ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 200 4 • 2 
OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 433-450 
Navedeno kaže na velik vpliv okolja na razvoj možganov skozi vse življenje. O b tem pa avtorica pou­darja, da je pomemben tudi čas. Otrokovo okolje nima enakovrednega vpliva na razvoj možganov vse življenje. Ta vpliv je največji v prvih letih življenja. To je tudi povod, da se ugotovitve in predlogi, predstavljeni v knjigi Rethinking the Brain, osredotočajo predvsem na otroka v prvih treh letih življenja. V tem obdobju so človekovi možgani "plastični", zato imajo takrat pozi­tivni in negativni vplivi spodbud iz okolja resne in trajne učinke na njih. Avtorica z navdušujočim slogom pisanja opozarja na možnosti, ki jih otrokovi možgani potre­bujejo za svoj razvoj, hkrati pa poudarja nevarnost ne­gativnih učinkov. 
Čeprav delo na kontinuiran način predstavlja vlogo okolja na otrokov kognitivni razvoj, pa je njegova pomanjkljivost v tem, da sistematično ne predstavi dejavnikov iz okolja, ki učinkujejo na razvoj. Predvsem pozitivni dejavniki so zapisani domala med vrsticami. Nekoliko večji poudarek je namenjen negativnim oziro­ma rizičnim dejavnikom (npr. vloga materinega kajenja, depresije ipd.), predvsem v smislu osveščanja in opo­zarjanja. Navedeno izogibanje avtorice doslednejši predstavitvi dejavnikov razvoja je razumljivo, saj niti danes ne vemo, kateri vse so to. Zato delo Rime Shore prinaša zgolj ugotovitve dosedanjih raziskovalcev o vpli­vu doslej preučevanih dejavnikov, ki jih imajo ti na otrokov kognitivni razvoj. Delo ima namen opozoriti na način razvoja možganov in tako spodbuditi tudi druge raziskovalce k preučevanju vloge različnih dejavnikov iz okolja, ki bi lahko imeli možne vplive na otrokov razvoj. 
Poudariti pa velja, da je avtorica vse dejavnike otro­kovega razvoja iz okolja, ki se jih je dotaknila, pred­stavila najprej po teoretični plati, v posebej označenih odsekih pa je naredila njihovo preslikavo v prakso. Navedeno že samo po sebi pritegne bralca, prvi hip zaradi barvnega besedila, nato pa zaradi vsebine, ki poskuša najti rešitve vsakodnevnih dilem, s katerimi se srečujemo. Tako avtorica predstavlja razprave na teme 
Ali naj matere ostanejo po rojstvu otroka doma? Kaj naj se ukrene glede otrok, ki niso vzgajani z ljubeznijo svojih staršev? Ali naj vztrajamo s trudom pri otrocih, ki zaostajajo v razvoju? Ali naj se pri vzgoji dveh otrok ukvarjamo več z mlajšim otrokom? Dokončnih odgovo­rov na navedena vprašanja, avtorica ne ponudi, navaja pa več možnih miselnih tokov reševanja dilem. 
Pohvaliti velja tudi grafično oblikovanje knjige. Tekst je privlačno oblikovan (različne barvne podlage, oblike in barve črk), v manjših delih, ki jih prekinjajo fotogra­fije otrok in teoretične predstavitve v slikah. Navedeno daje knjigi dodatno privlačnost in vabljivost ter pred­stavlja možnost, da bodo po njej segli tudi ljudje iz prakse (vzgojitelji, učitelji, starši in študentje), ki niso znanstveniki na področju nevrofioloških znanosti. Ravno slednjim je delo v največji meri tudi namenjeno, saj je njihova vloga v otrokovem razvoju največja. 
Menimo, da kljub temu, da delo ni prevedeno v slovenščino, to ne bo ustavilo bralcev, ki delajo z otroki, da ne bi segli po njem. Delo Rethinking the Brain je zaradi temeljnih znanj, ki jih prinaša o otrokovem kog­nitivnem razvoju, prepotrebno čtivo za vse pedagoške delavce, starše in študente, ki imajo vpliv na otrokov razvoj. Predstavljeni pogledi na zgodnje otroštvo nam lahko pomagajo preseči lastne predpostavke o razvoju in tako pomembno vplivati na naše odločitve, ki po­sredno in neposredno ožijo ali širijo meje otrokovega razvoja. 

Joca Zurc 
Jelena Hladnik -Nataša Bratina Jurkovič -Tanja Simonič (eds.): M l UREJAMO KRAJINO. ZBORNIK PREDSTAVITVENE DELAVNICE. Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, 2004, 81 str. 
Za naslovom Mi urejamo krajino se skriva v no­vembru izdan zbornik, ki predstavlja enega od rezul­tatov istoimenskega projekta. O b podpori Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter v sodelovanju z Oddelkom 
M 
DKAS 
Projekt "Mi urejamo krajino" 
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije 


"Mi urejamo krajino" 
Zbornik predstavitvene delavnice 
Ljubljana 
5. novembra 2004 

449 
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 2 
OCENE / RECENSIONI / REVIEVVS, 433-450 
za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ga izvaja Društvo krajinskih arhitektov Slove­nije. Ker želi projekt v prvi vrsti ozaveščati javnost o pomenu slovenskih krajin, obsega še vrsto drugih publi­cističnih in vzgojno-izobraževalnih aktivnosti. Izšla je serija petih plakatov Krajine Slovenije (alpske, predalp­ske, subpanonske in primorske krajine ter kraške krajine notranje Slovenije) in karta s predstavitvijo izjemnih krajin Slovenije. Del projekta je tudi izvedba likovno­fotografskega natečaja za otroke, ki temelji na opazo­vanju in predstavitvi krajine v likovnem ali fotografskem izrazu. Razpis za natečaj in prikazi omenjenih plakatov so med prilogami zbornika. Projekt se bo zaključil v oktobru 2005 z mednarodno konferenco Implementacija Evropske konvencije o krajini v Sloveniji. 
Zbornik vsebuje prispevke desetih avtorjev z različ­nimi pogledi na krajino. Urednica Jelena Hladnik pred­stavi projekt Mi urejamo krajino in različne pomene krajine. Dušan Ogrin se dotakne procesov, ki ogrožajo izredne prostorske vrednosti tradicionalnih krajin, in predlaga prednostne ukrepe za njihovo ohranitev. Evropski konvenciji o krajini, katere izvirnik je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 19-46/2003 in velja od marca 2004, je posvečen prispevek Nataše Bratine Jurkovič. S projektom Regionalizacija krajinskih tipov v Sloveniji, ki je bil v šestih zvezkih objavljen leta 1998, in z orodji za neposredno urejanje krajinskega prostora nas seznani Ivan Marušič. Barbara Mlakar opozori na tako imenovane dediščinske kulturne krajine in njihovo ohranjanje. O krajini kot prvini varstva narave nas pouči Jelka Habjan. Predstavljen je tudi eden uspešnejših naravovarstvenih projektov Obnova mreže kalov v Istri. Sledi članek psihologa Marka Poliča, ki prikazuje neka­tere značilnosti zaznavanja krajine in kratko predstavi raziskavo Spoznavni zemljevid Slovenije, ki je potekala od leta 1998 do leta 2000 in je vključila v reprezen­tativni naključni vzorec dobrih tisoč prebivalcev Slove­nije. Druga anketna raziskava, opisana v prispevku Tanje Simonič, se loteva doživljajske vrednosti različnih krajinskih prizorišč, zlasti z vidika privlačnosti za do­ločene dejavnosti v prostem času. Na primeru Raden­skega polja Jelka Hudoklin predstavi analizo krajine, ki je pomemben del priprave strokovnih podlag za pro­storske načrte. Sklop člankov zaključuje prispevek o upodabljanju krajine Lojza Drašlerja. 
Zbornik sicer ne prinaša novih spoznanj s področja raziskovanja kulturne krajine, približuje pa se celoviti predstavitvi dosedanjega delovanja in med drugim odpira nekaj še nerešenih vprašanj. Varovanje krajin je eno izmed njih. Nekateri avtorji zagovarjajo varovanje posameznih izjemnih krajin v dejanskem strukturnem stanju, drugi trdijo, da bi s takšnim ohranjanjem kul­turno krajino iztrgali iz sedanjega življenja in njej lastne dinamike razvoja ter ustvarili muzejski eksponat. 
Za popolnejšo sliko o publikacijah s tega področja na Slovenskem naj navedemo še nekaj pomembnejših del: zbornik mednarodnega posvetovanja Tipološka kla­sifikacija krajine (1996), dopolnjena izdaja monografije Slovenske krajine Dušana Ogrina (1997), delo Ane Ku­čan z naslovom Krajina kot nacionalni simbol (1998) ter zbornik 6. letnega srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije Kulturna krajina v dinamiki razvoja in varstva (1999). 
Vrnimo se k naslovu projekta in zbornika Mi ure­jamo krajino. Čeprav se lahko "mi urejamo krajino" bere dvoumno, krajinski arhitekti nismo edini, ki urejamo krajino. Še več, kot je zapisano v Preambuli Evropske konvencije o krajini, je le-ta ključna sestavina človekove in družbene blaginje. Njeno varstvo, upravljanje in načrtovanje pomenijo pravice in obveznosti vsakogar. V skladu s Konvencijo in z željami sodelujočih pri pro­jektu, da naj bi zavest o pomenu krajine postala del splošnega znanja, bi morala biti predstavljena publika­cija lažje dostopna širši javnosti. Slabih 150 izvodov, kolikor znaša naklada, ne zagotavlja ustreznega razšir­janja sporočila o pomembnosti in ogroženosti slovenske kulturne krajine. Šele zavest o gospodarskem, ekološ­kem in kulturnem pomenu krajine, raznolikosti sloven­skih krajin in krajinski dediščini nam bo omogočila, da bomo sposobni soustvarjati prostor, ki bo hkrati tudi kvalitetno življenjsko okolje. 
Publikacijo lahko naročite v Ljubljani na Uradu za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21 (kontaktni osebi: Jelena Hladnik ali Nataša Bratina Jurkovič) in na naslovu DKAS, Jamnikarjeva 101. 
Tina Šturm 

450