katerim vsem bije srce za napredek našega trga in vsega kobaridskega okraja.
pa dvomiti, da se je propovedovalo v Vipavi slovenski.)
Razume se, da vtis takih besed je bil velikansk. Kar je donelo *%,-:. :sru *. ustnic njUiovega propovednika, to jih je utrjalo le še bolj v gotovosti: »Gospodova beseda ostane vekomaj", (Paalro 119.) »Skoro cela občina tu v Vipavi, posebno mnogi stari, slabi in bolni, tudi premožne osebe v trgu* — tako stoji v zadnje citovanem pismu — »so bili pripravljeni k temu, po drugem evan-geljskem propovedniku, ki je prišel tje, sprejeti obhajilo Kristusovo Cisto in v obeh oblikah v smislu avgsburžke konfesije". Obhajila, ki je sledilo za božjo službo, so se torej udeležili stari, v evangeljski veri osiveli, zlasti pa bolniki vseh vrst. Morala je biti torej nad vse mere ginljiva slovesnost, vsled udeležitve vseh brez izjeme, impozantno pričanje o globoki udanosti vseh Vipavcev evangeliju.
Po besedah dušnega pastirja, ki je le tako malo časa tam ostal, so bili Vipavci tako omagani, da so ga prosili, naj ostane še en dan. In tako je propovedoval in obhajal tudi še 30. marca 1581. Na oba dneva je bilo do 400 oseb obhajanih. Ako prištejemo k temu male otroke, smemo reči, teh 500 nam predstavlja tako precej slo prebivalstvo Vipave.                              (Halje pride.)
.Okrajna posojilnica* gotovo priskoči j na pomoč s primernirp posojilom, saj ji priskrbi občina proti majhni odškodnini lepe stalne prostore. Občinski odbor naj bode prepričan, da bode .Občinski dom* donašal vsaj dvokratne obresti porabljenega denarja. Zgube se ni nikakor bati. In potem Čemu se plašiti stroškov za zidanje na novo, ko požre vedno »flikanje* starega poslopja ravno toliko . denarja, kolikor nova jtgradbji.J%rda se pa ne bode treba niti zadolžiti, ker^DCina Ko-"" barid stoji na trdnih r tgah.
Občina Kobarid .nora to zadevo tako dovršiti, da bode ta že itak prijetni trg najlepši kraj na Goriškem, kateri ima že radi svoje ugodne naravne lege lepo bodočnost, ker bode v par TetuVtndt T>o severni Goriški žvižgal »Luka-Matija«, ki bode dovažal mnogo veL ptujcev-letovišcnikov v nase lepe goriške trge*Kdor zre z bistrim oCesom v bodočnost, se bode gotovo ogreval za ta načrk Ako se posreči Kobaridcem narnerovani in deloma že delani vodovod po vsem trgu, ako se napravi z novim .Občinskim domom* krasen .plač* in ako se odstrani še par nelepih streh, bode res Kobarid pravi kine natega planinskega raja.
Kobaridci! Le pogumno naprej iz stare komodnosti k napredku, podjetnosti in omiki 1
Dntft ii razne Mrice.
Priloženi opomini naznanjajo vse kar treba onim gg. naročnikom, ki so z naročnino na dolgu,
.Pevskemu In glasbenima društvu*
je daroval goriški somišljenik 4 K. Kanalci v veseli družbi SO K, Bog živi goriškega somišljenika in vrle Kanalce ter njih posnemovalce !
Narodna siavnost v Podgori. — V bližnji Po d gor i so imeli neko .Katoliško Bralno društvo*, ki je propadlo. Od takrat ni bilo v tej občini ob nevarni jezikovni moji društva, ki bi gojilo narodno zavest. In res je Podgor* narodnostno Čedalje bolj mrtvela, nastopil je Cas resne nevarnosti za to vat, na katero imajo naii sovražniki grozen apelit, da bi ž njo dobili zvezo iz Gorice v Furlunijo po IaSkih tleh.
Mladi veleposestnik g. Pran KocjanCič je uvidel neizogibno potrebo narodnega društva, ki bi zbiralo mladež in njene prijatelje v pošteno razvedrilo, zabavo in pouk. Ustanovil je .Pevsko in tatnburasko društvo". - Temu društvu je domaČi kurat nasproten. Dokler jo imel omli .Katoliško bralno društvo*, tudi ni nič storil, niC žrtvoval, in pustil ga je, da je propadlo, no mirno je gledal tudi žalostno resnico, kako se slabi slovenska misel in pridobiva laski žjvelj. Zdaj pa, ko je ustanovljeno novo slovensko društvo, ki pojaci slovensko narodno življenje, je pa ves divji, —- Naravno, da mu je nasprotna tudi .Gorica*. Ali da bi pravi vzrok prikrita, je napadla dr. T um o, CeS, da v Gorici je odložil (?) izvrševanje pravil .Glasb, in pevsk, društva* za poznejši Cas, zdaj se je spravil na okolico itd. ! Parola je bila: zato nihče ,kavcev" v Podgoro! — Podgorski kurat je Sel v svoji skrbnosti Se dalje in je zapovedal... molitev za one nesrečneže, ki se udeleže otvoritvene slavnosti novega društva v Podgori!
Eto, tako Škandalozno se vedejo .kavči* nasproti vsakemu narodnostnemu pojavu, ki ni uklenjen v jarem Črno inlernacijonale! To treba pribiti! Zato so izostali tudi vsi zagri-zenci. ki trobijo v rog obeh farovških zmaSil. — Ko pa oni prirejajo kako veselico pod rodoljubno firmo, računajo v glavnem na prihod somišljenikov naše stranke. Zanaprej s<? morda se marsikdo premisli, predno pojde na limanice!
Otvoritvena siavnost novega društva je bila naravnost veličastna. Zaradi delavskega 51 r a j k a v Podgori je bila nevarnost Se v soboto večer, da politiska oblast siavnost za-brani. In res so delavci raznesli po vsej okolici, da je ne bo. Toda ni bila prepovedana l In da so bili nagibi povsem opravičeni, je dokazala veselica sama, k: se je dovršila v najkrasnejSem redu; Se vec, videlo se je, kako blagodejno je uplivala na tamoSnje ljudstvo.
Goriški Sokoli in oni iz Solkana so se zbirali v Maralevi gostilni za soSkim mostom; ob 4V, so odkorakali proti Podgori. TamoSnje društvo je prišlo naproti s trobojnico, ki je bila tam namenjena v pozdrav cesarju, na ni smela v Gorico. V imenu društva je pozdravil Sokole predsednik g. KocjanCič, odgovoril pa podstarosta dr. Grunt ar (— starosta dr. Tre o je imel shod na Krasu —), ki je izjavil radost na ustanovitvi novega narodnega društva v tako važni slovenski občini. Na to so odkorakali za to zastavo Sokoli, Podgorci in razni gostje na krasno prirejen veselici« prostor.
Po vstopnicah sodeč se je zbralo nad 600 oseb k veselici. Prostora je bilo vsaj še za 200, pa tudi vec. Sosednja okolica je dala premalo gostov.
Podgorski pevski zbor je zapel dve pesmi »Slovan* in .Lovska*, prav dobro za kratek Cas. Vrli podgorski pevci so dokazali, da imajo prav dobrih glasov, ki bodo še krasno popevali v čast probujene Podgore, ko se enkrat izurijo pod vodstvom svojega pevovodje. Le naprej! Cujemo, da bo štel ta zbor v kratkem do 40 pevčevi Živio!
Možki zbor iz Gorice (46 pevcev) je zapel sam  ,Za dom med bojni grom* in
»Domovini* (te še nismo Culi v teh krajih), j skupno s Podgorci (vseh nad 60) pa .Morje adrijansko". Sodba je bila le ena: tako dovršenega petja še nismo slišali. To je bil najboljši odgovor na vse mrcinaste hrulaeije v .Gorici*. — Drugi bodo sledili!
Pod vodstvom br. Š a u p a je nastopilo 40 telovadcev, ki so izvajali po taktu godbe (katero je ad hoc sestavil br. Sirca. Čast mul) iljri .jakojepe proste vaje. Občinstvo je a posebnim veseljem gledalo to krepko mladino našo, kako gibčno nastopa v tako slikoviti skupini. Ko so odšli, jih je spremljala viharna pohvala.
Na orodjih je nastopila najprej II. vrsta (začetniki), ki so izvajali pod vodstvom br. Praprotnika razne vaje na drogu in bradlji. — Na to je nastopila pa I. vrsta pod vodstvom br. Vernika. Oboji so izbojevali popoln vspeh, Tudi strokovnjaki v telovadbi so prizna-valf, da je bilta prvi letošnji nastop za našega .Sokola" prav Časten in dokazuje, da ima v svoji sredi obilo Čilih moCij, ki bi bile v ponos tudi večjim Sokolskim društvom,
Do polnoči je trajal na to živahen ples, tako živahen, kakor je redko kateri po naši okolici. Ob Čarobni razsvetljavi s plinom Acetilen se je neprestano vrtelo toliko parov, da je bila skoro gnjeCa. Inteligenca in prosti narod, vse vmes, vse vprekS Kako blagodejno je to vplivalo na prosti narod! Kako je tu i priprost mladenič — ki bi se sicer opil in se nespodobno vedel — delal Čast tej lepi slovenski družbi, čast naši okolici. O, da bi bilo vedno tako, kako bi se lepo vzgojevalo nale ljudstvo po okolici!
Tako smo preživeli krasen dan v naši slov. okolici. Dal Bog, da bi bogato rodilo seme, katero smo vsadili. — Samo nebo nam je bilo najprijazneje. Popoldne je porosil hladen dežič, vročina je minula -- in cela veselica se je vrlila ob najprijetnejšem vremenu, ki je le mogoče v vročem poletju. — Podgorci, naprej, mi GoriCanje srno z Vami!
,1'rlull Orlentale* hoče posnemati tržaške razmere! Signor de Lupi je sicer uCenec .Piccolov*, aH jako se vara, ako hoče tržaški čevelj natezati na goriško nogo. — Naši pevci so zapeli v cerkvi dve žalostinki, in »F. O.* navaja to kot demonstracijo proti italijanstvu Gorice. Smešni možje! Že davno se je tako delalo in se bo šel Gospodje, zaman vuSa jeza in škoda papirja! — V soboto pa je priobčil »P, O.* kar cel uvodni članek radi popoldanskega blagoslova pri sv, Ignaciju za Slovence. Clankar pa je pozabil povedati, da je poseben blagoslov tudi za Lahe ob navadni uri. Ta blagoslov za Slovence je zahtevalo več tisoC rojakov naših že pred dvema letoma. Takrat so bili v Skollji prav hudi na »hujskaCe*. Ali letos so nakrat uvedli blagoslov, ker so se — bali unijatstva.
»K. O.* ne spremeni niC na teh dejstvih, pa naj kriči Se toliko; tudi mestni zastop bi se le osmešil, ako bi šel na led gospodom, ki hočejo igrati na radikalno struno med goriškimi Italijani. — Zato bo najpametneje, ako se radikalni gospodje lepo sprijaznijo s temi razmerami, oziromt da jih prezirajo, ker niso Lahom prav niC mari!
Ako pa hoCe .F. O.* ubirati radikalnejo struno, ima dovolj, drugega posla! Naj pusti Slovence na miru in naj pogleda malo bliže okrog sebe, pa bo videl, kako Črno ultra-montanstvo objemlje laško ljudstvo čedalje bolj in bolj. Klorikalizem cvete po celi Fur-laniji in ni izključeno, da ne prideta prihodnjič v deželni zbor dva — laška klerikalca, ki ne vstopita v italijanski klub. Kaj potem 'i -- Hic Hhodus !
Bohinjska železutca. — Sedaj je vse zagotovljeno. Predlogo o investicijah, torej tudi o bohinjski železnici, je potrdil tudi ctfsar in urejeno je že vse, kje da se najame investicijsko posojilo.
Cujemo veselo vest, da vlada namerava kar najhitreje pričeti z deli za bohinjsko železnico. V kratkem, kakor se sliši od me-rodajnih stranij, pride v Gorico okoli 70 inženirjev, kateri bodo imeli nalogo, pregledati črto iz Podbrda do Gorice, da vedo, kako razdeliti delo, s katerim hoCejo pričeti čimprej. — Kdor misli dobiti kako delo pri železnici, naj se potem pravočasno pobriga za to.
Javii* razsvetljava t Gorici. — Dne 24. maja je prešla tukajšnja plinarna pevsem v last in oskrb dunajske .Gas In-duslrie-Geseilschafl", katera odslej posluje na svoj račun. Vsi uradniki prejšnje družbe so ostali na svojem mestu, pride na novo le neki tehnični vodja.
Od 1. t. m. dalje se je zmanjšala v smislu pogodbe magistrata z imenovano družbo cena na konsumu plina privatnikom od 35.4 na 28 vin., ako se rabi le za raz-svecave, v obrtne svrhe pa od 24 na 20 vin. — Z novembrom spremene svetilke po mestu tako, kakor smo svoj Cas poročali.
Stavka t Podgori nadaljuje. Ko so šli delat, se je zahtevalo od žensk, da morajo delati čez uro za zamudo dela s stavko. Temu so se uprle, in ž njimi so šli v stavko solidarno tudi možki. Sedaj se vrše pogajanja med delavci in ravnateljstvom, vmes je tudi okr. glavarstvo.
V glavnem se, suče stavka še vedno okoli delovodij Novaka in Pocke. Radi tega je- šla deputacija laškega del. dr. v Gorici z nekaterimi delavci do okr. glavarja grofa Attemsa, kateri je vsprejel odposlance društva,
ne pa onih delavčevi Dalje so predložili okr. glavarstvu svoje zahteve, ravnatelj tvor-nice Kezl pa je obljubil pritožbe delavcev proti omenjenima delovodjama predložiti osrednjemu ravnateljstvu. Zahteva pa, da delavci gredo takoj na delo. O tem se pomenijo danes.
Samomor. — V, petek se je vstrelil v Srednjem nad Kanalom tik italijanske meje finančni-stražnik Makso V i d m a r iz Senožeč, star 26 let. Služboval je v Srednjem jedno leto. Predno je izvršil samomor, je pisal starišem pismo ter jim poslal ves denar, kar ga je imel, po pošti. Svojemu predstojniku je izročil pismo, na to pa odšel za pokopališče, ki je blizu finančne stražnice, ter se vstrelil in obležal na mestu mrtev. Ležal je tam na solncu in dežju do sobote, da je prišla komisija. Baje so se ga bili lotili že črvi. Vzrok samomora ni znan. Prihitela sta v Srednje oče in mati, ki sta prosila s finančnim komisarjem vred, da bi ga pokopali običajno, ali niso bili uslišani. Pogrebli so ga brez duhovnika in zvonenja na neblago-slovljenem kraju. Nesli k večnemu počitku in zagrebli so ga njegovi tovariši, finančni atražniki.
Klerikalci o županu Hribarja. — O priliki 25-letnice so klerikalni listi nesramno pisarili o ljubljanskem županu g. Ivanu Hribarju, ko je Ljubljana z vso pravico nanj ponosna. Koblarjev , »Slov. List« mu je oponašal celo —župansko plaCo, češ: župan bi se niti ganiti ne smel iz Ljubljane, ko je — plačan.,,,. Gorica je veliko manjša, a župan ima enako plačo kakor ljubljanski. Znano pa je, da Hribar to .plačo* le prejema, a — za-sejene porablja. Vkljub temu se drznejo klerikalci na tako nesramen način udrihati po županu, ki je najlepši vzgled požrtvovalne delavnosti. — Farovški listi naj raje stresejo za ušesa tiste nunce, ki neprestano letajo okrog brez službe, ki jih veže na dom 1 Bo treba res govoriti tudi o tem, ker so že tako nesramni l Konec šolskega leta. — Unč 28. t, m. zaključijo šolsko leto na tukajšnji realki, na učiteljišču in na vadnieah. Prihodnji ponedeljek potem začno zrelostni izpiti na realki in na učiteljišču.
KJ© dom Je moj % — G. Janko Trošt v Trstu je izdal nove, prav lepe in ukusne razglednice, na katerih vidimo na sredi Ljubljano, ob krajih pa Trst, Novomosto, Celje, Gorico, Celovec in Maribor. Nad Ljubljano vzhaja solnce in nad njim blesti napis: Kje dom je moj? Razglednica torej simbolfcuje našo slovensko domovino. Razgledni \< i-poročamo.
NesreSa v Vrtojbi. — 3-letnahčerka Ant. Žižmonda v Vrtojbi se je igrala z ogle-dalcem tik mlake. Ogledalce jej je padlo iz rok v vodo. Hitela je za njim, padla v vodo ter utonila. Ko so prihiteli na pomoč, je bila že mrtva.
V Kojskem v Brdih so streljali z možnarji pri procesiji Sv. R. T. 25-letni France MusiC je stal preblizu, vsled Cesar ga je strel zadel v obraz ter je ranjen prav nevarno. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Listnica. — G. dop. T. v G. in E. v K. Dopisa priobčimo v četrtek.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — V soboto je poleg drugega rešila zbornica zakonski načrt o spremembi obrtnega reda, kvotno predlogo pa izročila odseku 48 Členov. Po tej spremembi se nekako izravna nasprotje med veliko industrijo in malim obrtnikom, kajti doslej je imel vsak trgovec, obrtnik ali tovarnar pravico, sam ali pa po svojih zastopnikih iskati naroČil, kupcev, odjemalcev, kar je bilo v škodo mnogim domaČim obrtnikom in trgovcem. Sprememba obsega še razne druge omejitve glede kupčije z vsakdanjimi živili itd.
Včeraj so razpravljali o lokalnih železnicah. Načrt je bil sprejet med živahnim odobravanjem. Govoril Wiltek, Plantan, Kin-dermann in drugi. V veCerni seji so sprejeli veC zakonskih naCrtov, o katerih sporočimo prihodnjič. Na to je želel predsednik vesele počitnice poslancem. Zasedanje je odgodeno.
Pri dTornem obeda za delegate v soboto je govoril cesar posebno mnogo s češkimi delegati, odobraval svoječasni govor delegata Herolda o ciljih in sredstvih češke politike, nenavadno dolgo pa je govoril z dr. Kramafem, kateri se bavi osobito z našo zunanjo politiko, katero je krsti! za »obrabljen klavir*. Cesar je izrazil, da se jako veseli potovanja v Prago.
Investicijsko posojilo. — Finančni minister je v seji poslanske zbornice v soboto odgovoril na interpelacijo glede" investicijskega posojila. 4% kronska renta se najame pri poštni hranilnici, pri Rotschlldovi banki, pri zemeljskokredilnem zavodu ter pri kreditni banki. 125 mil. kronska renta preide v državno upravo po kurzu 94%; nadaljnih 125 milijonov na opcijo za denarne potrebe prihodnjega leta. Delež državne uprave od dohodka doloCi konsorcij po dogovorih.
V avstrijski delegaciji so razpravljali včeraj o okupacijskem kreditu Bosne in Hercegovine. Iro se je pritoževal, da na okupirane dežele preveč upliva Ogerska, kar se je pokazalo pri železnicah, IvCevič je govoril o bosanskih železnicah z dalmatinskega stališča. Kallay je podal potem sliko o vsej upravi
Bosne in Hercegovine, trde\ da okupirane dežele ne spadajo ne k Avstriji, ne k Ogerski, marveč k monarhiji.
Parlamentarne vesti. — Gospodska zbornica je v sobotni seji sprejela končno vendar zakon o deveturnem delavniku v premogokopih. Ta zakon je bil v največji nevarnosti, da se vrne poslanski zbornici, da se torej stvar Bog ve za koliko časa zavleče. Grof Zedtwitz je namreč v smislu zahte .;/ ki jo je v poslanski zbornici zastopal dvorni svetnik Zechner, predlagal, da naj se Cas za vhod in izhod iz premogokopa ne všteje v določeni delavnik, nego da se šteje le tistih devet ur, kar jih premogar res dela. Večina je bila na strani Zedtvvitzovi. Šele ko so prišli v naglici sklicani ministri, ki so Členi gospodske zbornice, Kčrber, Bčhm in Hartel, in so se ti trije udeležili glasovanja, je bil 2edtwitzev predlog s 33 proti 31 glasom odklonjen.
Uradna ,Wiener Zeitung" je prijavila sankeijonirani zakon o investicijah in sankcionirani zakon o sirotinskih blagajnah.
Poslanci Stojalowskega stranke so vstopih v poljski klub.
gazprava o davku na vozne listke je odložena do jeseni. V davčnem odseku je govoril o tem predmetu poslanec Volkl, ki je mnenja, da nikakor ne gre naložiti Širšim slojem novih bremen z davkom na vozne listke. Ministerski predsednik pa je bil izjavil, da ako ne dobi tega davka, ne more »boljšati položaja diurnistom, na kar je zatrdil Vdlkl, da vlada ima v to svrho na razpolaganje dovolj visokih blagajniških preostankov. Tako bodo razpravljali o tem jeseni kakor tudi o predlogi za pokojnino privatnim uradnikom.
Zakonski načrt o kanalih je sprejela včeraj gospodska zbornica. Krupp je govoril o kanalski zvezi, katera naj bi se naredila med Dunajem in Trstom.
Samomori t armadi. — Pri razpravi o proračunu vojnega ministerstva je govoril vojni minister, ki je povedal med drugim, da lani je bilo v armadi do 500 samomorov. Rekel je, da 87 vojakov se je usmrtilo, ker se jim jo pritrdilo vojaško življenje, 103 iz strahu pred kaznijo, samo 9 radi grdega ravnanja ž njimi od strani predstojnikov, pri 101 se pa baje ni moglo dognati pravega vzroka samomoru. Tako je sodil vojni minister po došlih mu informacijah. Kaj čudni sta številki 9 in pa 1011 Da bi bilo le 9 slučajev samomorov radi grdega ravnanja, zveni pač neverjetno, skrajno neverjetno, ko je vendar dovolj znano, koliko surovosti jo še današnji dan po naših vojašnicah! Neverjetno pa je tudi, da v 101 slu?.«] i bi se ne bilo dalo dognati pravega taroka k samomoru. Kaj ko bi prišteli te, ali pa vsaj večji del, k številki 9, in del morda kam drugam P1 Najbrže bi ne bili v zmoti! — Mi srno tega mnenja, da treba z vojakom ravnati lepo — lepa beseda najde lepo mesto I — se ve, kar je kaznjivega, res kaznjivega, treba kaznovati, tudi ostro, aH preostro in nečloveško je, ako vojaka pripno na zid, da skoro visi ter so mu nategnjeni udje in mu pride za par minut slabo! Vse, kar je prav. Več humanitete treba v našo armado, pa se kmalu skrči število samomorov.
Izlet društva »Pravnik* na Prosek. — Društvo »Pravnik* v Ljubljani napravi izlet na Prosek, in sicer po tem vsporedu; Izletniki dospejo na Opčine v nedeljo dne" , 16. junija zjutraj ob 9. uri 24 minut. Z Opčin se poda družba po Štefanijini stezi na Prosek, kjer bo o poludveh obed v gostilni Lukša. Po obedu bo slobodna zabava in sprehod do brega, od koder je razgled na morje, na Miramar, v Furlanijo in na planine. Odbor .Pravnika" se nadeja obile udeležbe. Prijaviti se je do srede dnč 12. junija. Priglas vsprejemata dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani, in dr. Otokar RybaF, odvetnik v Trstu.
V Južni Afriki. — Angleška spodnja zbornica je dovolila v soboto z nova 380 milj. frankov za južno Afriko v nadi, da bo služil večji del te svote za prevažanje vojakov t domovino. 8. t. m. je bila pri Krugerju ruska dpnutacija, katera mu je podarila 150.000 idbljev v vojne namene. Kroger Še vedno upa na dober izid vojne, pred vsem želi, da bi se ista še nadaljevala, da bi končno vendar posredovale velevlasti. — V Kap-stadtu razsaja vedno kuga, ali v manjši rneri.
Raznotero. — Italijanska kraljica Jelena je odredila, da vsak otrok v Italiji, rojen isti dan kakor Jolanda, dobi hranilno knjižnico z znatno vlogo. — V Birminghamu so našli v neki.kleti 22 otroških trupel, zabitih v Skrinje. Lastnico kleti so zaprli. — Anar-histiški listi trde, da Bresci se ni šara usmrtil, marveč da ga je umoril neki paznik. — Porotniki v Erlavi so obsodili na smrt na vislice sodnika Blaža Horvatha, kateri je bil vstrelil svojo ženo, da je mogel nadaljevati Ijubavno razmerje z nekim dekletom. — V Zagrebu stavkajo pekovski pomočniki. Zahtevajo: nedeljski počitek od 8. zjutraj do 8. zvečer, dnevno delo 10 ur. Plača po 7, 9,12 in 16 K na teden. — Vsi v državnih službah v Dessavi v Nemčiji uslužbeni češki delavci so izgnani brez povoda. Lepa zaveznica ta Nemčija I — Povodom rojstva princesinje Jolande je izdal italijanski kralj amnestijo, po kateri ao izpustili iz zaporov 3000 oseb. — Laški kralj je izdal dodatečno amnestijo še za 300 kaznjencev. S tem je amnestija zaključena.
Nove železnice — 345 km na uro.
— Nahajamo se pred važnim preobratom v razvitku železnice. Dela se na to po popolnoma4 zrelem projektu, da se za izravno vožnjo osebnih vlakov odstrani lokomotiva. aH na mesto nje da stopi električni stroj, s Čemur bi se hitrost osebnih vlakov početvo-rilaT to je: iz Berlina v Pariz bi bilo mogoče priti v 4—5 urah. Današnji brzovlaki prelete na uro okoli 60 km, po novih lokomotivah se da preleteti tudi do 90 km, ali po novih železnieah bo mogoCe prevoziti na uro 190 do 245 km; V NemCiji se resno bavijo s tem projektom, in cesar Viljem II. je dal dotienemu društvu za poskuse -s razpolago del vojniške železnice od Berlina do Zossena. Sedaj delajo poskusne vagone. Ob jednem pa že pripravljajo za take nove železnice tudi nove tire; tako je projekt ber-linsko-hamburške Črte že povsem izveden. Železniški vozovi bodo primerno lahKi, radi tega tudi ne bo treba tako trdnih del na železnici (pri viaduktih, mostovih itd.), kakor doslej. — Tska nova' železnica torej bo tekla najprvo od Berlina do Hamburga. Preračunana je na 140 milijonov kron. Naglost te železnice je taka, da bi se potrebovalo na pr. iz Gorice na Dunaj dobre tri ure, v kakih 10 urah bi bili že v Petrogradl. Kadar se izvede načrt novih železnic, provzroči isti velike premembe v našem življenju. Naši potomci bodo kar švigali iz kraja v kraj.
Hennebergovasvila
— le pristna, ako se vdobi direkno od mene — za bhue in obleko »Srna, bela in harvansi od 65 kr. do Kld 1465 meter. Vsakem« frank© Sn carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto. Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin.
G. Henneberg, tovarnar svile
(t)    (c. in kr. dvorni zalagale!}) * Curilm.
Gorica, dne 8. junija 1901.
Br. 737.
Natečaj.
V šolskem okraji goriške okolice se razpisujejo v stalno namešeenje :
i.) po jedno mesto učitelja-voditelja na jednorazreclnih ljudskih šolah v Gabriji na Vipavskem in v Bukovici;
%) mesto potovalnega učitelja za Podsabotin-Št. Maver;
3.) po jedno mesto učiteljice na tro-razrednicah v Rihembergu in Kanalu ter na dvorazrednicah v Kamnjah in Vrtojbi.
S temi službami spojeni prejemki so določeni v deželnem zakonit z dne 6. oktobra 1900., dež. zak. št. 26.
Potovalni učitelj dobiva tudi pot-nino letnih 200 kron.
Prosilci in prosilke za katero leli mest naj vlože svoje pravilno spremljene prošnje v teku šestih tednov po tretjem razglasu tega-le natečaja v uradnem listu pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
C. kr. okrajni Šolski svet.
Božjast,
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Stfmannen-Apoteke, Frank-furt A. M.
Fran Melinek
zidarski mojster v Vlšnjeviku štev. 67 (v Brdlri)
se priporoča
za vsakovrstna zid&rska dela bodisi nove
zgradbe ali poprave po ugodnih cenah.
Zgraditev napajališoa
za živino se bode oddala v Skopem. Ponudniki za zidarsko delo se morejo v 14 dneh  pri  županstvu  zglasiti.
Županstvo v Skopem.
Zupan: Jos. Živic.
Trpv.-obrtna registrovana zadrega
z neomejenim jamstvom. V GORICI, aemeniška al. št. 1., I. madstr.
----------------¦§!*•——
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4Vi% in* vloge na Conto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo alt zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih alt mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovor«. Deleži se obre-_ stujejo po 6*15%.
Vplačevanje se vrši osebno alt potom položnic na čekovni račun štev. 842.36G.
Uradne ure: od 9—It dopotadne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—It. dopoludne.
V Št. Mreža 4 stntvaeja
se oddajo v najem v hiši 8t. 15. ob glavni cesti, vsako s tremi sobami, s kosom vrta, drvarnico in podzemeljsko kletjo. - Oglasiti se je v Gorici, cesta Franca Jožefa št. 59.
Prostorna hiša i gostilno
v Gradišču ob Soči
¦w se takoj proda. ~*m
Lega je ugodna. Gostilna dela mnogo posebno o poletnem času. — Naslov pove naše upravništvo.
Zaloga piva
pi-ve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada
T, Frohlich-a na Vrhniki-Kranjsko.
Glavni zastopnik za Gorico In deželo
Josip Rovan
v Corici - RabatišCe_$t. 20 - v Gorici.
Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12'/t litrov ter v plombo vanih
steklenicah po % litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in  Dunaju   s  prvimi  priznanji.
Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinlgoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu.
Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani
Josip Rovan.
l\arol prašek,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (v lastni Hši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij,
vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega
»Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se
dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič
v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe
. sv. Cirila in Metoda  ter moke vseli vrst iz
i mlinov Jochmann  iz Ajdovščine  in  Majdiča
1 iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kiiogr. naprej.
Išče službe
trgovski pomočnik
za, trgovino z mannfaktnrnlni blagom,
bodisi v mestu ali na deželi. — Zmožen je slovenščine in nemščine ter dobro izvežban in izobražen. — Naslov pove naše upravnico.
Dobre ure In po eeril!
s 3-lelnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
toviinm nr ter !zvox zlatnine
Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ara R.m. fl. 580; srebrna verižica fl. I 20; budilmk iz niklja, fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizaatnth pisem. — Unatrovm cenik zastonj!   ,
Anton Pečenko
Vrtna ulica S — GORICA — Via Giardino 8 priporoča. pristna kal« in črna vina i/vipavskih, furlanski h,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v soditi od «6 litrov r.aprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
C«m mmmnm. Postraib« psitsna
Naznanilo.
Podpisanec si usoja naznanjati stavnemu občinstvu, da je prevzel
trpvina z vinom
pok. Ivana Dekleva
v Gorici
v Magistrat« ulici it 1-5 it v ulici Edlinj Št 4.
Vodstvo trgovine je prevzel gosp. Ant. Cigoj, dosedanji knjigovodja iste trgovine.
Ker so v zalogi vedno izvrstna istrska in furlanska črna ter beta briška in vipavska vina po najnižji ceni se za blagohotna naročila najtopleje priporoča, udani
Alojzij Foipr.
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, v Nhuski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarne črk na perilo.
Rihard
Gorica
zaloga vin in ipirita na debelo.
Ulica Vettttrtni Štev. II.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
J*
Čevljarska
prorfajaltiica   te ielaviica
Ivana Ušaja
n« Travniku št. 9.
v Gorici.
Imam na izbiro po volji gospodov vsakovrstna usnja iz imenitnejsih francozkih, angleških, nemških in tudi slovenskih tovarn, n. pr, iz Ljubljane, tako, da si vsak lahko izbere po svoji volji ter naroča. Vse je po najnižjih cenah, da se ni bati konkurente. Čevlji, ki ne ugajajo, ali ne dopadajo, ostanejo na »noj račun, Kdor bi po svojem ukusu rad irncl izgotovljeno kako naročilo, se mu hitro postreže. Prodajani tudi steklenice in škatljice vsakovrstnega mazila in tekočin za čevlje: rudeče, črne in lakasle.
KASTA
DRUŽBE
SV.CIRItA IN METODA V LJUBLJANI Ivarina ie najboljša cikorija.
ZALOGA
IV.JEBAČINO
V LJUBLJANI.
Con j mu gospodinja t
Ke fcjle si vsiljevati trati iztfelkav cikirij, tifat
zahtevajte pivsta* najbiljii pridevek it pnvtj IM
kavi, d je cikirija ali: »Kava i/rušiš sv,
Cirila in Metoda v Ljubljani'!
Dobiva se povsod Glavna 2alt*a ?ri: IVANO JEBAČIM v Ljtkljui.
Ivan Schindler
Dunaj, lil. Erdbargarstr. št. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,  za   obrtne in gospodarske n&mene.
Gene Ri!je kakor drugod
Ugodni pojrojt plačevanja.
Za  reealno postrežbo se garantira.
Silite zastopnik? si iiie,
IVAN SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnic.
Duirnj, III. Erdbergerst. Št. 12.
fe.M^&?t&&^
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
v lastni hiši.    -»»x«<—    Lastne žage.
Zaloga vsakovrstnega pohištva,
kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do
najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor
tudi vseh tapetarskih izdelkov.
Zal*- g a vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.
Jamči se za točno in solidno postrežbo.
I* t
9* 8» 8»