Ste v. 361.
V Trstu, v fetrtak 30. dccemora 1915.
Letnik XI.
I/ aja vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
L ištvo L'licj Sv. Fran: j AsiJkega fit 30, L nadstr. — Vsi d™ ? na? ^ pošiljajo uredirštvu lista. NeSrankirma pism* te nt
sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. 1: •.!■ in odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konso;*! 1 .Kdi— Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrage« X - ..'«oft\vr?t v Trstu, uHca Šv Frjw«ika AsiSkega ». Telefon uredništva in uprav« ®tr. 11-57.
Naročnina znala: Za celo leto.......K —
Za pol leta ... -.............
et trt mesece.................
is nedeljsko I idajo it odo .......
ra pol leta................2 m
Posamezne Stevtfke .Edinosti* se prtđafafo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi re računa/o na milimetre v Srokosti ene kolona
Cene: Oglasi trgorcev in obrtnikov.....mm po 10 vi«.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
...............mm 3 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst..........20.—
vsaka nadalint vrsta.....! ! :	. 2—•
Mali oglasi po 4 vinarje beseda. najmanf pa 40 vinarje*
Oglase sprejema inseratnl oddelek .PdinosKV Narotnlaf ta reklamacije se poSUjajo upravi lista. Plačuje se izključno It upravi .Edinosti*. — Ptača ia toii se v Trstu.
Upravi Ia bueratni oddelek se nahajata v ulid 9v Frančiška Attfkegt it ^ — PoJtaohrsnilaiCaf nfoti §41 65?
Pregled najnovejših tfosodkov.
Italijanska fronta. — Živahnejše delovanje Italijanov na tirolski južni in jugovzhodni fronti. Na primorski fronti topovski dvoboji in boji z minami.
Balkansko bojišče. — Nič novega. Po-lofpf neizpremenjen.
Rusko bojišče. — Rusi nadaljujejo srdite napade na besarabski fronti. Vsi napadi Izjalovljeni. Vzhodno Burkanova naši varnostni oddelki umaknjeni v glavno postojanko. V Voliniji topovski boji.
Zapadno bojišče. — Francoski napad na I! rzstein razbit. Naskoki na hartmanns-vveiierkopf v splošnem zavrnjeni. Tri an-gkka letala uničena.
Tur>ka bojišča. — Topovski boji na fronti pri Seddil Baliru. Sestreljeno an-
Razno.
»vor.
Rumunska zbornica. Carpov
Ijl
?
• •vv
nt i
i:
DUNAJ, 29. (Kot.) Uradno se objavlja: 29. decembra 1915, opoldne.
Tudi včeraj je trajalo živahnejše delovanje Italijanov na južni in jugovzhodni froiti Tirolske. V suganskem oddelku je bil napad sovražnika na Monte Carbonile (iu*;o vzhodno Barca) odbit. Istotako so so izjalovile ponočne akcije sovražnika v ozemlju Col di Lane. Na primorski fronti so se vršili na vej mestih topovski boji in boji z ročnimi granatami in minami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fm!.
Poročilo Codorne,
DUNAJ, 28. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne 27. decembra: V ludikarijah je streljala naša artiljerija na postojanke v bližini Cologne. kjer so bile javljene sovražne baterije, in je povzročila tamkaj z dobro namerjenim streljanjem velike eksplozije in požar. Delovanje naših majhnih oddelkov v Camerasu v dolini Maggio (Brenta) nam je prineslo ugodne spopade s sovražnikom, ki je zgubil tudi nekaj mož na ujetnikih. Na kraški planoti je bil napadni poizkus sovražnika v noči na 26. t. m. na postojanke na Monte dei sei Busi vsled ognja naših čet takoj ustavljen.
BalHansKo bojišče.
DUNAJ. 29. (Kor.) Uradno se objavlja: 29. decembra 1915. opoldne.
Pobožaj je neizpremenjen. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fini.
BERLIN. 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. decembra 1915.
Nič novega.
\ rhovno armadno vodstvo.
KIM. 27. (Kor.) Črnogorski generalni konzulat objavlja sledeče uradno poročilo s Cetinja z 21. t. m.: Radi navzočnosti sovražnika smo umaknili vse prebivalstvo s čredami in živili z desnega brega Tare v notranjost dežele. Dva sovražna bataljona s štirimi topovi in dvema strojnima puškama sta v smeri Bcran napadla naš oddelek pri Jabumi ob I-imu. a sta bila odbita z velikimi izgubami. Ujeli smo okoli UJO mož. Na ostalih bojiščih nič važnega.
CET1NJE, 27. (Kor.) Uradno poročilo dne 25. decembra: Naše sandžaške čete udalju jejo svojo ofenzivo. Posrečilo se jim je zasesti več vasi, ki so bile v oblasti sovražnika. Avstrijci so imeli težke izgube. Na drugih frontah topovski boju
CLTINJE. 28. (Kor.) (Poročilo agencije Havas.) Avstro - ogrski podmorski čoln je 23. decembra pri Sv. Ivanu Meduan-skem potopil črnogorsko jadrnico, nakrcano z živili.
Kako poročajo Črnogorci.
DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega poroče-\aUkega stana se javlja: Vse drzne izmišljotine o vojnih uspehih prekašajo vsekakor zadnja črnogorska poročila. Običajno so naši južni sovražniki dosedaj razpiha-vali postranske dogodke v zelo važne bojne uspehe. V na uspehih revnih časih so se drznili predstavljati čitateljem izmišljene dogodke kot novo zmagoslavje. Črnogorci so si izmislili sedaj novo zvijačo, ki računa s kmečko zvitostjo in oča-ruiijem množice. Njihove regularne čete se ix>služU}cjo pri napadanju naših čet nezakonite in strahopetne zvijače. Ker pa je pričakovani uspeh izostal, so kratkoma-lo rekli, da je izvršil hudobni sovražnik brezuspešen napad. S tem naj se zagre-šeno lopovstvo zakrije pred pazljivimi nevtralnimi državami in takojšnje popravke nasprotnika osvetli na način, kakor da gre za nepravično obdolževanje ponosnih sinov Črnegore in olepšanje neuspehov. Poročilo dne 20. decembra pravi, da smo pri Lepencu zaman napadali in da so na* Črnogorci pri Rožaju potolkli na vsej črti. V resnici pa so se vrstili dogodki sledeče: Dne 17. decembra so prodirale črnogorske čete iz Miljkovca proti pri Lepencu se nahajajoči avstrijski stotniji. Ko
so se pokazali, so mahali z belimi robci in nadaljevali prodiranje z dvignjenimi rokami brez pušk in hoteli maskirati s tem prostovoljno predajo. Ko pa so prišli do stotnije. so nenadoma potegnili iz žepov ročne granate in jih vrgli v vrste naših vojakov. Razvil se je srdit boj mož proti možu. ki se je končal tako, da ni bil sovražnik pregnan samo iz naše črte, ampak tudi preko višin južno Lepenca, ki so od tega dne v naših rokah. Pri opisani aferi so zgubili Črnogorci poleg mrtvih in mnogo ostavljenih ranjencev tudi par ujetnikov. Ena naših strojnih pušk, ki je bila pokvarjena, je ostala tekom boja v posesti sovražnika. Proti 10 km od Beran ležeči Bijoči smo pred nar dnevi odposlali poizvedovalni oddelek, ki se je po izpolnitvi naloge takoj zopet vrnil. O kakem izsilje-nju umaknitve po Črnogorcih ni bilo govora. Tudi vzhodno Rožaja ni prišlo nikjer do izsiljene umaknitve. V to ozemlje odposlani poizvedovalni oddelki so se vrnili vedno šele po izpolnitvi naloge. Na Turjaku se nahajajoči varnostni oddelki so bili, ko je bil naznanjen prihod močnejših črnogorskih čet, umaknjeni na že poprej izbrane in zgrajene postojanke. Mi nismo nikdar izvršili kakega napada na turjaško višino. Skupne naše izgube pri Rožaju znašajo od 1. decembra 9 mrtvih in 14 ranjenih. Iz vsega omenjenega je razvidno, da ie črntJgorsko poročilo popolnoma izmišljeno. K temu pride še, da Črnogorci niso imeli niti prilike uničiti avstrijski poljski top na Lovčenu, ki ga ni tamkaj. Javnost naj čita torej tudi v bodoče črnogorska poročila z rezervo.
O zadnjem napadu ruskih torpedovk na bolgarsko obrežje.
PETROGRAD, 28. (Kor.) Petrograjsko brzojavna agentura javlja: S pristojne strani se poroča o zadnjih operacijah naših torpedovk ob bolgarski obali, da so tamkaj ce nahajajoče torpedovke potopile dve sov ražni jadrnici. Vrh tega je bila ibstreljevana bolgarska obrežna straža. Več sovražnih pod vodnikov je napadlo naš rušilec torpedovk »Gromkij«. ki pa se !e spretno izognil dvema izstreljenima torpedoma in odbil potem napad s topovskim ognjem. Povod je za domnevo, da se je en sovražen podvodnik potopil. (Prip.: S pristojne strani se nam T>oroea. da se podvodnik ni niti potopil, niti ni bil poškodovan.)	__
Generalfeldmaršal pl. Mackensen v Sofiji.
SOFIJA, 28. (Kor.) Generalfeldmaršal pl. Mackensen je dospel semkaj ter je bil na kolodvoru pozdravljen od zastopnikov kralja in vlade. Posčtil je nemško in avstro - ogrsko poslaništvo, nakar je bil sprejet od kralja. Po avdijenei sc je vršil velik dejeuner. — Zvečer se povrne pl. Mackensen v svoj glavni stan. Prebivalstvo je feldmaršala z navdušenjem sprejelo.
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA, 28. (Kor.) Sobranje je dovolilo vojni kredit v znesku 500 milijonov in drugi kredit v znesku 30 milijonov za vzdrževanje rodbin revnih vojakov.
Pogajanja med četverosporazumom in Grško.
BERN, 29. (Kor.) Poseben poročevalec lista Corriere della Sera« poroča iz A-ten: Obisk generala Castehiauja pri grškem kralju se smatra kot čin vljudnosti, ker se od strani francoske vlade niso stavile nove zahteve, niti se niso zahtevale nove izjave. Castelnau je baje izjavil kralju, da so zavezniki odločili, da preprečijo vsako sovražno napredovanje proti Solunu. Tu ostane sedanje število čet; za slučaj potrebe se izkrcajo še druge čete brez omejitve števila. General je baje tudi obvestil kralja o obrambnih odredbah zaveznikov ter izrekel željo, naj bi Grška tudi nadalje ohranila dobrohotno nevtralnost. Kralj je napram Castelnauju ponovil željo, naj bi se ne kršili nevtraiiteta in suvereniteta Grške.___ _
General iekov o položaja.
Vrhovni poveljnik bolgarske armade, general Žekov, se je tako-Ie izrazil napram poročevalcu budimpeštanskega »Az
Esta«:
»Vojna še ni končana in opraviti imamo še veliko. S Srbi smo sicer gotovi, toda ne smemo pozabiti, da nam na Grškem, na oni strani meja naših novih osvojitev, stoji mogočen sovražnik.«
Na vprašanje, kakega vojaškega in političnega pomena bi bilo, ko bi se enten-ta ustanovila v grški Macedoniji, je odgovoril general:
»Militarično bi imelo to svoj pomen, ker bi imeli mi tako roke vezane in bi ne mogli spraviti do veljave vseh svojih bojnih sil. Drug pomen pa imajo izkrca-vanja čet v Solunu, ker ima ententa sedaj, ko se Srbiji ne da i>omagati več, s prisvojitvijo Soluna in okolice za bodoča mirovna pogajanja v rokah dragoceno zastavo, ki bi jo centralni vlasti eventualno morali odkupiti s kompenzacijami, kajti kakor se razume samo ob sebi, bi bilo popolnoma proti našim koristim, da bi sovražniki solunsko oporišče obdržali tudi po vojni v svojih rokah.c
O nevtralnem pasu je izjavil Zekov:
»Ko smo ententne čete izrinili iz Mace-donije, je nadaljnje zasledovanje preprečil nevtralni pas. Nismo hoteli vzbujati nezaupanja Grkov proti nam. Sedaj pa se je položaj zelo izpremenil.«
O položaju bolgarskih čet ob meiah drugih balkanskih dežel je rekel bolgarski vrhovni poveljnik:
»V Albaniji uničujejo posamezni albanski četaški oddelki tjakaj pobegle srbske čete. Bolgarske čete so 15 do 20 kilometrov globoko vdrle v albansko ozemlje in zasedaj ne prodirajo dalje, ker bi se bilo bati, da bi kršile grške interese. Svoje zveze s centralnima vlastima nc smatramo samo za militarično, temveč tudi za politično rer pri svojih operacijah vedno pazimo na to, da ne napravljamo svojim zaveznikom političnih težav. Kir se tiče naših severnih sosedov, Romunov, menimo, da Romunska tudi nadalje ostane nevtralna. Če se Romuni niso zgenili spomladi, ko so bili Rusi v Karpatih, kako nuj bi se odločili za sovražno akcijo sedaj, ko čete centralnih vlasti zmagujejo na vseh frontah.
Ne bojim se tudi nikakršnega močnega iu resnega ruskega napada več, in siccr niti z romunske meje niti iz Črnega nioria. dasiravno se tu zopet poizkušajo uveljavljati carjeve čete. Kakor akcijo v Solunu sedaj, po poraženju Srbije, smatram za smešno, smatram tudi za smešno pojav, če bi se Rusija pripravljala proti Bolgarski. Bilo bi naravnost čudno-! i ko,-ko bi ententa sedaj, ko centralni vla->ti ogrožata Francosko na zapadu, Rusijo a na vzhodu, svoj čas in svoje moči zapravljala v to, da bi tudi tu na Balkanu hotela imeti bojišče, čigar vsa bremena bi morala nositi. Ko bi pa Rusija vendarle poizkušala to, bi naletela pri naših četah na isto odločnost, kakor smo jo pokazali Angležem in Francozom.«
Na vprašanje, ati bi se Bol ga rji udeležili tudi bojev na drugih frontah, je odgovoril 2ekov:
»Ko smo sklenili zvezo s centralnima \ lastima, je naša zavezniška dolžnost govorila le o tem, da moramo poslati štiri divizije proti Srbom. Storili smo veliko v eČ kot to iu siorima do konca vse. kar, -tr in jajc se z našimi interesi, pospešuje interese naših zaveznikov. Da bi pa poslali svoje vojake na zap. fronto, ne milim, da bi bilo v interesu naših zaveznikov, ker Nemčija tamkaj nikakor ne po-rebuje naše pomoči in bi poleg tega pri naših sovražnikih še pobudila misel, da je slaba. Ako bi pa vendarle prišlo do tega, bi naši vojaki tudi tam zvesto storili svojo dolžnost.
Kar se tiče miru, sploh še ne vidim nobene možnosti zanj. Prvi pravi obrisi se morda pokažejo prihodnjo pomlad. Naši sovražniki se še preveč utapljajo v utopijah in upajo, da nas sestradajo in nas porazijo z gospodarskim uničenjem. Jako veliko pričakujejo od svoje pomladanske ofenzive. Najprej je torej treba zlomiti to in potem se šele v deželah naših sovražnikov pokaže politična kriza, v kateri dozori možnost miru.«
Solunske utrdbe.
Posebnemu dopisniku beroliriske »Vos-sisehe Zeitung«, Mariju Passarge, se je posrečilo priti v Solun, odkoder pošilja svojemu listu obširna poročila, ki pa prihajajo precej zakasnelo na svoj naslov. Zadnja njegova poročila so bila od poslu na iz Soluna 19. in 20. t. m. in potrjujejo vse, kar se je doslej pisalo o velikem sovraštvu med grškimi in ententnimi četami, ki se prezirajo med seboj. Toda tudi ententne čete da so^-azdeljene po narodnosti. Passarge meni, da se po odštetju ranjencev in bolnikov nahaja sedaj v Solunu kakih 170.000 mož in sicer Angležev, večinoma Škotov, Francozov in črncev. Število topov znaša kakih 1200, iu je med njimi nekaj velikanskih topov najtežjega kalibra. Izpočetka so dovažali starejše vrste topove, sedaj pa najmodernejše.
Ententa je sedaj že skoraj popolnoma dogotovila prvo obrambno črto okoli Soluna Končna točka prve črte je vas Topein, 20 kilometrov severozapadno Soluna, med železniškima progama v Kara-suli in Bitolj, kjer se je zgradilo zelo močno utrjeno predmostje. Prva črta gre potem po višinah na levem bregu Vardar-ja proti severu, se v zračni razdalji 30 km od Soluna obrne proti vzhodu ter sfre v zelo pravilnem loku, zavzemajoč vsako višino vzhodno okoli Soluna. To ozemlje je že prepojeno s krvjo, kajti v bistvu so to prav ista tla, na katerih se je v prvi balkanski vojni odločila usoda Soluna.
Glavno oporišče druge obrambne črte, ki pa se še gradi, je pa gričevje, oddaljeno od Soluna proti severu nekako en kilometer, ob železniški progi v Doiran, tudi nekako predmostje ob reki Oaliko.Ta drugi polu k rog gre skoraj vzporedno s prvim, je pa že tako blizu mesta, da bi mesto samo tudi 2e ne bilo veC varno, če bi vojni metež dospe! do njega. Vidi se v vsem nameiL da se zapro dohodne doline. Angleži ki Francozi grade za tema črtama nove ceste, stare pa popravljajo
Vsako posamezno taborišče je oskrbljeno s številnimi avtomobili, da se morejo čete hitro premeščati semtertja. S tem se tudi bahajo pred Grki. Da pa bi zmagali s pomočjo obsežnega materijala, pa vendar niso popolnoma prepričani.
Sarrail in Hamilton venomer zahtevata novega vojaštva. Sarrail je izjavil, da ne more prevzeti obrambe, če do začetka novih operacij ne dospe nadaljnih 100.000 mož, ki so mu bili obljubljeni.
Končno pravi Passarge: Stvari so danes, ko zapuščam mesto, pa naj so moji podatki še v takem nasprotju z vestmi iz drugih virov, pač takšne-le: Večji del grške divizije, ki je bila nameščena v Solunu, je še v mestu, vendar pa je pripravljena, da zapusti mesto vsak čas. Postaje ima zasedene še grško vojaštvo, ki se je zadnji čas celo še pomnožilo, četudi le neznatno. Grška armada ostane na desni in levi angleških obrambnih črt. Angleži imajo v okolici mesta Zeri velika taborišča. Skozi eno teh taborišč vodi železnica, ki prihaja iz Doirana in Karasulija, drugo pa je vzhodno mesta, kjer je nameščen tudi letalski park. Drugi letalski park je urejen pri rtu Mikra. ____
Rusko bojišče.
DUNAJ, 29. (Kot.) Uradno se objavlja: 29. decembra 1915, opoldne.
Na besarabski meji je sovražnik včeraj obnovil svoje z močnim topovskim ognjem pripravljane napade na način, kakor dan poprej. Njegove napadalne kolone so povsod — mestoma tik pred našimi ovirami — razpadle v našem puškinem in topovskem ognju. Ruske izgube so velike. Vzhodno Burkanova smo nekatere varnostne oddelke pred močnejšimi ruskimi silami umaknili bližje h glavni postojanki. V Voliniji mestoma topovski boj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan. 29. decembra 1915.
Ob obali pri Ragezemu, severovzhodno Tukuma, se je izjalovil naskok močnejšega ruskega oddelka. Južno Plnska je bil en ruski stražnl oddelek nenadoma napaden in ujet.
__ Vrhovno armadno vodstvo.
Z lapoiBcta ftojifta.
BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. decembra 1915:
Včeraj je \Vestende zopet obstreljeval sovražen monitor, a tokrat brez uspeha. Včeraj javljeni sovražni naskok na Hirz-steinu se je razbil že v našem ognju. Zvečer so Francozi dvakrat napadli od nas zopet osvojene postojanke na Hartinanns-weilerkopfu. Prodrli so deloma v naše jarke. Po prvem rcapadu je bil sovražnik povsod iakoj zopet pregnan. Boji za posamezne kose jarka po drugem napadu se še nadaljujejo. Francozi so zgubili na ujetih dosedaj 5 oficirjev in nad 200 mož. Angleži so zgubili včeraj dve letali, katerih eno so naši obrambni topovi severovzhodno Lensa prisilili, da se je spustilo na tla, drugo, ki je bilo veliko bojno letalo, pa je bilo severno Hama sestreljeno tekom boja v zraku. Dne 27. L m. je zapadno LHla zgorelo še eno angleško letalo.
Vrhovno armadno vodstvo.
LONDON. 27. (Kor.) (Uradno poročilo.) Danes zjutraj je sovražnik nasproti naši črti jugovzhodno hohenzollernskega zakopa razstrelil mino. Utrdili smo se ob obronku razstreljenega mesta. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražne jarke južno železnice Lille - Armentieres. Sovražnik je krepko odgovarjal, a napravi! le malo škode. Sicer običajno topovsko delovanje.
Potopljeni parniki.
LONDON, 28. (Kor.) Angleški parnik »\Van Stirum« je bil potopljen. Posadka ie bila rešena.
YMU1DEN, 28. (Kor.) Parnik »Erin 88« je zadel včeraj pri ribarjenju v Severnem morju na mino. Trije možje posadke so bilr ubiti, 3 težko ranjeni, 8 se jih je rešilo na neki drug parnik.
LONDON, 28. (Kor.) Švedski parnik »Nereus« je bil potopljen. Posadka je rešena.	______
Francoska zbornica.
PARIZ, 28. (Kor.) Senat je sprejel od zbornice že sprejeti zakonski načrt glede vpoklica letnika 1917. Vojni minister Gal-lieni je izjavil, da je vpoklic tega letnika le previdnostna odredba. Francija, ki 'je pred 18 meseci hotela mir, želi nadaljevati vojno z vso silo. Narod spremlja z željami mladeniče, ki se pripravljajo za veliko vojno, ki bo končala šele tedaj, ko bo za-mogla Francija skupno z zavezniki reči: Tu se ustavim. Dosegla sem, kar sem hotela in sprejmem zopet mirovno delo.
Angleški kabinetni svet.
LONDON. 28. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ministrski predsednik Asquith je na včerajšnji seji ministrskega sveta izjavil, da je službena obveznost potrebna. »Times« pripominjajo, da namerava kabinet kmalu predložiti zbornici predlog o službeni obveznosti.
Razširjanje Bethmannovega govora na Francoskem s pomočjo letal.
BERN. 28. (Kor.) »Berner Tagblatt« poroča, da sedaj s stotin nemških letal mečejo na Francoskem letake na mesta, vasi in strelske jarke. Letaki vsebujejo govor nemškega državnega kancelarja o miru, ki ga je, kakor znano, agencija Havas popolnoma pokvarjenega, da, preobrnjenega v nasprotno, sporočila Francozom.
S turških bojišč.
CARIGRAD. 29. (Kor.) Glavni stan poroča, da ie naš artiljerijski ogenj sestrelil in poškodovat neko sovražno letalo, ki je letelo preko Ari Burmu. Letalo le padlo v morje. Sovražne ladje so odvlekle razbit-ke letala v smeri proti Imbrosu.
CARIGRAD. 29. (Kor.) Pred Seddil Bahroin ie neka oklopnjača tipa Agamem-non pod zaščito dveh križark, dveh monitorjev in osmero torpedovk nekoliko časa bombardirala naše postojanke. Naša artiljerija je odgovorila in je po enkrat zadela oklopnjačo in eno križarko. Naše anatol-ske baterije so pritegnile izkrcevališčl. Takeburnu in Seddilbahr pod svoj ogenj in so preprečile odpošiljanje sovražnih čet. V Takeburnu so pogreznile neko šalupo ter razdejale veliki hangar. Turški hidro-plan je po noči z velikim uspehom vrgel štiri bombe na sovražno šotorišče.
LONDON. 27. (Kor.) Vojni rad poroča z ozirom na turško vojno poročilo dne 27. decembra, da od 14. do 24. decembra ni bilo nobenih bojev med angleškimi četami in Arabci na zapadni fronti Egipta. Dne 25. decembra je bila približno 8 milj od Mer-se in Matruha odkrita arabska glavna sila, Arabci so bili napadeni in razgnani. Angleške čete so imele majhne izgube.
Romunska zbornica,
BUKAREST. 28. (Kor.) V nadaljevanju adresne debate je poprijel za besedo bivši minister Peter Carp in je dejal: »Biti moramo na čistem, koliko vplivajo voju-joče se države na dosego romunskih idealov. V ta namen moramo zrak očistiti legend, ki zastirajo pogled. Angleška je kot vzrok vojne napovedala 1 rambo majhnih držav. Vidimo, kako jih ;-t*ni Angleška. Resnica je, da je1 prevzela obrambo onih držav le zato, da se jih poslužuje. Angleška trdi, da je potegnila meč proti nemškemu imperijalizmu. Francoska se predstavlja kot hraniteljica civilizacije. Boj, ki se bije, pa je v resnici le uničevanje splošne civilizacije. Rusija se bije v iinenu pra-voslavja in panslavizma. Pravi vzrok pa je utrditev samodrštva v domovini. Pravi vzrok na Francoskem je zopetna pridobitev izgubljenih dežela. In pravi vzrok Angleške je, da je videla, kai se razvija moč Nemčije, kar se je izra,...u> v besedaJi nemškega cesarja, da je bodočnost Nemčije na vodi. Rusija pa hoče Carigrad, Dar-danele. Črno morje, donavska ustja. Kateri teh naklepov so naperjeni proti nam? Ali mislite, da moremo uresničiti ideal, o katerem je govoril Moldoveanu? Jaz mislim, da ne. Sedmograško moremo dobiti samo, če se razbije avstro - ogrska monarhija. Bukovino bi Rusija obdržala sama. Banat bi dala Srbom. Nadalje bi izpolnila pogoje, ki jih je naznanila nekdaj za slučaj miru, namreč da bi si vzela Galac. Mrmranje.) Za Rusijo more biti naravno samo ruski ideal: del Moldavske in izgubljena Bukovina ruska, Železna vrata v srbskih rokah, torej tudi ruska. Ali pome-nja to za vas uresničenje narodnega ideala? To je torej položaj: ika država ima dva problema, prvič p m obstoja, drugič problem svojega ra, urjenja. Od Nemčije seveda tudi ne moremo pričakovati nič drugega. Vpliv nemške moči smo čutili vedno in ni vedno v nam dobrohotnem smislu. Natančna presoja resnice nas dovaja do zaključka, da mora Romunska kreniti na pravo pot, ki jo obvaruje, da ne postane vazalka Rusije.
Cuza (nacijonalni demokrat) zakliče: Torej naj postanemo vazali Ogrske?
Carp: Nismo bili doslej vazali Ogrske in tudi ne bomo nikdar. — Nato je nadaljeval: Napravila se je pri nas neka posebna atmosfera politične razburjenosti in neod-kritosrčnosti. Izjava Moldo\ tanova, da gredo sedmograški Romuni v boj le zato, ker jih gonijo, je zelo vredna obžalovanja. Te besede so bile zasramovanje junakov, ki so padli. Ko imajo agitatorji javna zborovanja. naj povedo, če gremo z Rusijo, da dobimo Sedmograško. a * gubimo kos Moldavske. Morske ožine zapro in vzamejo nam donavska ustja.
Dellavrancea zakliče: Odkod veste, kaj vse hoče Rusija?
Carp je odgovoril: Stvar je znana, četudi se ne pripoveduje. Pod temi pogoji romunsko ljudstvo ne pojde z Rusijo. Taka zveza bi imela posledico, da bi sc uporabljala naša armada in naše ljudstvo, a da bi to ne koristilo niti nam niti ostalim Romunom. Kar se odigrava danes pri nas, se je že vršilo. Bili so že časi, ko so agitatorji, ki so trdili, da služijo koristim naroda, v resnici delali ravno nasprotno. — Carp je zaključil, obračajoč se na ministrskega predsednika: Vi bolujete za neodločnostjo, odločite se in ne boste bo-loval več!
Sfraji O.
»CPifiuar
* Trsta, dne 30. decembra 1915.
Nekdo Je zaldical: Obsedno stanje!
Carp: Kdor se ne zna upirati razgrajajoči množici, ni državnik. Želim Vam, gospod Bratianu, da naj bi Vas dogodki ne vlačili za seboj, temveč da bi Vi postopal v soglasju žniimi.
Položaj.
29. decembra.
Putovanje francoskega generala Ca-stelnauja v Solun je bilo brezdvomno v zvezi s pripravami za brambo tega mesta in odpor proti zmagujočim četam centralnih vlasti in Bolgarske. Avdijenca njegova pri kralju Grškem se pa totmači le kot cin vljudnosti. Tega tolmačenja mi ne bi podpisali. Forma obiska je imela morda ic značaj čina vljudnosti, toda razgovor se je pa vendar le vrtel o razmerju med Urško in centralnima vlastima. Torej: kraj vse zgolj formalnosti je bil ta obisk gotovo tudi stvarne važnosti, kakor se da to sklepati tuti iz okolnosti, da se Caste! iau iz Aten povrne v Pariz z namenom, da sporoči vladi o uspehu svoje vizitacije v Solunu in svojega razgovora z grškim kraljem.
Naj tu opozorimo še na en moment, ki poleg drugih dela položaj Grške posebno z ozirom na nje končno odločitev v tej krizi silno težavnim. Tudi če bi bila (irska že na lasnem s četverosporazumom glede eventualnosti. da se bojišče prenese na grška tla, pa ostaja še vedno ena možnost, ki mora delati Urški velike pomisleke in težke skrbi. Je to neka stara tradiciionalna navada Angležev, izvirajoča iz njih znane brcz^ sti in sebičnosti. Solun utegne doleteli ista uboda, kakor je n. pr. Gibraltar. Ciin so se Angleži kje zapičili, ne opuščajo več radi in se ne menijo pri tem ne za posestno pravico drugih, ne za svoje lastue poprej dane obljube. Grki so se vedno smatrali za dediče Turčije in je bil Solun vedno cilj njihovega hrepenenja. Z balkansko vojno je ta važni trgovinski emporij prešel v njihovo posest. A sedaj gospodujejo v njem Angleži, ga utrjajo, določivši ga kot svojo operacijsko bazo. \ njegovem pristanišču leže angleške vojne ladje. Frankfurter Zeitung« poroča o svo-ječasne — izreku nekega angleškega državnika — napram dopisniku lista —, ki pozna dobro angleško tradicijo in ki tudi danes igra važno vlogo v ententi: »Ne trudite se nikar. Eno načelo je, ki je v naši politiki neizpremenljivo, pa naj je ta ali ona stranka na krmilu: otoka ali pristanišča. ki je prišlo v našo posest, ne dajemo vec dobrovoljno iz rok in če je šc tako slabo!« Solun pa ni slaba točka, ne v tr-gen skem, ne v strategičnem pogledu. Ker ni misliti, da bi se hoteli Angleži ravno se-, daj izneveriti tej svoji tradiciji ,bogve, ali se Solun še kdaj povrne pravi posestnici — Grš:ii, ako ne po sili?!'. ■ Z eife sirani grožnje entente od morske strani, na drugi ravnokar označena tradicija angleške brezvestnosti in nasilnosti, a s tretje ogroževanje grških aspiracij v Albaniji od strani — Italije. Po vsej pravici se more reči, da se Grška ni še nahajala v f ' ' težki krizi.
Iz Lugana poročajo, da v Italiji silno zamerjajo Grški nje »prijateljski korak« pri italijanski vladi glede namenov Italije v Albaniji. Idea Nazionale« napada Grško očividno le radi tega koraka, maskira pa ta resnični vzrok z očitanjem postopanja (e napram — Srbiji. Najgrša sebičnost in zavratnost si je nadela plašč altruizma — usmiljenja do drugih. »Tribuna« pa izjavlja suho in naravnost, da se varovanje strategičnih interesov Italije v Albaniji ne tiče Grške na noben način in je to izključno italijanska stvar. To se pravi, prevedeno iz znane italijanščine v preprosto slovenščino: To naj te ne briga, ne vmešuj se!
Grška ima torej tisoč razlogov, da se boji obiskov ententnih diplomatov kakor peklenšček križa. Ali tiste ladje na morju .....
Z bojišč ni nikakih važnih poročil. Tudi na Balkanu je menda nastal mal odmor. Na avstrijsko - ruski in rusko - nemški fronti je sicer gibanje, ali o kakih važnih militaričnih dogodkih ne čujemo. Pač pa govore ententni viri o pripravljajoči se novi ruski ofenzivi, ki pa — o tem moremo biti uverjeni — ne naide Nemcev in Avstrijcev nepripravljenih.	_
0
mogla dopustiti tega... ker bi a tem Avstrija zadobila premoč na Jadranu I«
lz Italijanske irredentlstične politike.
V seriji Jacklovih političnih brošur je izšla r? z ;niva skica T. pl. Tosnov-skega ;	Italije. Tu hočemo ekscer-
pirati odlomek iz te brošure, ki se tiče razgovora Bisinarcka s Francescom Cris-pijem:
*Tista Italija, ki ni imela ravno velikih razlog iV za nezadovoljstvo z dunajskim mirom od 3. oktobra 1S66, s katerim je dobila v^o Beneško, izvojevano — s pruskim orožjem, ker je s svojimi porazi pri Custozzi in Visu ni zaslužila: ta Italija je bila prikrito vedno proti Avstriji, in vse, kar je storila skupno žnjo, je bilo nizkotno hlinjenje. ker ie bila ta zveza nenaravna in nasprotna njeni tradiciji.«
Zanimivi so odlomki iz memoarov tedanje; a italijanskega ministra Francesca Crispija. v katerih opisuje svoj razgovor z Bismarckom, katerega je — oziroma Nemčijo — skušal pridobiti za svojo politiko proti Avstriji
je začel Črispi govoriti o vzhodnem vprašanju, ki je bilo aktualno tudi tedaj. Crispi je rekel dobesedno: »Ako bi se dogodilo, da Rusija dovoli
Avstriji, da zavzame Balkan, bi Italija ne
V daljnem razgovoru je vzkliknil Crispi, da se Italija ne zadovoljuje s kakim delom avstrijske pokrajine, ker ot» da hoče veliko več. Ko se mu je omenil nacljonalni princip, češ, da v krajih, ki jih hoče imeti Italija, ne žive Italijani, je odgovoril Crispi doslovno: »Politika se ne dela z gramatiko«.
Tako je bilo pred 30 leti izrečeno vse, kar je Italija od tedaj tajno izvajala- Javno ni mogla, ker ni imela ne pomočnikov, ne zaveznikov. Zato |e začela s takozvano irrerientovsko politiko, da je tako tajno pripravljala odcepljenje avstrijskih primorskih pokrajin, da se »zatirani« sople-menjaki osvobode, da se Italiji zagotove »naravne« strategiške meje, da se zavzame južni Tirol, ki da ga je že Garibaldi osvojil, ter da postane Italija gospodarica na Jadranskem morju.
Oficijelna Italija }e znala propagirati te ideje, prizadevajoč si v smislu svojega programa, da oškoduje Avstrijo, kjer je to ie možno, dokler ne pride čas, ko se bo Italija čutila dovolj močno, da to, na kar je vedno mislila pokaže tudi z dejanjem na Avstriji, ki jo je že smatrala popolnoma izčrpljeno.
S	s
Zveza oficijelne Italije z Avstrijo in Nemčijo je naletala na silne zapreke v deželi, ker so mnogi priporočali Cavourjevo politiko zveze s Francijo, ki bi bila naperjena ravno proti tem faktičnim zaveznikom. Po vsej deželi so se tirale agitacije za »osvobojenje« Italije irredente, ki je nahajala odmeva največ v agitaciji po časopisju v Trstu in v Gorici.
Pred dvajsetimi leti je začel izhajati v Gorici iredentističen list »Sentinella del Friuli , (Furlanska straža), hud nasprotnik Slovencev, z jasnimi protiavstrijskimi tendencami, tako, da ga v vsein Primorju ni bilo besnejega irredentističnega lista od »Sentinelle«. List je bil skoro vedno zaplenjen, sedaj radi prevelike ljubezni do »domovine«, potem radi zasratnovanja vsega, kar je avstrijsko, a največkrat za to, ker je šel daleč preko meje radi za-sramovanja Slovencev. Tedaj je ideja ir-redentizma silno vzplamtela v primorskih pokrajinah. V vseh večjih in manjših mestih so se ustanovila njegova gnezda, prešel je v vse sloje italijanskega prebivalstva, od gospode po mestih in na oficijelnih krajih do kmetov in pristaniških delavcev, in glasan nje odmev so bili listi, posebno »Sentinella del Friuli« v Gorici.
Urednik tega lista je bil dr. Adolf Co-dermas, italijanski podanik, mlad, agilen mož, ki je zavzemal eno prvih mest v ir-redentističneni gibanju. Ali šli so predaleč. Preveč so kazali svoje rogove in borbe z oblastjo so bile neprestane. Preiskave v uredništvu so se vrstile druga za drugo, pok na stanovanju m še pri drugih osebah. Nekega dne so Codermasa aretirali in ga odvedli skupno z	odgovornim urednikom Corsig-om v zapore nekam na Tirolsko. Šli so predaleč. Kar so začeli, je bilo preodkrito. Ali vsi so se baJi aretacije in trebalo se je skrivati. »Sentinella« je izginila, nje dedščino je prevzel drug list, ki je moral biti — previdneji. Po drugi preiskavi je bil Codermas skupno s Corsigem obsojen.
5.	Poštnim zavftkom se ne smejo pri-devati zasebna pismena poročila.
6.	Prepovedano je uporabljati v pismih in dopisnicah Šifre, hebrejske pismenke, stenografijo in izvenevropske Jezike.
Občinstvo se v lastnem interesu poživlja, da se ravna str oko po teh določilih ter se opozarja na to, da se pošiljke, ki ne odgovarjajo cenzurnim predpisom, ali sploh ne odpošljejo ali pa vsaj (kakor na pr. zaprta pisma) zaradi otežkočene cenzure Šele z občutno zamudo.
Ljubljana, dne 22. decembra 1915.
Razglas.
Določbe o poštnih pošiljatvah.
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša naslednje omejitve cenzuri podvrženih poštnih pošiljatev v uradnem okolišu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Trst, Primorsko in Kranjsko:
1.	Strogo Je prepovedano po pošti pošiljati državnemu interesu škodljiva poročila. K tem je šteti četudi dozdevno nedolžne vesti o vojaških stvareh, kakor na primer: o prihodu in odhodu častnikov, o nastanjevanju ali prehodu vojaštva, o pošiljanju ali shranjevanju vojaškega blaga itd.
2.	Pisma se morajo predajati odprta. Na pismih kakor na dopisnicah mora biti označeno odpošiljateljevo ime in naslov.
3.	Tudi denarna pisma (vrednostna pisma, vrednostne škatlje) se oddajajo na pošto odprta in se smejo zapreti Šele vpričo poštnega uslužbenca. Predajatelj pokaže ovitek (škatljo) in vsebino, da se u-radnik, ki sprejema, prepriča, da ni nikakih pismenih poročil. Nato dene predajatelj pod vednim nadzorstvom uradniko-vtm vsebino v ovitek (škatljo), ga (jo) zapre in zapečati s seboj prinesenim pečatnikom. Luč in pečatni vosek preskrbi u-rad.
Za odprto predajo se ne plača višja pristojbina. Določila o jamstvu ostanejo s tem nedotaknjena.
Znamke se prilepijo šele tedaj, ko je pismo (škatlja) zapečateno (zapečatena).
4.	Na odrezku poštnih nakaznic in spremnic ne sme biti pisanega drugega, kot odpošiljateljev naslov. Samo pri vplačilih za državne blagajne in urade je dovoljeno na odrezkih poštnih nakaznic ter na zadnji strani poštnohranilničnih položnic in davčnih vplačilnic pristaviti take podatke, ki omogočujejo pravilno zaračuna, nje dotičnega zneska.
Razne politične vesti
Zastopstvo interesov avstro - ogrske monarhije v Varšavi. Na podlagi konference,
ki se Je vršila v letu 1915 med avstro-ogr-skimi in nemškimi delegati, kakor tudi na podlagi sporazuma, doseženega dne 17. decembra 1915 med našim veleposlanikom princem Gottfriedom Hohenlohe-Schill ngs-furstom In državnim tajnikom pL Jagowom, se je ob vprašanju zastopstva interesov av-stro-ogrske monarhije in glede razdelitve av-stro-ogrske in nemškega upravnega območja desno Visle sklenil dogovor, ki je takoj stopil v veljavo, ki pa ne tvori nlkakega pre-Judlca za bodočo poravnavo na podlagi mirovne pogodbe.
Prvi meritorični del stipulacije vsebuje osem odstavkov z nastopno bistveno vsebino : Odstavek prvi določa: C. in kr. vrhovno poveljstvo odpošlje v Varšavo enega višjih častmkGV kot svojega zastopnika. Pridode^en bo štabu generalnega guvernerja. Ta posreduje potrebno izmeno mnenj med cesarskim nemškim generalnim guvernementom v Varšavi in c. inkr. armadnim vrhovnim poveljstvom, ali c. in kr. generalnim guvernementom okupacijskega območja v stvareh, tico-Čih se uprave c. in kr. okupacijskega območja in v Čisto militaričnih stvareh. Ta funkcija je poverjena polkovniku generalnega štaba, Josipu vitezu Pajću — V vprašanjih, ticočih se Interesov avstro-ogrske monarhije, glede katerih pa ni potreben dogovor med obojestranskima vladama, bo posredoval poseben odposlanec c. in kr. ministrstva za vnanje stvari, ki bo imel svoj sedež v Varšavi in ki bo ob enem zastopal tudi interese avstrijskih in ogrskih državljanov ter pripadnikov Bosne m Hercegovine v generalnem gouvemementu Varšavskem. Za to nalogo je določen nekdaniji c. in kr. generalni konzul v Varšavi, dr. Leopold baron Andrian. Na-daljna stipulaclja vsebuje razne podrobnosti glede varovanja avstro ogrskih in nemških interesov.
Donite vesti.
Odlikovanj«. Cesar je z najvišjim lastnoročnim pismom z dne 18. t. m. v milostnem priznanju zvestega službovanja pred sovražnikom podelil postnemu višjemu oficijatu tržaškega poštnega ravnateljstva, Alojziju D e 1 k i n u f zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne.
f*rvo vojaško veteransko arustvo v Trstu priredi 31. decembra 1.1. v gostilni v ulici Gelsl št. 12 „Silvestrov večer* v korist vdovam in otrokom v vojski padlih društvenih udov ter vljudno vabi na to prireditev vse Člane in prijatelje društva.
Srečno In veselo novo leto voščita svojim družinam in znancem Andrej Cah, top-ničar, in Anton PavUČ iz Crnikala, mornar.
S severnega bojišča bortteljem na jugo-zapadnem bojišču. Tovariši I Več mesecev je minulo, odkar ste se poslovili od nas, slavnoznanih Karpatov in galiŠkih in poljskih ravan. Ponosni smo na vas, da Čujemo o vaših zmagah, naporih, o vašem brezpri-mernem junaštvu in vaši vztrajnosti v obrambi ljube naše domovine. Spominjamo se vas na zasedenem ruskem ozemlju mi primorski Slovend in pošiljamo junakom, ki se bore kakor levi, najprisrčneje bratske pozdrave. Kličemo: slava vam! z iskreno željo, da bi sovražnika skoro za vedno odtisnili od naše svete slovenske zemlje. Želimo srečno novo leto vam, naši domovini in našemu narodu? Fran Kovačič iz Modrga pri Sv. Luciji; Josip Pestelj pekovski pomočnik iz Trsta, Alojzij Kovač iz PredoseU pri Kfanju, Leopold Klun, pekovski pomočnik iz Trsta, Fran Vcska iz Gorice, Ivan Kolenc iz Čepovana.
črncvojnlki Iz zaledja	bojne
črte, vojna pošta št. 330 žele vsem primorskim In posebej Še tržaškim Slovencem v novem letu srečnejših dni: Alojzij Gomi-zelj, Mihael Grglč, Fran Trampuš, Tomaž Svetina, Pavel Majdič, Anton Valentlnčič, Andrej Kocjančič, Mihael Hvala, FricMarks, Fran Deipin, Ivan Sircelj, Andrej Mlač, Andrej Kralj, Alojzij Masten, Josip Skabar, Jakob Stola, Ivan Kobetič, Ivan Safar.
Silvestrov večer pri Sv. Ivanu. V petek ob 8 zvečer bo imela svetoivanska mladina v spodnji dvorani Narodnega doma Silvestrov večer. Vspored obsega dve igri, petje in tombolo. Vabljeni so vsi rodoljubi na ta večer. Vstop prost.
Žebelj se mu je zaplčil v nogo. 60Ietn* težak Anton Živic, ki stanuje v ulici Rigutti št. 16, je včeraj dopoldne, ker ni imel drugega posla, doma cepil drva za kurjavo. Cepil je namreč stare zaboje, kateri so bili polni zebljev. On je pa imel na nogah neke stare, ponošene copate, in ko je po neprevidnosti stopil z levo nogo na neki žebelj, mu je ta predrl copato ter se mu zapičil v stopalo rečene noge. Mož si je, sicer z velikim trudom, sam izdrl žebelj iz noge, a potem je šel na zdravniško postajo, da mu je tamošnji zdravnik desinficiral in obvezal rano.
Nezgoda na delu. Včeraj popoldne okoli treh je bil 571etni težak Ivan Pečenko, ki stanuje v hiši št 6 v ulici del Solitario, zaposlen na nekem odru, visokem dober meter od tal. Po nesreči je pa Pečenko padel s tega odra ter si pri tem izvinil levo roko za pestjo. Podal se je na zdravniško postajo, kjer so mu izvinjeno roko naravnali in potem še tesno povili.
Igraje s svojimi sovrstniki, je 61etni Sergej Durakovlć včeraj dopoldne ob enajstih padel ter se pri tem precej težko ranil nad desnim ušesom. Sel je nato jokaje domov k materi, ki ga je takoj spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč.
| komisar je zahteval v imenu postave, naj i se mu odpre. Ko sta stopila v skladišče, se nista mogla dovolj načuditi, ko sta videla, da Je bilo polno oglja. Na ukaz nadkomi-sarja je moral »gospod« ogljar prodati oglje Salonicchijevi.
Komisar pa je o stvari napravil zapisnik in ovadil potem tega vsega sitega ogljar-ja sodišču radi odpovedi prodaje.
Na razpravi, ki se je vršila včeraj pred okrajnim sodnikom dr. Albertijem, Je obtoženec priznal ponižno, a se izgovarjal, da je bil oni dan ves »zmeden«, da ni niti vedel, kaj dela in govori.
Priči Busch in Salonicchijeva sta potrdili ovadbo, pri čemur je še dostavila Salonicchijeva, da ji obtoženec nI hotel prodati niti 1 kg oglja in da jo je pošiljal tja, kjer ni bila Še nikoli.
Sodnik, uvidevši, da obtoženec ni hotel prodati oglja ne iz »zmedenosti«, ampak iz hudobije, ga je obsodil na 3 tedne strogega zapora in inu odvzel dovoljenje za na« daljno prodajo.
Obtoženec je prijavil vzklic radi pre* stroge, opravitelj državnega pravdništva pa radi prenizke kazni.
Umrli so:
Prijavljeni dne 29. t. m. na mestnem fizikatu: Moderšifc Italo, 16 mesecev, uL P. Revolteila 463 ; Vrdič Frančiška, 73 let, v zavodu ,Austro-Ameri-kane" pod Skednjem, begnnka iz Gorice; Blados Karel. 48 let, al. dei Montechi Št. 11 ; Leačak Elvira, 7 let, v zavodu .Austro-Amerikane" pod Skednjem, begunka iz Gorice; Sancin Marija, 7t> let. Skedenj št. 124; Kocjan« ič Hektor, 53 let, nI. dei Fabbri št. 10; Mavric Silvana, 20 dni, nI. sv. Danijela štev. 8; Hobenberger Alcida, 36 let, nI. del Coroneo štev. 17; Selašić Bla2, 73 let, nI. di Crotada št. 14
V mestni bolnišnici dne 2b. t m.: tongarolli Ivan, 62 let; Tončaj Jakob, 24 let; Kosifi Angela, 45 let; Balič Anton, 57 let ; Demarcbi Elizabeta, 47 let; Moschini Evelino, 26 let; Karlo vic Marija, 37 let.	J
Izpred sodišča.
Ni hotel prodati oglja.
Dne 30. novembra, ko smo bili Tržača-ni tako srečni, da so nam zaprli plin za kurjavo in smo morali vendarle tudi kuhati, je bilo treba iskati drugega kuriva. Tako si je tudi v ulici del Ponte Št. 2 stanujoča Solonicchio Rafaela napravila na križev pot, ta nakupi nekoliko oglja. Ko je že romala od ranega jutra dalje okoli trgovcev z ogljem, kjer so ji povsod odgovarjali, da ga nimajo več, je prišla do skladišča oglja Antona Perotto v ulici dei Fornelli 5t. 1. Tukaj je bilo skladišče zaprto. Skozi zaprto okno je videla, da so v skladišču gospodar in dve gospe. Potrkala je na okno in prosila vljudno — tako se mora danes z denarjem v rokah kupovati potrebno — naj ji proda nekaj oglja. Moški glas ji je odgovoril:
—	Oa ni več.
Salonicchio pa je videla, da je še oglja v skladišču, in ponovila je »ponižno« prošnjo. Odgovoril ji je isti glas:
—	Kaj hočete, da vam dam »karbo-nino« ?
Ona je zadovoljno rekla s
—	Dstfte mi torej to.
Oni glas od znotraj:
—	Oa Imam samo za moj okraj.
Ker so pri Salonicchijevih čakali ljubi otroci še kave, čeravno je bilo že 10 ura dopoldne, se je obrnila Salonicchijeva na nadkomisarja Ivana Buscha, katerega je prosila za posredovanje. Nadkomisar in uboga mati sta Šla nato skupaj pred skladišče.
Tudi sedaj je Perotto hotel govoriti skozi zaprta vrata in okna, a ni šlo. Nad-
ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski Jedilni listi.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■etiiaa«
Milo iz lilpoa mleka Steckenpferđ
Bergmonn £ Co., Dešin no Labi, Tetschen
nživa vsestransko priljubljeno-1 vsled svojega izbornoga učinka in dokazani neprekos-Ijivosti za odpravo poletnih mehurčkov in racijonelno negovanje koie In lepote. Na tisoče zahvalnih pisem, ilnoga odlikovanja! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po K 1-— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. Kavno tako se je obnesla lilij na krema „Manera" (80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok.
a a
i
HALI OGLASI.
If?A S9 prodajalko zmožno slovenskega in ita-ISklrf lijanakega jezika. A n ž i č. ulica Foscolo štev. 3.	642
Milo Zf>^eQ° S° v množini. — Ulica
Commerciale 5.
643
Nd prodal	mD~^na finega čajnegi
ma-la. Via Geppa ft. 6.
ftanrfn fft usnje pcrabljivo za čev jarje Trst, rfUUll aC Corso 47 pri lesenem trgu ) 041
naznanilo preselitve I
IVANČIČ & KLRINČIČ v Gorici so je pre-eliia začasno v Dornberg St. 146 (prej trgovina Andrej Pahor). Priporoča se cenj, odjemalcem vipavske doline.	"34
Dontf lflfllf k ran sko in češko kislo zeljo I. Itepu IllMltf vr>te po najnižjih cenah. I ica
Carintia F, Trsr.
019
Mft?f1A kavo kq napravi samo z specijalitet« nočno „AMERINO-. Gospodinje pokusijo lahko to kavo pri tvrdki „A.XA" d. z. o. z., ul. Aliramar -tev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMERINO-K 1-35.	610
* Umetni zobje f
z fn Um Cellnstl, zlate Krone In obrebkl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
x TRST. uL Caserma it 13, ll. n.
I Ordinira od 0 zjutraj do 6 zvečer.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
■ se ie prelil in ordinira seaaj
I v Trstu, ul. Poste vecchie 12, s vogal ulice delle Poste.
I Izdiranje zo&ovbrez HoleCine. Plombiranje.
i umetni zobje. ,
^mmb mmmmm mmmmmmm^
NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST
CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02).
Pr«v«x mrliCev v tu- In limcmslv«. VrSi vsakovrstna pogrnbe z najnovejšo Modtrno uprav«. Zaloga vsah mrtvaiklh predmetov. - Notna InSpekcIja v
lastnih prostorih zaloga, ulica Tesa Stav. 31. Telefon 14-03. Zastopstva s prodalo mrtvaških predmetov s Na OpCInah, v Nahrelinl pri Orahu (Noghore.| • ToCna postrelha. Cene zmerne.
Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL.
essc

VELIKE ZALOGE OBLEK IGNAZiO STEINER - Trst, Corso št- 1-4
Obleke - Suknje - Kožuhovine Obleke za ženske in deklice
vojaške uniforme
LASTNA KROJAČNICA z BLAGOM.
K že velikim zalogam tukajšnje tvrdke so s pridružile še zaloge goriške tvrdke, tako da moremo kljub po anjkanju in znatnim poviškom blaga, vseskozi vzdržati navadne ic izplačljive cene in da razpolagamo z bogato izb ero.