Posamezna številka Din 1*— ŠTBV. 60. V LJUBLJANI, petek, 10. aprila 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poeti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list c UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. »TELEFON STEV. 552. a Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Nov cekini Issgleda, da se v zraku sveti nov cekin. S pristankom samostojnih demokratskih ministrov je bil na seji ministrskega sveta sprejet načrt novega tiskovnega zakona. Sedaj se ta načrt razpravlja v sekciji zakonodajnega odbora za proučevanje tiskovnega zakona in s pristankom samostojno demokratske stranke se sprejema člen za členom tega zakonskega načrta. Kakšen je ta zakonski načrt, smo že obširno razložili in zadostuje naj, da omenimo, da je tako nezaslišan, da so ga morali tudi uredniki najbolj vladnih listov pred objektivnim forumom odkloniti. Toda samostojni demokrati ga sprejemajo vseeno in čeprav govore na shodih, da so proti njemu, vendarle v odločilnih trenutkih glasujejo zanj. Ni težko uganiti, katera kalkulacija vodi samostojno demokratsko stranko pri tej njeni dvolični kalkulaciji. Načrt novega tiskovnega zakona je naperjen predvsem proti opoziciji. Je sicer mogoče, da bo zadel tudi vladni tisk, toda v veliko manjši meri, če ne bo pritisk ob pravem času tudi to preprečil. In mladini se danes solnčijo v vladni milosti in zato vidijo le privilegije, ki jim jih prinese novi tiskovni zakon, ko bodo uživali absoluten monopol in ubili s paragrafi, ker z argumenti tega ne morejo, ves opozicionalni tisk. Resnično, cekin se v zraku sijajno bleSči! Ampak na zemljo še ni padel in žven-ka šfe ni bilo, da bi se moglo presoditi, če je cekin tudi v resnici zlat. Nad vse lahko se namreč zgodi, da radičevci ne bodo storili samostojnim demokratom te usluge, da bi postali zopet republikanci. Nasprotno je veliko bolj verjetno, da bodo šli dalje po poti pozitivne politike in da bodo rekli tudi B, ker so že rekli A. In enako je vedno bolj mogoče, da bedo tudi radikali storili še en korak in da ne bodo kasirali samo sklepa verifikacijskega odbora, tudi obznano nad HRSS in še — marsikaj. la ker je v Jugoslaviji marsikaj mogoče, se zna zgoditi lepega dne, da se predstavi Jugoslaviji vlada Pašič-Radič. Če so mogli biti nekoč v ljubljanski vladi skupaj mladini iu klerikalci, zakaj ne bi mogli biti skupaj v beograjski vladi radikali in radičevci, ki se gotovo ne sovražijo tako ko mladini in klerikalci. V tistem hipu pa, ko se bo reklo >pod novim cesarjem gor in dok, v tistem hipu pa bo neko peto kolo odletelo iz vlade in mladinska strančica bo lepo v opoKiciji. Tedaj pa se bo blesk cekina v *r«ku neverjetno zmanjšal... Toda presenečenj še ni konca. Zelo mogoče je, da bo zavlačeval g. Pašič dejansko rekonstrukcijo vlade tako dolgo, dokler ne bo sprejet tiskovni zakon in še kak drug zakon s sličnimi intenci-jarai. Omamljeni od bleska cekina v zraku so samostojni demokrati glasovali za vie te zakone in jih' omogočili. Ko bi bneii žeti uspeh, pa bi se našli nakrat v opoeiciji. In doživeli bi to pikantnost, da bi m la. dinski tisk žalostno končal svoje življenje, ker je pisal proti radičevcem, državotvornim vladnim ljudem. Tedaj pa bi padel cekin na zemljo in mladini bi spoznali, da je bil tak blesk lažnjiv. Pa govorimo resno. Ce so radikali za sedanji načrt tiskovnega zakona, je razumljivo. Njihova pozicija je tako močna, da se zaenkrat prav nič nimajo bati, da Rekonstrukcija odgodena. Beograd, 10. aprila. Vprašanje oslnv-ke kabineta je odgodeno po praznikih. Mnogi politiki tolmačijo to tako, da Pašič želi v tem vprašanju konzultirati tudi druge skupine. Po včerajšnji popol-dnevni avdijenci so trdili, da bosta ostavka in rekonstrukcija sledili po praznikih. Včeraj ob 12.30 je odpotoval Njegovo Veličanstvo kralj v Topolo in se povrne jutri zopet v Beograd. Še isti dan pa odpotuje kralj s kraljico v Sarajevo. Po včerajšnjem odhodu kralja je nastalo popolno zatišje v političnem življenju. Niti Pašič ni sprejemal svojih običajnih posetov, ampak je že zgodaj odšel domov. V Beogradu željno pričakujejo vesti iz Zagreba. Situacija se smatra razdeljeno med Zagrebom in Beogradom. Sedaj mora HSS donesti razne sklepe z ozirom na svnip novo nazirauje. Polo- * * - — *■ C- ■ žaj je še vedno pri starem in se ne more ; ugotoviti prav nobene nove fraze. Pašič ! je tudi sedaj ostal edina oseba, ki bi mo- ■ gla nekaj povedati o novih razmerah; to-i da on je nad vse rezerviran celo napram ! svojim najbližjim prijateljem. Kakšne so njegove namere, sedaj še ni bilo mogoče doznali. Politični krogi smatrajo, da se hoče Pašič približati Hrvatom. Pri tem, da bo na eni strani izigraval fran-kovce ter skušal na ta način doseči koncesije od radičevcev, na drugi strani pa bo poskušal potom direktnih pogajanj s HSS doseči sporazum s Hrvati. V tej smeri se vrše pogajanja s frankovci, dasi jih demantira vlada in zlasti samostojni demokrati, ki so sinoči trdili, da je ta kombinacija nemogoča. i »RIJEČ« PROTI FRANKOVCEM. Samost, demokr. Riječ prinaša sinoči stenografski zapisnik saborske seje od 30. maja 1914, v katerem hoče prikazati frankovce v pravi luči in pri Srhih vzbuditi nerazpoloženje za pogajanja frankovcev in radikalov. Po pisanju teh j listov, mladinskih in nekaterih radikal- ; skih, se vidi, da je to vprašanje zelo pereče. čeprav to radikali najodločneje de- j mantirajo, vendar je stvar popolnoma , resnična, da so se odnošaji med frankovci in radikali popolnoma izravnali. Ostalo je samo odprto vprašanje, ali bodo vstopili frankovci v radikalno stranko in dobili tudi ime radikalov, ali pa ostanejo frankovci posebna skupina. Vse politične kombinacije ostanejo torej odložene po praznikih. Iz Beograda je odšlo mnogo ministrov. Veliko politikov pa bo bivalo o praznikih v Zagrebu, kjer bodo stopili v stik s tamoš-njimi političnimi krogi. Sedaj pa poskušajo radikali demantirati vse vesti, ki bi mogle pokvariti sedanjo situacijo. Radičevci o' pogajanjih' z radikali. Zvezna pogodba z Grško. Beograd, 10. aprila. Poga/**^3 1Hed na' šo državo in Grško za sklepanje pogodbe se bodo pričela 20. aprila v Beogradu. Grška vlada je imenovala sledeče delegate: grški poslanik v Londonu Kaklamanos, dalje šef odseka za pogodbe v zunanjem ministrstvu !■ en vojaški ataše. Venizelos poslanik v Beogradu. Beograd, 10. aprila. V zadnjem času se mnogo govori, da bo prišel v Beograd za poslanika bivši predsednik grške vlade Venizelos, vendar o tem še ni bilo službenega poročila in mislijo politični krogi, da bi bilo o tem preuranjeno govoriti. Smatralo se je, da bo grška vlada poslala Venizelosa kot svojega zastopnika za zavezniška pogajanja v Beogradu mesto že imenovanega Kaklama-nosa. To idejo so naši politični krogi sprejeli z največjimi simpatijami. Zagreb, 10. aprila. Po prihodu poslancev HSS in Pavla Radiča se v Zagrebu razvijajo razna pogajanja in konference o novi situaciji. Radičevci sami ne tajijo, da se pogajajo z radikali in naglašajo predvsem, da prizadevanja za končni sporazum med hrvatskim in srbskim narodom datirajo že davno preje. Oni so poskusili pogajanje z radikali in so z njimi sklenili celo Markov protokol. Nato so poskušali z Davidovičem, ki pa ni mogel napraviti ničesar, ker ni užival zaupanja merodajnih faktorjev (?) Zato se radičevci sedaj pogajajo z radikali, ki imajo formalno, legitimacijo« kot zastopniki srbskega naroda. Kakšno bo nadaljnje vedenje HSS, to je vprašanje daljnjega razvoja pol. dogodkov. Oni bodo počakali samo, kako stališče bodo zavzeli radikali, na kar bodo skušah z vsemi sredstvi doseči, da se definitivno likvidira srbsko-hrvatski spor. SPORAZUM Z RADICEVCI NAJBOLJŠA REŠITEV. Beograd, 10. aprila. Vladni krogi so včeraj poročali, da se Pašič bavi izključno z vprašanjem razčiščenja situacije in možnosti sporazuma med radikali in HSS. S svojim odhodom iz Beograda želi Pašič dati prilike HSS, da ustvari precizne poglede na današnjo situacijo in bi se po njegovem prihodu v Beograd mogla pogajanja nadaljevati. Istočasno pa radikali najbolj energično zavračajo vesti o koncentraciji in pravijo, da ni točna trditev opozicije, da krona želi koncentracijo. Oni uporno izjavljajo, da bo situacija ostala pri starem, ako ne pride do koalicije s HSS. Vendar smatrajo, da je v interesu obeh strani in države, da pride do sporazuma z radičevci. V teku včerajšnjega dne se je mnogo razpravljalo o pogajanjih radikalov s frankovci. Vse to pa pripisujejo osebni iniciativi nekaterih ljudi okoli radikalne stranke. Moglo bi se reči o teh pogajanjih: Mnogo hrupa za prazen nič. SAMOSTOJNI DEMOKRATI IŠČEJO ORIENTACIJO. Beograd, 10. aprila. Včeraj je bil v dvoru vojni minister general Dušan Trifunovič. Pašič se očividno ni odločil za potovanje v Cavtat, kjer je nameraval obiskati svojo hčerko. Ob 5. pop. pa se je vršila v prosvetnem ministrstvu konferenca ministrov SDS, ki so razpravljali o strankini taktiki v zvezi z neizogibnimi dogodki, ki se bodo odigrali morda že v prvih dneh po praznikih. Kajti politični krogi računajo, da se bo zatišje o praznikih porabilo za pripravljanje terena in ustvarjanje baze za kolaboracijo med radikali in radičevci. pridejo v opozicijo. In kadar bi prišla za nje ta nevarnost, bodo imeli vedno dovolj prilike, da zakon sebi primerno izpopolnijo. Toda druga stvar je z mladinsko stranko. Samostojno demokratska stranka je vedno z eno nogo v opoziciji. In da samostojno demokratska stranka nima toliko uvidevnosti, da bi spoznala, da ona vsled tega ne sme pomagati pri izdajanju dra-koničnih zakonov proti opoziciji, je znak, da nima ta stranka nobenih državnikov, temveč samo politike druge vrste. Nam seveda ni hudo, če si nakoplje mladinska stranka nov cekin. Nasprotno nas bo le veselilo, če bo po ljubljanskem volilnem redu tudi novi tiskovni zakon dokazal, kako pravilno je dejal pokojni dr. Tavčar, ko je povedal svojo znano resnico o mladinskem cekinu, ki se v zraku sveti, ki pa ni prav nič cekina, ko pade na tla. ANGLEŠKI IN AVSTRIJSKI POSLANIK V ZUN. MINISTRSTVU. Beograd, 10. aprila. Včeraj sta po seti la avstrijski odpravnik poslov Hofin-ger in angleški poslanik Sir Young po-j močnika zunanjega ministra Jovana | Markoviča. G. Hofinger je interveniral i radi zaposlitve delavcev — avstrijskih j državljanov. S tem vprašanjem so za-j interesirane tudi druge države: češkoslovaška, Italija in Francoska. G. Hofinger je zaprosil Markoviča, da intervenira pri min. socialne politike, da se to vprašanje končno reši. Sir Alban Young je zaprosil Markoviča, da bi naša država dovolila pristati angleškemu oficirju Heningu z aeroplanom na našem aerodromu v Pančevu. Dalje se je angleški poslanik zanimal za naše ednošaje s sosednjimi državami na Balkanu. POSETI PRI PAŠIČU. Beograd, 10. aprila. Včeraj je bil pri Pašiču min. trgovine dr. Šurrnin in mu je izročil zakonski tiitčrt o gospodarskem svetu in ga seznanil s pripravami za pariško razstavo, na katero je odpotoval min. Križman, ki bo zastopal našo državo. Nato je Pašiča posetil še A ca Stanojevič in ga nagovarjal, da naj odpotuje na kratek oddih. Po avdijenci Pašiča v dvoru je posetil Pašiča Danijel Kalafatovič, šef sekretariata koinitetn za narodno obrano. ZAUPNICA HERRI0TU. Pariz, 10. aprila. Ataka opozicije proti vladi Herriota postaja vedno hujša. V parlamentu vlada silna nervoznost. Her-riot še obvlada položaj, toda njegovo stališče postaja vedno težje. Parlament je včeraj na zahtevo Herriota razpravljal o interpelaciji glede finančne politike. Po daljši debati je parlament izglasoval J 291 :242 glasovi zaupnico Herriotu. NOVA KONFERENCA Z RUMUNIJO. Beograd, 10. aprila. V začetku meseca ! maja se bo vršila v Beogradu konferen-i ca o reguliranju aherdapskega vpraša-{ nja med našo kraljevino in Rumunijo. Naša delegata sta: dr. Vilfan in dr. Vaša I Jovanovič. Govor Pavle Radiča. v. na slrauka, nasprotno temu, kar naglašajo zemljoradniki. j Ponavljam, da nastopamo mi v gospodar-! skih vprašanjih stanovske interese večine . naroda, toda niti formelno ne gremo po poti j diktature, ker to niti formelno ni potrebno. Manjšina se poslužuje diktature, da vlada na-* silno, večina pa vlada potom pravice demo- Socialne naloge naše skupne politike. Gospoda, večkrat ste čuli tu govoriti posa-meane govornike o odnošajih napram delavstvu. Tudi mi, dasi industrijsko delavstvo v uaii poljedelski državi ni pomemben faktor, ker je maloštevilen, moramo kljub temu, kakor vsaka napredna država, zadovoljevati delavske interese, da s tem odstranimo motive, ki vzbujajo med temi malimi ljudmi nezadovoljnost in jih vzpodbujajo k nasprot-stvu zoper obstoječi družabni red itd. Maše stališče je nasprotno tendenci socialistov in komunistov, da je treba svet prole-iarizirati (oni smatrajo Seljake za male bur-žuje), da more priti delavec do političnih uspehov, — nasproti temu stojimo mi na stališču, ne samo, da je treba dati Seljaku, ki ___________________________________ nima zemlje, zemljo, kakor sem malo preje j Vsiljevalo"drugTm/"temveč ono hoče, kakor obrazložil, temveč tudi delavcem, ki se žele j t0 hočemo tudi mi, narodni sporazum v dr- vnuti Ji kmetskemu življenju, je treba to žavi in medsebojni stanovski sporazum. Mi omogočiti, in država je to dolžna storiti radi nočemo diktature niti razredne^borbe, mi ureditve socialnih razmer v državi. Dolžna 3mo protj temu, ker je taka borba nezdrava, jim je omogočiti, da pridejo do zemije, da ; hočemo svobodno tekmo, mi hočemo delo pridejo do stalnih razmer, ker ima človek, * jjj evolucijo, in zato smo vodili v tem pogle- pisan. Na drugi strani se je moral boriti z napačno koncepcijo srbske vlade. Srbija je res takoj začetkom vojne zapisala na svoj prapor: osvoboditev avstro-ogrskih južnih Slovanov, zlasti Hrvatov in Slovencev. Toda od osvoboditve do ujedinjenja je bilo storiti velik korak. Pasic, ki je stal na čelu srbske vlade, je imel pred očmi Veliko Srbijo. Le korak za korakom se je umikal od tega svojega koncepta. Njegova zamisel je bila, kraljevino Srbijo v etapah razširiti na sosedne zemlje. Zategadelj je ravnodušno motril londonski pakt, zategadelj je še kasneje, ko je simo, vecma Pa v.aua poram pr™ »™»»- , ; m migel u edilljenja s Hrvati, imel v SSSfih "Sg* ”SZŽX? * vS! i 'voiem *"«""» ** “°b°di,'v s,0TO“-ev' agrikultura je najstarejša kultura, iz sela je vzniklo vse, kar imamo. To vi v Srbiji posebno dobro veste, ker ni dolgo, odkar so bili tam seljaki ministri, toda tudi pri nas je tako, da pravi vsak drugi gospod: jaz sem kmetski otrok. Mi smo, gospoda, eminentno agrarna dežela in zato ni potrebno, da bi bilo naše seljačko ljudstvo krivično, ter bi se nosti ter ga v zgradbo zgodovine naše države vzidala kot vogelni kamen. Knjiga je razdeljena na tri dele, vsaki ao-pet na več poglavij. Prvi del nosi naslov: »Osnovanje Jugoslovanskega odbora in oraz-voj jugoslovanskega vprašanja lorde parlamenta«, toda ta S volitve v izvrševalni odbor, čast se ne bi podedovala. 4. Nobenega poskusa se ne bi smelo pod-vzeti, da bi se menjal »Act of parlament«. j 5. Predlogi finančne naravi bi morali biti ■ overovljeni od enakega števila članov obeh j Drobne vesi. zbornic. 6. Ministri naj imajo pravico, da priso- i stvujejo sejam obeh zbornic. 7. V slučaju velikih nesoglasij naj bi se i Preide 'm * head s tem, da se veliko število članov go- ■ I sposke zbornice za svoje dolžnosti ni niti naj- ’ vprašanje mandatov HESS j manje brigalo, kar je zelo škodovalo ugledu in Dravi- ' I S?°sPos!£e zbornice. Vsled tega, da je treba ; rfi • ‘ , . „„ ,________ ,___. : odpraviti dedno članstvo v gosposki zbornici i Bil je, gospoda, tu govor o tem, posebno je . , tit; Mahstvom kakor i?a ■ iznesel včeraj g. minister notranjih del Ma- f članstvom, kakor ga ksimovič neke stvari glede obtožnega gradi- j P __________________________'________________________________j va proti vodstvu HRSS in proti predsedniku Stjepanu Radiču. Nisem pravnik in nočem tu pravniško po- Prodsednik Masaryk se sestane junija Meseca v Karlovih Varih z Briandom. General Brusilov je dospel v Prago. Velike demonstracije brezposelnih so kile na Dunaju. Prišlo je do spopadov in je kil* več ljudi ranjenih. Veliki manevri ameriške mornarice s* vrše v bližini San Francisca. Manevrov udeleži 207 bojnih ladij. Ženska volilna pravica se vpelje v Fra*-ciji za občinske in okrajne volitve. Tozadevni zakon je bil v parlamentu izglasovan S-89* proti 183 glasovi. Politične vesti. = Politična situacija v Beogradu je v po- Pri tej priliki bi omenil neko stvar, ki jo j jasnjevati. To so storili drugi, oziroma, koli je povdarjala današnja vladna večina lani, ! kor bo treba, bodo storili drugi, ki so v tem . „ . ko se je zahtevalo, da odstopi Davidovič in, S sposobnejši od mene. Jaz morem samo iz j polnem zastoju. Poslanci in ministri so odšli da se izroči vlada narodnemu " “ se fe naglašalo tako v uah sedanje vladne večine, u« m — . jv- ....t,- —-j- » ——-----r:."’’ — ,—~~ :: s -, >. . ,. . - —- vesti sporazuma v formaciji bloka, ki je ta- j že imenuje itd. od nekih raznih ljudi o t stranke. Cim bolj pa je vse v zastoju, tem krat podpiral Davidovičevo vlado, ker so v i Stjepanu Radiču: javil je ta, napisal je oni j bolj živahno se delajo kombinacije. Od kon- tem bloku skoro vsi Hrvati, večina Sloven- j to in to >fd. jako malo pa od Radiča sa- •ev, ni pa Srbov, odnosno ni niti večina Sr- i mega. bov. To je bila vaša argumentacija. (Medklic i Gospoda, v Srbiji ni ravno lak škandal, ako pri večini: Tudi vaja, to je rekel Radič. To | se komu kaj podtakne, to je nekako popularno. Ne zamerite mi, tako sem čul, nočem ni- P^osveta. je samo vaša argumentacija, a ne naša). Gospoda, vi se niste držali tega principa, ko ste prinesli Vidovdansko ustavo, kljub temu pa smatram, da je potrebno, da pomislite, da je to pravilno. Gospoda, tudi jaz sem zato, da »e more priti do sporazuma, dokler ga ne stvori večina Hrvatov, večina Srbov in veči-«n Slovencev, oziroma, ako hočete vsi obenem, kar je še bolje. To je zdravo, in dokler ai*o vsi tnije zadovoljni, ni ravega zadovolj-ker ne more biti mesto mene zadovo- kogar žaliti. Tudi pri naših Sremcih je to v navadi.'Mislim, da je treba vzeti te stvari jako oprezno in rezervirano. Bil sem posebno obziren napram tem božjim komunistom. In, da eno tako stvar tu ožigosam, hočem omeniti ono pismo, s katerim so se v jeseni obrnili na vodstvo HRSS in, na katero smo mi v »Slobodnem Domu« javno odgovorili, da s takimi komunisti, ki postopajo politično tako neresno kot provokaterji ali vladini špi-joni, nočemo imeti nobenega posla, nobene stvn, fleu Srb. (Medklic: Stavite konkreten pred- . _ log). Kadar bo čas za to, se bo naredilo I kooperacije, razgovora ali pregovora. Naj de-tudi to. š lajo, kar hočejo, mi gremo svojo pot. Vi, go- Kakor sem rekel, gospoda, stojimo mi v ; spoda, ste izpustili v Šibeniku nekega komu-političnih vprašanjih na načelu narodnega * nista Baljkasa iz zapora, pod pogojem, da se-sporazuma, glede gospodarskih vprašanj pa , stavi listo in pod tem pogojem je bil izpu-— mi tega ne vmešavamo, — stojimo na na- ; ščen na svobodo. (Glas iz desnice: To ni res-ielu stanovskega sporazuma, in radi tega j nicat) Hočem vam to tudi dokazati. (Dr. smo mi tudi zanferili zemljoradnikom, ker | Trumbič: Živio Pavle Radič! Dobro je, če se ni nismo razredna stranka. Mi smo nacional- i to pove, kadar je treba, naj se to izve). Zgodovinska knjiga. »Jugoslovanski odbor«, zgodovina jugoslovanske emigracije v svetovni vojni od 1914 do 1918. — Pod tem naslovom je spisala češka zgodovinarica — na obe besedi polagamo poudarek — dr. Milada Paulova na hrvaškem jeziku obširno 603 strani obsegajočo knjigo, ki jo je izdala Prosvetna nakladna zadruga v Zagrebu. Pisateljica nam podaja podrobno zgodovino o Jugoslovanskem odboru. Knjiga je važen zgodovinski dokument, ki ima toliko večjo vrednost, ker črpa pisateljica svoje znanje iz izvirnih virov iz diplomatskih aktov ter je razen tega na licu mesta pri še živečih članih Jugoslovanskega odbora skušala dobiti prvorazredne informacije. Kar daje knjigi posebno vrednost, je okol-nost, da se ne znači samo kot kompilacija veeh mogočih virov in se ne omejuje samo na zapovrstno naštevanje zgodovinskih dogodkov, marveč da pisateljica s samosvojo centracijske vlade skoraj vseh strank pa do homogene radikalne vlade se delajo kombinacije. Jasno je, da je koncentracijska vlada skoraj izključena, enako ni za homogeno radikalno vlado nobene realne podlage. V glavnem je mogoče in verjetno samo dvoje: ali ostane vlada »nacionalnega« bloka ali pa stopijo na mesto samostojnih demokratov radi-čevci. Ker je jasno, da polnenja slednja rešitev izpopolnitev in napredek, zato je tudi bolj verjetna. Iz preorientacije radičevcev se ne more razviti stagnacija in vlada »nacionalnega« bloka bi bila stagnacija. — Rekonstrukcija vlade še ni izvršena in to je neuspeh samostojnih demokratov, ki so jo vse dneve dnevno napovedovali. Vsled neizvr-šene rekonstrukcije je udeležba samostojnih demokratov v vladi še vedno negotova in to vedno bolj slabi njihov položaj. — Pogajanja g frankovci pa niso bila resna in so imela le ta uspeh, da so se frankovci kompromitirali. Po pravici so tako padli v jamo, ki so jo kopali drugim. = Pogajanja med radičevci in radikali so imela dosedaj le informativen značaj. Radikali so razložili svoje naziranje, radičevci pa svoje. Vendar pa se je na podlagi teh medsebojnih informacij pokazalo, da bi se moglo doseči sporazum. Ni pa misliti, da bi se to zgodilo kmalu, ker zahtevajo radikali .jamstvo, da je preorientacija radičevcev v resnici iskreno mišljena. = Boj proti Herriotovi vladi vodijo desni- BORIS PUTJATA, režiser in član Narodnega gledališča v Ljuk- u T družim* Muratova angažiran kot član ljubljanske drame. Uveljavljal se je kot režiser in igrale« zlasti v francoski komediji in ruski drami. S svojo odlično igro, izprva v ruskem jeziku, se je ljubljanskemu občinstvu naglo prikupil. Leta 1923 je težko obolel in moral se je podvreči težki operaciji. Kljub temu pa, da ga je ovirala bolezen in z njo v zvezi splošna telesna oslabelost, je vztrajal do zadnjega i» marsikdaj ni občinstvo niti slutilo, da ga nabava mož, ki si je pred nastopom s pomotjo zdravnika komaj opomogel od omedlevice i« ki ga je še med igro mučila mrzlica. Njegove režije na našem odru so bile: Ma-dame Sans Gene, Kozarec vode, Reviior, Gardist, Žlahtni meščan, Anatol, Svatba Krasinskega, Jack Straw, Idijot, Črešnjev vrt, Osma žena, Nju, Golobček, Smešne preoijo-i ze, Ašantka, Ana Karenina, Paglavka, Firma ! P. B., Cyrano de Bergerac, Stričkov sen. | Večje vloge: Higgins (Pygmalion), Figaro, ! Tatarinov (Amfisa), Knez v Ljubosumju v ruskem jeziku, Napoleon (Madame Sans Gene), Bolinbrocke (Kozarec vode), poglavar i» Hlestakov (gevizor), igralec (Gardist), Žlahtni meščan, Razpljujev (Svatba Kreži*-skega), Rogožin (Idijot), Gajev (Crešnjev vrt) Cyrano, Othello, striček (Stričkov sen), Cezar (Cezar in Kleopatra), Kapetan (Sumljiva oseba), Bonaventura (Veronika Desenl-ška), Brendel (Rosmersholm) itd. v slovenskem jeziku. Njegova zadnja vloga je bila Ulrik Brendel, zadnjikrat pa je nastopil k«1 Bonaventura 13. marca 1925. O njegovem delu kot režiser in igralee pn- kritiko gleda na zgodovinski razvoj našega narodnega ujedinjenja in naše državnosti, v kolikor je k njej pripomogel Jugoslovanski odbor. Knjiga nas pouči, kako ogromno nalogo je —---- „i pu»umjcuu Damu w, u« — - . prevzel in izvršil Jugoslovanski odbor. Bil kazali kot učinkoviti. Socialisti so sklenili, zaglužil pa6 drug0 ljubezen in spoštovanje, ie renrezentant avstro-ogrskih iužnih Slova- da v vsem podpirajo vlado Herriota. z,ante- . Da rnu ea je izkazoval del slovensk* čarji z vso silo. Izgleda pa, da je generalni občimo še obširnejšo oceno. Za danes bodi napad že odbit. Protiukrepi levice 80 se povdarjeno samo to, da si je pokojni Putjata je reprezentant avstro-ogrskih južnih Slovanov v tujini. Kot tak ima neizmernih zaslug, kajti premagati je moral nedogledne težkoče, da je vzbudil pojmovanje in umevanje za jugoslovansko vprašanje v nam popolnoma tujem svetu. Za Anglijo in Francijo smo bili terra incognita. Italija nam je bila sovražna. Rusija se je zanimala samo za pravoslavno Srbijo, a še bolj ji je bila pri srcu Bolgarska, vsaj do njenega pristopa centralnim velesilam. Pred kako težavno nalogo je bil postavljen Jugoslovanski odbor, dokazuje činjenica, da pade njegov prvi nastop v čas, ko je bil londonski pakt z Italijo, aprila 1915, že pod- ________ podpirajo _______ vajo, da se uvede resnična oddaja premoženja. Če bi bil njihov predlog odbil, potem bodo vseeno glasovali za vlado, ker so do- ■ segli, da se bo sanacijsko posojilo obresto-vala le po tri odstotke mesto po štiri, kakor ; je bilo prvotno določeno. — Francosko poslaništvo pri Vatikanu. — i »Osservatore Romano« odgovarja na trditve nekaterih listov, da je privolil Herriot na zahtevo de Monzija, da bo alzaški zastopnik pri Vatikanu obenem tudi francoski zastop- ■ nik, sledeče: »V položaju smo, da konstati-ramo, da vatikansko državno tajništvo za zunanje posle dosedaj še ni imelo prilike izja- kakor pa mu ga je } javnosti. —- Slava njegovemu spominu 1 BMWM|lol>MWIlw>Wi—f • —— mmmtm — m ——w Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec. Izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izšla j* četrta številka, ki prinaša J. Ravnikov moški zbor »Kam si šla?« in St. Premrlov mešani zbor »Polžek«. Novi naročniki (letna naročnina 20 Din) naj se priglase po dople-nici na naslov: Pevska društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Vsem pevskim drult*o» in zborom ter ljubiteljem naše pesmi liat toplo priporočamo v naročbo. Šier. 60. NARODNI DNEVNIK, 10. aprila 1925. Stran B Dnevne vesti. — »Slovenski Narod« si je privoščil včeraj pamllet na g. Jelačina. Kdor ljubi neukusno čtivo, naj si ta pamflet prečita. Kdor pa hoče imeti vedno pri roki dokument, na kak nivo je padel Tavčarjev »Slovenski Narod«, ta naj se ta pamflet nauči na pamet. Ce ima dober v želodec, mu ne bo postalo niti slabo. To v odgovor in prosimo svoje bralce oproščenja, da smo na umazanijo »Slovenskega Naroda« sploh odgovorili. — Pogreb Milana Pluta se je vršil včeraj ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Obširen sprevod je tvorila Orjuna, Sokoli in rezervni oficirji v civilu, vojaška godba in oddelek vojaštva; za krsto častniški zbor, novmarji-tovariši in ostalo občinstvo; sprevod je zaključil zopet oddelek vojaštva. Pogrebne svečanosti je opravil prota g. Jankovič, oddelek vojaštva pa je oddal ob svirauju žalostinke vojaške godbe častno salvo pokojniku v slovo. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu ljubljanske sekcije novinarskega Udruženja njen predsednik Stanko Virant, ki je povdarjajoč idejo, za katero se je popolnoma žrtvoval idealni Plut, dejal med drugim: »V cvetoči pomladi si umrl; nisi doživel, da bi se popolnoma razcvetela. Doživel pa si drugo pomlad, svobodno Jugoslavijo, za katero si kot požrtvovalen novinar žrtvoval vse svoje življenje, ne da bi se nadejal in ne da bi prejel kako plačilo.« V imenu Orjune je spregovoril g. Vladimir Levstik, ki je istotako omenjal idejo svobodne Jugoslavije, kateri je pokojnik posvetil vse svoje življenje in delovanje že takrat, ko so take idealiste pri nas še zasmehovali in preganjali... »Za svoje delovanje nisi prejel drugega plačila, kakor grob v domači aemlji...« — Odlikovanje. Z redom sv. Save III. stopnje sta odlikovana načelnik agrarnega oddelka v ministrstvu za agrarno reformo Janko 8uflaj in načelnik kolonizacijskega oddelka Zvonimir Kralj. — Imenovanje. Za namestnika stalnega delegata naše vlade pri mednarodni donavski komisiji v Bratislavi je imenovan dosedanji namestnik pomočnika delegata pri isti komisiji Fran Vilfan. — Pravica izdaje dovoljenj za znižano vož- 1 ajo drž. uslužbencem. Minister saobračaja je izdal odlok, glasom katerega bodo imeli od 1. maja naprej pravico izdaje dovoljenj za ' znižano vožnjo drž. uslužbencem poedini j uradi. Število potovanj je odslej za uslužben- I ca samega neomejeno, rodbinski člani pa do- i be dovoljenje za tri vožnje v letu. — Okrajna cesta Rogatec-žetale bo zaradi I poprav pri 4. km, števši od Rogatca, od 21. i aprila do 5. maja za vsako vožnjo zaprta. j .. —- Kongres državnih nameščencev v Ljub- : v dneh 19. in 20. t. m. bo sprejela ' Ljubljana v svojo sredo prvikrat najodličnejše predstavnike organiziranih državnih na- : meščencev. Prihiteli bodo delegati iz Beograda, Skoplja, Sarajeva, Osjeka, Zagreba, Maribora itd., da izneso svoje zahteve in želje. Njihova IV. redna letna skupščina se bo vršila v prostorih »Kazine«. Poleg običajnega programa je na dnevnem redu tudi: skupščina Narodne zveze duševnih delavcev j (Narodni savez umnih radnika). Iz Pariza i započeti^ mednarodni pokret oživil je tudi i našo državo. Na tem kongresu so seveda kar- j dinalne točke one, ki imajo svoj cilj v ’ poboljšanju gmotnega položaja. Razumljivo, j da je v teh težkih časih, ko je vse državno • uradništvo gmotno popolnoma ob tleh, prva : in glavna naloga tega kongresa, da dvigne j moralni nivo svojega članstva. Kaj vse se i bode pretresalo na tem kongresu je razvidno ; iz glasila Osrednje Zveze drž. nameščencev, : iz »Našega glasa«, ki izide drugi teden kot j slavnostna številka. — Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani naznanja, da se vrši redni občni zbor SPD v petek 17. aprila ob uri zvečer v dvorani »pri Levu« na Go- sposvetski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo blagajnika, tajnika in revizorjev. 3. volitve celokupnega odbora in pregledovalcev računov. 4. Sprememba društvenih pravil. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. Predsestanek članov SPD, na katerem bo pomenek glede kandidatur, bo v četrtek 16. t. m. ob isti uri »pri Levu«. — Darovi za Jugoslovensko Matico. Gosp. dvorni svetnik Josip Rustja je v spomin na pok. prijatelja Josipa Rohrmanna, notarja v Kostanjevici, poklonil Jugoslovenski Matici 100 Din. Šolsko vodstvo na Poljanah je priredilo igro »Pred vaškim znamenjem« ter čisti dobiček 200 Din nakazalo Jugoslovenski Matici. G. V. H. Rohrmann, trgovec v Ljubljani, je daroval Jugoslov. Matici 100 Din. G. Drago Ipavec je v Hotizi, Prekmurje, zbral ob priliki poslovilnega večera g. nadučitelja Josipa Anušiča 72 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Rumunija zgradi veliko tovarno inuni-cije. Rumunski vladni list »Monitorul ofizial« je objavil te dni pogoje za emisijo delnic in statut družbe za ustanovitev velike tovarne municije v Kopšu in Kužiru na Sedmogra-škem. To tovarno bo zidala država skupno z aradskim podjetjem »Rešica« in angleško tvrdko Wicker. Družba je konstituirana na 40 let, koncesija pa se na prošnjo družbe lahko prolongira. Temeljni kapital znaša 300 milijonov levov v gotovini in v garantiranih naročilih s strani vseh kontrahentov. Pozneje se ima kapital zvišati na 1200 milijonov levov. Prva emisija znaša 90 milijonov levov. Država da na razpolago potrebno zemljišče, hidroelektrični pogon v Kužiru in del potrebnih strojev. Podjetje »Rečica« stavlja na razpolago stroje svojega vojaškega oddelka ter hoče izvršiti potrebno delo pri gradnji. Tvrdka Wickers se zavezuje dobaviti vse posebne stroje za izdelavo orožja in municije. Del teh strojev se bo plačal v gotovini, do zneska 75 milijonov levov. Ostanek se plača v akcijah. Rumunska država se poleg tega zavezuje, da bo pribavila novi tovarni ves potrebni leseni materijah Podjetje je dolžno po sedemletnem delu zaposliti 75% delavcev iz Rumunije. — Zlato iz živega srebra. Kakor smo svo-ječasno poročali, se je posrečilo profesorju Mietheju produciranje zlata iz živega srebra. Te dni se vrše v Siemensovih tovarnah v Berlinu tozadevni poskusi, ki senzacionalno vest potrjuje. Vsi poskusi so namreč uspeli, nadaljni poskusi skušajo sedaj najti razlago za novo iznajdbo. — Madžarski špijon. Te dni se je vršila pred novosadskim okrožnim sodiščem obravnava zoper Gjura Horvata iz Djakova radi špijonaže v korist Madžarske. Horvat je priznal, da je prišel že leta 1922 v svrho špijonaže v Jugoslavijo, stopil tu v stike z drugimi madžarskimi špijoni ter poročal na Madžarsko predvsem o razporedu naše vojske. To je bila njegova specialna naloga. Pri obravnavi se je zagovarjal s tem, da je delal pod pritiskom »probujajočih se Madžarov«. Obsojen je bil zato na tri in pol let robije. Poleg tega je dobil še šest mesecev zapora, ker je poškodoval ob priliki svoje aretacije državnega organa. Državni pravdnik je vložil priziv radi prenizke odmere kazni. — Priča tragedije v Meyerlingu umrla. V Prossnitzu je umrl te dni okrajni tajnik v pok. Josef Czernousek. Kot mlad mož je služil pri telesni straži avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, in tako je bil priča vseh podrobnosti drame, katere žrtev sta postala prestolonaslednik in baronesa Večera. Czernousek je moral priseči, da bo molčal. V plačilo zato je dobil naslov in plačo okrajnega tajnika, ter je smel stopiti takoj v pokoj. Malo pred svojo smrtjo je izročil svojim sorodnikom zapečaten paket z naročilom, da ga smejo odpreti šele 30 let po njegovi smrti. V paketu se nahaja resnični opis dogodkov v Meyerlingu. — Živi mrtvec. V Bradidih v Hercegovini se je pripetil te dni čuden slučaj, ki je vzbudil v mestu in okolici veliko senzacijo. Jakoba M. je vrgla nenadoma sredi ceste bož-jast. Nekaj časa so ga vili krči, kakor je to običajno, končno pa je postal popolnoma miren, ter ni kazal nobenih znakov življenja več. Ljudje so mislili, da je mrtev, in položili so ga na mrtvaški oder. Sorodniki in prijatelji so se zbrali in jok se je razlegal po sobi. Nenadoma pa se je pričel na veliko začudenje prisotnih mrtvec zopet gibati in odprl je oči, ter se začudil tudi sam. Kmalu : je bil zopet popolnoma zdrav. Skočil je z I odra in krenil s svojimi sorodniki in prijatelji v gostilno, kjer so praznovali veselo , vstajenje do belega dne. ■ — Detomor iz čudnih motivov. V Innsbrucku je stala te dni pred porotniki Mari- I jina devica Frančiška Wucherer radi deto-: mora. — Frančiška je bila silno pobožno dekle. V nagrado za svoje bogudopadljivo življenje je imela postati predsednica Marijine družbe, toda prišlo je nekaj vmes. ■ Frančiška je dobila nezakonskega otroka. S : tem je bila pa splavala predsedniška čast po vodi. Zato je sklenila otroka umoriti. Poklicala je Boga na pomoč, poškropila novorojenca z blagoslovljeno vodo ter ga položila med žimnice in deske ter legla nanj, da se je zadušil. Zagrebla ga je nato na pokopališču, ga pozneje zopet odkopala ter skrila v podstrešju, kjer so ga našli. Porotniki so upoštevali pobožni motiv, zato so spoznali detomorilko kljub priznanju krivim samo zanemarjenja potrebne pomoči pri porodu in ne nameravanega detomora. Sodni dvor ji je naložil nato 14 mesecev težke ječe. — Znani veleslepar Anton Srebotnjak, bivši lesni agent, ki se je izognil, kakor smo svoječasno poročali, lansko spomlad porotni obravnavi, kjer bi se bil imel zagovarjati zopet enkrat radi hudodelstva goljufije, je bil dne 31. marca v Gradcu aretovan — seveda zopet radi hudodelstva goljufije. Iz naše države se mu je posrečilo pobegniti, ker ga je izpustilo sodišče proti kavciji iz preiskovalnega zapora. Popihal jo je najpreje v Italijo. Od tam je pošiljal v Ljubljano pisma iz vseh mogočih francoskih mest — celo iz Alžirja. Pisma so mu oddajali v dotičnih mestih prijatelji. S tem je hotel speljati naše oblasti na led. Ko mu je postalo v Italiji prevroče, jo je mahnil v Avstrijo. Tam je goljufal ljudi s francoskimi čeki, ki niso bili kriti. Tako se je zgodilo, da so ga v Gradcu aretirali. Sedaj bodo obračunali najpreje tam ž njim, potem ga bo pa sodila ljubljanska porota radi neke milijonske goljufije. Srebotnjak je opetovano predkaznovan individij, ki je sedel med drugim enkrat 2, enkrat pa 3K let — vedno radi hudodelstva goljufije — in ki ga preklinja nebroj oškodovancev, zlasti po deželi. kal ga je. Ob 1. uri je hotel smukniti defrar-dant oprezno v svoje stanovanje, in detektiv ga je aretoval. Policija upa, da dobi tudi *j«-govega brata skoro v pest. Gospodarske vesti. LJUBLJANSKA BORZA, dne 9. aprila 1925. Vrednote: 7% investic. pos. iz let« 1M1 bi. 60.50; 2K% državna renta za vojno škodo den. 159, bi. 161 Celjska pos. d. d. den. 210, bi. 210; Ljublj. kred. banka den. 218; Merkant. banka, Kočevje den. 110, bi. 126; Prva hrv. šted., Zagreb den. 830, bi. 840; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d. den. 120, bi. 135; Trbovelj, prem. dr. den. 400, bi. 409; Združene pap. Vevče den. 100, bi. 110; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 51; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280. Produktna borza. Les: Smrekovi ozir. jalovi hlodi, od 25 cm prem. napr., 4 m doli, fco Ljubljana den. 250; jelove deske, paralelne, monte, 12, 18, 24, 28 mm, media 30 cm, fco Postojna tranz. den. 660; cerovi krlji, od 2 m dolž., od 25 cm prem. naprej, fco naklad. postaja, za 100 kg, 10 vag., den. 18, bi. 18; bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, eepa-nice, fco meja 2 vag., den. 25, bi. 25. — Žit« in poljski pridelki: Pšenica Hard Winter 2, par. Ljubljana bi. 480; pšen*a Rosafč, par. Ljubljana bi. 475; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana bi. 195; koruza promptna, par. Ljubljana bi. 212.50; koruza proniptna, mešana, par. Ljubljana bi. 197.50; krompir rdečkast, fco štaj. postaja bi. 140; krompir beli, fco štaj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 110; bušn« peške, nerešetane, rinlusa, fco hrvatska postaja bi. 560; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 310. BORZE: Beograd, 9. aprila. Curih 12.00; Prag« 183.70; Pariz 320.50; New York 61.70; London 297.30; Milan 255.40; Dunaj 0.0873. Curih, 9. aprila. Beograd 8 375; Pariz 26.55; London 24.77; New York 517.60; Milan 21.25; Praga 15.337; Dunaj 0.007304. Drobne vesti. ;; Hitite, da pridete na vrsto! Na inuogostransko željo se podaljša prodaja manufakturnega blaga pri podružnici Obiačilnice na Dunajski c. 29 nepreklicno samo še za mesec april. Nato se podružnica opusti in ne bo več mogoče kupiti po znatno znižanih cenah. Obenem se priporoča, da si ogledate bogato in krasno zalogo pri centrali »Obiačilnice« na Miklošičevi cesti 7. — Dva čedna računska revident*. Nedavno je izginil iz Zagreba revident državne blagajne Dragutin Horvat, ker je poneveril kot likvidator konvikta istrskih dijakov beguncev 125.000 dinarjev. Dne 5. t. m. pa je izginil navidez iz Zagreba tudi njegov brat Vje- I koslav Horvat, računski revident pri delegaciji financ, ki je poneveril, kolikor se je dalo ■ do sedaj dognati, okrog 200.000 Din invalidskega denarja. Policija je takoj sumila, da Vekoslav Horvat še ni zapustil mesta. Predvčerajšnjim zvečer ga je pričakoval neki detektiv pred stanovanjem v zasedi. In priča- To in ono. DANAŠNJA RADIOTELEFONIJA. II. Radio je najnovejša pridobitev vsega kulturnega človeštva; radiotelefonija je najčudovitejša iznajdba človeškega uma, ki je prodrl v najskritejše tajnosti v bistvu še nepoznanih naravnih sil. Anahronizem — la vendar resnica. Telefonske glasovne valov« preminjati v elektromaguetiške valove, ki letč po eterju z brzino 300.000 km, in potem te valove kjerkoli, blizu ali daleč proč, vlo-viti, spremeniti jih zopet v enake telefonsk« glasove in slišati jih popolnoma tako, kakor jih je sprejel mikrofon, to je vendar čudo nad vsa čudesa. Zato je umljivo, da bo imel« radiotelefonija velikanski vpliv na bodoč« medsebojno življenje vseh prebivalcev ■« zemlji, na njihov kulturni in gospodarski razvoj, na bodoči razvoj literature, glasbe, gledališča itd. Kakor nam je prinesel n. pr. kino neštete nove vrste pisateljev, ustvari-teljev filmov, tako se že razvijajo čisto nove smeri v glasbi, dramatiki itd. za radiotele-fonske programe, ki jih pazljivo poslušajo obenem stotisoči zemljanov, ako ne bodo nekega dne deležni teh dobrot tudi morebitni stanovalci na Marsu. — In: kino za gluho-nemee, radio za slepce! Spričo tako kolosalnega pomena radio-telefonije za vse človeštvo, vidimo, kako vs« države na svetu tekmujejo .med seboj, da bodo državljani v čim večji meri deležni teh dobrot. — Že par dni pa nam zvečer po 10. uri radio naznanja, kako zboruje v Društvu narodov v Ženevi posebna sekcija za splošno Edgar Rice Burroughs; Tarzanovi doživljaji v džungli. Tibo je baš ugledal veverico na drevesu. V »jej si je predstavljal divjega sovražnika. Dvignil je sulico in je že v duhu gledal, kako bo plesal zvečer okoli sovražnikovega trupla, dočim bodo ženske kuhale meso za slavnost. Sulica pa ni zadela ne veverice, ne drevesa, temveč je odletela v grmovje. Le par korakov je 1,110 ,^° Sicer pa so bile ženske na polju in straža ' bližini. Tibo je skočil za sulico. Za zastorom ovijala so prežald tri odurne postave star čm mož in dvoje hijen. Tibo jih je zagledal, ko se je preril z glavo skozi gosto grmovje^ A bil0 je prepozno. Stari ga je zagrabil, mu zadušil krik, čeprav se je Tibo krčevito branil. Trenutek nato ga je že nosil skozi džunglo, dušeč njegov krik. Poleg njih so stopale, enkrat spredaj, nato zadaj hijene, ki so hlastale, brusile zobe **» kar je bilo najhujše, grozno so se smejale. Mali Tibo je v kratkem času toliko preizkusil kot malokdo izmed ljudi, ampak ta pot proti severu je bil vrhunec trpljenja. Spominjal se je tistih dni, ko je živel s Tarzanom. Iskreno je molil, da bi bil zopet ž njim med opicami. Takrat se je bal, a kaj je bilo to napram sedanjim mukam. Starec je redko ogovoril Tiba, čeprav je ves j dan mrmral. Vedno so se čule besede kot koze, ' mreža, žica. Deset debelih koz, deset debelih koz, je godrnjal stari. Tibo je spoznal, da je odkupnina zanj zelo narastla. Deset debelih koz! Odkod naj jih vzame uboga mati, ki ne premore niti deset mršavih. Mbonga ji ne bo dal, oče pa ni imel nikoli več, kot tri. Pričel je jokati. Kajti starec ga bo gotovo požrl, če ne prejme koza. Tako je oslabel, da se je skoro zgrudil. Bukawai ga je udaril za uho in suval ' naprej. Naposled sta dospela do votline. Odprtina je bila nizka in ozka. Z nestrojenim usnjem zvezane palice so jo zapirale. Bukawai jih je odmaknil in porinil Tiba naprej. Tla so bila precej gladka. Hodnik je bil vijugast in teman. Tibo je neprestano butal ob skale, da je bil poln oteklin. Bukawai pa je stopal tako hitro, kakor bi hodil po promenadi. Poznal je vsak kot in vsako oblino, kakor pozna mati svojega otroka. Ker se mu je mudilo, je neprestano suval ubogega otroka. Stari izobčeni, gobavi čarodej ni poznal nobenega usmiljenja. Od narave je prejel malo dobrih lastnosti in še te mu je zatrla bolezen. Postal je zloben, zvit, surov in maščevalen. Pripovedovali so o grozovitih umorih, ki jih je storil. Z njegovim imenom so krotili otroke. Tudi Tibo je večkrat slišal od matere take grožnje in zdaj je trpel za vse, kar je ona sejala. Tema, čarodejeva prisotnost, bolečine, strah pred hijenami so ga skoraj uničile. Opotekal se je in padal, da ga je stari • komaj vlačil za seboj. Nato je zagledal svetlobo pred seboj. Dospela sta v širši prostor, katerega je razsvetljevala solnčna luč, ki je prodirala skdzi odprtino v stropu. Hijeni I so bile že tu. Ko sta vstopila, sta se splazili nasproti ! in kazali zobe. Bili sta lačni in ena je šavsnila pc I Tibovi nogi. Bukawai je zagrabil palico ter jo priče biti. Hijena je skrivila hrbet in skočila v kot. Čarodej je stopil proti njej, kateri se je od strahu naježila dlaka. Bale so se ga, a strašno sovražile. Med tem je druga neopazno skočila na Tiba Otrok je zakričal in planil k čarodeju. S težko palic; je kresal po njej. Nato sta se plazili ob steni, dočim ju je starec natepaval, preklinjal z blazno jezo, klical vse bogove in hudiče na pomoč, ter z brezpri-mernimi psovkami grdil njune prednike. Večkrat se je ta ali ona obrnila, da bi se zapra-' šila v-s tarča. Tibu je vselej zastalo srce, kajti takega sovraštva ni še gledal v živalskem, nečloveškem obrazu. A vselej jih je zmagal strah, udali sta se baš v tistem hipu, ko je Tibo pričakoval, da se bosta za kadili v starca. Naposled se je gobavec utrudil. Obrnil se je k Tibu in dejal. — Grem, da dobim deset debelih koz, mrežo in žico, ki mi jo je obljubila tvoja mati. Tam — pokazal je na izhod — pustim hijene. Ce boš poizkušal uiti, te požro. Poklical je živali. Priplazile so se renče, z repi med nogami. Bukawai jih je spodil v hodnik, katerega je zaprl s priprosto zagrado. — Ta jih zadrži, da ne planejo nate. Ce ne dobim koz, bodo imele vsaj par koščic, kadar se sam najem. S temi precej jasnimi besedami je zapustil mladeniča, ki naj bi razmišljal o njih. (Dalij« prih.) i« Mikomemo ureditev tega vprašanja a* c#lcsm »vetu. Med delegati pa ni sastopnika j — Jugoslavije I Navajeni smo, da* Jugosla- j vij« pricaplja daleč od zadaj ob raznih vas- aih prilikah. ... | Maloštevilni amaterji v Jugoslaviji bnd-ko občutijo, kako mačehovski se obnaša va- : *a rlada napram tej velikanski človeški pri- : dobitvi. Ako si hočeš kupiti aparat, da boš deležen velikih dobrot, ki ti jih bo pošiljal po eterju ostali kulturni svet, moraš poslati {irošnjo v Beograd, odkoder pa ni rešitve; končno obupaš in se udaš usodi. Zato je mdiotelefonija v Jugoslaviji skoro neznana; redki »o amaterji, ki so tako srečni, da so deleani čudes te človeške pridobitve. Pa povrhu še takse, takse! Tudi v Avstriji je bila radiotelefonija ie pred letom le privilegij redkih amaterjev. Ali vlada je omogočila družbo »Rawag« (Radio Wien A. G.), ki je otvorila minulega oktobra svojo pošiljalno postajo v novem vojnem ministrstvu na Stubenringu, in od tedaj neverjeten napredek! — Ako hočeš kupiti ali narediti si sam aparat, naznaniš to svojemu pismonoši; drugi dan ti prinese pristopnico k družbi »Rawag«, plačaš kar njemu dva šilinga pristopnine in toliko meseč-alne, pa delaš, kar hočeš, — poslušaš bres skrbi vse prireditve domače postaje in vseh •nih r inozemstvu, ki jih more doseči tvoj aparat. V polovici leta ima družba že okroglo 150.000 članov, a še več je takozvanih »Sehwarzhorer<, tihotapcev, ki skrivaj poslušajo in se izpostavljajo nevarnosti, da pridejo pred kazenskega sodnika. — Mesečnina 2 šilinga (18 Din) je pač malenkostna, a »Rairag« ima tako že zdaj čez 300.000 šilin-fov (8 milijarde kron) mesečnih dohodkov, » katerimi more skrbeti za dober program (• tem pozneje). Kakor sem omenil že v prvem dopisu, za domačo postajo zadošča priprost detektorski aparatek, ki si ga kupiš za bagatelo ali napraviš sam. — Veliko je na Dunaju elektrotehniških tovarn in delavnic; vse te, in nastalo je ad boe mnogo novih, noč in dan izdelujejo same aparate ali posamične dele ki jih amaterji ne morejo sami narediti. Trgovin te vrste pa je čez 500, ki morajo tudi plačevati »Ravvag^ mesečni prispevek (30 do 50 šilingov). Radio pa še ni na višku; pravijo, da smo šele pri začetku; vsak dan nam prinese kako novo iznenadenje, izboljšanje. Za domačo rabo imamo že miniaturne aparatke v škat-Ijice od vžigalic; aparatke, ki ga nosiš kakor nosijo uro na roki; tobakova dimka v ustih je obenem aparatek. Električna svetilka, žični posteljnjak, klavir, bicikelj, električni kontakt v steni, telefon itd. so antena, cevi vodovoda ali plina ti dajo odvod v zemljo. — Imamo tudi že aparate, ki ne potrebujejo ne antene, ne zveze z zemljo; v vkzu, vlaku odpreš majhen kovček, nastaviš in potem med vožnjo poslušaš to ali ono pošiljalno postajo v Evropi; najbolje navadno tisto, ki ti je najbližja. Za domačo postajo do 30, tudi do 50 km, so zares najboljši mali detektorski aparati, kajti čuješ povsem naravne glasove prav prijazne barvitosti in dovoli močno; ako hočeš, moreš si glasove ojačiti 7 malim dodatnim aparatkom. Seveda ti aparati ne prenašajo trobila, marveč poslušaš le s telefonskim dvojnatim slušalom: takih slušal moreš pritakniti tudi več, ali čim več jih je, toliko šibkejše navadno slišimo. — Večje cevne aparate je treba pač primerno, -uglasiti?, t. j. glasnost po potrebi resrulovati. sicer ti tako vpije v ušesa, da oglušiš.^ Pri govoru in petju so nižji, sonorni gla- sovi mnogo pripravnejši za radiotelefonijo; zato čuješ moške glasove bolje nego ženske; na goslih čuješ bolje nižje glasove; klavir pa se v obče dobro čuje, v radiu bolje nego če poslušaš v dvorani. Na Dunaju sta igrala tudi Prihoda in Kocian, a culi smo ju, kakor da sla nam svirala na uho, torej-bolje, nego da ju poslušamo v koncertni dvorani. S cevnimi aparati čujemo seveda vse mnogokrat pojačeno in treba si pomagati z variometrom ali kondenzatorjem, da glas primerno oslabimo. — Tromba še ni dovršeno popolna; reprodukcija je še zelo podobna gramofonu. Za trombo more služiti tudi klobuk namiz- , ne svetilke; sediš za mizo in čuješ govor, glasbo, predavanje izpod klobuka svetilke. In tako je na tem polju vsak dan kaj novega, enostavnejšega, boljšega. Po tem zgledu delajo že poskuse za brezžični prenos elektriške energije za gonilno silo, razsvet- ; ljavo itd. Ni dolgo, kar se je že posrečilo j brezžično prižgati žarnice. — Tolik napredek i v tako kratkem času! Napredek radiotelefonije v Avstriji v pol • letu dokazujejo številke: Tu je danes nad 300.000 aparatov; ako računamo na vsak ' aparat le po dve slušali, brez tromb, imamo nad fiOO.POO oseb. ki vsak dan po več ur poslušajo program domače postaje, torej posluša nad eno desetino vsega prebivalstva. Na Češkem ie doslej le nekaj nad 7000 članov praške in brnske postaje; zadnji čas ' je olajšana nabava aparatov. Ako je res, kar čitam v današnji »Radio-W el t <, moram neugodno mnenje o Jugoslaviji spremeniti: pri vas baje nameravate i zgraditi pošiljalne postaje poleg Beograda ' še v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Spli- ; tu, Skoplju in Podgorici. — Ako pojdete po j zsjledu postaje v Gradcu, ki pošilja v glav- j nem dunajski program, bodo vse te postaje tudi dobro delovale; vsaka zase ne more oskrbeli umetniškega programa za vsakdanjo rabo. Postaja Rim se je že doslej jako dobro, morda najbolje slišala. Zdaj grade velikansko^ postajo na 400 Kw za prekooceansko Muzbo; antena je postavljena na 0 stebrov. ni visoki. — Španci pa grade blizu Madrida postajo na 150 Kw za zvezo s celo Ameriko. Prihodnjič pa nekaj o dunajskem programu, ki je najložje dostopen tudi Slovencem- A. G. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. mj «M rw I ■um«——_______ Najbolj«! flfgggjl' Hvalni »troj t* odlno i* Petelinc-a Jggjp| Orllzner in Adler M rodbino, obrt tu Induslrljo Ljubljana Ml f bruplafsn, VeflelM garancija. Delavnico za popravila ^ m MN» Telefon 913 Na male Jack London; (56) i Burni doživljaji. Homan z lužnega morje Mesto odgovora je bree vsakega namena iztegnil roko ter jo položil na njeno, ki je počivala na ograji. In ko mu je odgovorila s pritiskom, je vedel, da je bil to brez dvoma deček, ki je ponovil njegov pritisk, deček, ki je žaloval nad izgubljeno igračko. Ta misel ga je ohladila. Nikdar popreje se ji ni bil približal. In nikdar poprej ni bila v mislih tako oddaljena od njega. Saj niti ni opazila, ia ae je njegova roka dotikala njene. V svoji žalosti nad odhodom Marthe ji je bila to le roka prijatelja — roka poljubne osebe. Odtegnil ji je roko ter odšel od nje razburjen in zbegan. — Zakaj ni vzel velikega ribiškega jadra? — je vprašala vznemirjeno. — Pri tem vetru l»i ta stara ladja izborno plula. Poznam ljudi Kienrossove vrste. On je pomorščak, ki vam bo po tri dui ležal z dvojnimi, razpetimi jadri in čakal na veter, ki ne pride. Ali je zanesljiv? Oh, seveda je zanesljiv — do nezanesljivosti. Sheldon se je vrnil k njej. — 'lorej prav, — je dejal. — Lahko od- plujete z Martho, kadarkoli se vam zljubi, pa če hočete, greste lahko tudi novačit na Malaito. — S temi besedami se ji je vdal in občutil je, da je to storil proti svojemu prepričanju. Toda presenetil ga je način, kako je sprejela to njegovo dovoljenje. — Pod poveljstvom starega Kienrossa? — je vprašala. — Ne, hvala lepa. Ta bi me pognal v smrt. Ne bi mogla gledati, kako on ravna z ladjo. To bi mi uničilo živce. Na Martho stopim šele takrat, ko jo bom sama poveljevala. Sem kapitanka kot je bil moj oče in on ne bi bil mogel gledati, da se slabo ravna z ladjo. Ali ste \ ideli, kako je Kienross odplul? Bilo je naravnost ponižujoče! In koliko je bil blebetal o tem! Stari Noe je znal bolje voditi svojo barko. — In vendar pridemo tudi na ta način do cilja — se je zasmejal. — To se je tudi Noetu posrečilo. — In njemu je bilo to glavno. — -- Ker je bil predpotopni človek. — Dolgo časa je še opazovala Martho. nato pa se je obrnila k Sheldonu. — Kar še tiče ladij, ste vi ljudje tukaj — ali vsaj večina od vas — čudni in okorni. Christian Young je spreten človek, Munster ima nekaj pristnega sloga in o starem Niel-sonu pripovedujejo, da je bil prevejan dečko. Toda vsi drugi, kar sem jih videla, ne kažejo prav nič nadarjenosti in bistroumnosti in nimajo onega resničnega mornarskega ponosa. Vse njihovo znanje je sama vsak-/ danja nerodnost in počasnost; plovejo pa tako, da nikdar ne veste, kam jih bo zanesla usoda. Čakajte, nekoč vam pokažem, kako se dela z Martho. — Dvignem vam sidro in odjadram s tako naglico in silo, da se vam bo vrtelo v glavi. Zapeljem jo v pristanišče na Guvutu, ne d abi spustila sidro ali izmerila globočino. — Umolknila je brez sape, potem pa se je sama sebi zasmejala. — Stari Kienross zvija jadro na jambor — je omenil .Sheldon mirno. — Kaj ne poveste? — je vzkliknila nervozno, nagio pogledala na morje in stekla po daljnogled. lil opazovala je nepremično ves manever skozi steklo; Sheldon pa je motril njeno obličje. in spoznal na njem. da kapitanu delo n <; gre dobro od rok. — Pokazil je vse skupaj in sedaj zopet poskuša. Tn tak človek je določen, da poveljuje vili, kakoršna je Martha. No, to je dober raz-log proti zakonu in nič drugega. Ne, nočem ’.eč gledati. Pojdiva notri, da zaigrava lepo in dolgo igro biljarda. Potem pa si osedlam konja in pojdem lovit golobe. Ali pojdete z menoj? !(o sta uro pozneje jahala z dvorišča, se je Joana obrnila v sedlu, da bi še zadnjič pogledala Martho, ki se je svetila kot oddaljena Pe8a pri obrežju Floride. , ~ . i pravite, ali bo Tudor presenečen, ko bo cul, da je Martha najina last? — se je zasmejala — Le pomislite! Ce ne naleti na ilovico, ki bo vsebovala dovoljno vsebino zlata, si bo moral kupiti vozni listek za poštni parnik, ako bo hotel odriniti s Salomonskih otokov! — Med veselim smehom je odjezdila skozi vrata. Nenadoma pa je obmolknila in ustavila konja. Sheldon jo je ostro pogledal ter je opazil, da je posinela v obraz in da menja barvo od oranžne do zelene. — To je mrzlica, — je rekla. — Morala se bom vrniti. — Ko sta bila zopet na dvorišču, je že trepetala in drgetala in pomagati ji je moral s konja. .. - kai ne? — je dejala in zobje so ji šklepetali. — Morska bolezen je to — nič hudega, toda dokler traja, je Človeku groamo hudo. - V lezem se. V imi pa pošljite Noab-Noah in Viaburija. Recite Onifiriju, da mi pripravi tople vode. V četrt ure bom vsa iz sebe. Zvečer pa bom zopet dobra. Imam vedno le kratke, toda ostre napade. Kakšna škoda, da nama je to-le pokvarilo lov. Hvala vam, mi je že bolje. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din , vsaka nadaljna beseda ■ 6® para* ■ — Suhe mavrahe ali smrčke kupuj'emo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Matematiko pauSuje profesor. Honorar zmeren. Panudbe na upravo lieta pod »Materna tika«. Instrukcije iz v»eh srednješolskih predmetov dajo in pripravlja za malo maturo viaokoialec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista. Dopisovanja z duhovito damo želi gospod. Po-»udbo pod »Romanc na upravništvo •>Narodnega Dnevnika«. Vdovec srednjih let se želi seznaniti z vdovo ali p« mladenko radi ponovne že-aitve. Ponudbe s sliko pod >Resno< a* »pravo »Narodnega Dnevnika«. Knjigovodja perfekten bilancist z bankovno in trgovinsko naobrazbo, s poznanjem srbohrvaščine, nemščine, francoščine in italijanščine, agilen, vesten in marljiv, z najboljšimi referencami, želi orgovarjajočega vodilnega mesta v večjem podjetju ali trgovini. Cen j. ponudbe pod »1925«; na upravo lista. Posojilo posojilo od 5000 do 8000 Din proti varnostnemu kritju in dobrim obrestim. — Ponudbe na upravo pod »Gotovina . Znanja z dvema mladima, veselima gospodičnama v svrho skupnih okoliških izletov iščeta dva mlajša, samostojna gospoda. Cenjene ponudbe, če le mogoče s sliko, ki se takoj vrne, na upravo lista pod »Kastor in Pollux«. Iščem 10.000 Din želim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din in obresti. Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo«. Režiser in član Narodnega gledališča v Ljubljani BORIS VLADIMIROVIČ PUTJATA je dne 8. aprila t. 1. v ruski bolnici v Pančevem preminul. Velikemu ruskemu umetniku, blagemu človeku, ki je našel pri nas svojo novo domovino in posvetil vse bogate sile svoje globoke umetniške duše napredku slovenske drame, bodi ohranjen hvaležen in svetel spomini Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. IH lin, umu iri S?. Lenam i Sli?, pričali j sprejme notarskega kandidata, tudi začetnika, v notarskih poslih izurjenega uradnika, strojepisko, veščo knjigovodstva. Reflektiram samo na prvovrstne moči. Ponudbe z zahtevki, opisom iivljenjajn referencami naravnost. ■ i Velecenjena 1 Gotovo so Vam ostal! v dobrem spominu krepi, frotirji in etamini, katere ste kupili v lanski sezijt pri ,,Oblačllnici“ po izvanredno nizkih cenah. Tudi letos si lahko nabavite v najmodernejših vzorcih perilni krap mtr...........i Din 12*50 „ frotir 105 im šir. mtr. i Din 35 - „ frotir 70 cm lir. mtr. k Din 22*50 „ ettmln..........i Din 30— volneni delen ....... k Dl* 40— le pri Obletllnlcl v ljubljeni NlklošKeva 7. Abadie cigaretni papir zopet etalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10. | Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Ljubljane, Bohoričeva ul. St. 24 O Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Oglašajte v „Narodnem Dnevniku"!