863. štev. V Ljubljani, torek dne 12. maja 1914. Leto III. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. *DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno l‘V0 K; brez priloge celo« letno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5’50 K, mesečno 1‘flO K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. • ::: Telefon Številka 118. ::: Iffli HB [ _ BB8 j® 3 pl p8| j mm ||| m 11 fj|p m Neodvisen političen dnevnik s tedenske humoristično prilogo »Bodeča Neža“. "____a. Posamezna lev. »Dneva* stane 6 vi«.; rarw toliko posamezna številka »Sodeče Nete*. Ctt Uredništvo in npraiaOtvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska tsiira št. 6 topi si se pošiljajo nrcrinflHNu. NeO-«nttr»»ia pit«! » ue sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za c* ta*« se plača: potit vnta 15 v, o*>«nrlnl*e, uo.Utta ti tahvale vrata 80 v. Pri večkratnem ogl»«^a,u ;>o-8: pnst- — Za odgi>*or je prilotiti ip«irid. :s ta Odgovorni arednik Radivoj Koreno. a BI La*t ta tlak »OčilaJisKe TWk*rnct‘L. .s Beneški Slovenci. Gorica, 4. vel. travna. Italijani v kraljestvu so praznovali letos 25letnico obstanka društva »Dante Alighieri«. Kakor znano, skrbi to društvo v narodnem oziru za vse Italijane, ki bivajo izven Italije po celem svetu. Ne samo v Ameriki,, kjer se nahajajo takorekoč samostojna laška mesta podanikov iz kraljestva, ampak tudi drugod si je pridobilo to društvo veliko zaslug za laško narodnost. Tako imajo n. pr. Italijani v Petrogradu stalno gledišče in so jako spoštovani v ruski družbi ravno radi gojitve narodne kulture. Navdušenje za to družbo je med Lahi v kraljestvu velikansko, pa tudi avstrijski Lahi se zanimajo zanj, še bolj pa drušvo za nje, kar priča dejstvo, da je društvo razpoložilo nekaj tisočakov za istrske deželnozborske volitve. V spomin na to petindvajsetletnico je izšla krasna knjižica, ki vsebuje kratke spise in dospevke trevi-žanskih pisateljev in poslancev beneške pokrajine. Najzanimivejši članek je izpod peresa čedadskega poslanca Morpurga, ki »zastopa« v rimski zbornici interese beneških Slovencev. Mi smo svoječasno že prinesli članek o Beneški Sloveniji, kjer smo obelodanili škandalozne razmere na polju šolstva in narodne omike v Beneški Sloveniji. O teh nekulturnih razmerah je poročal sam Morpurgo, ki je zahteval od vlade pomoči, ki naj bi obstojala v sistematičnem potujčevanju Italiji zvestih beneških Slovencev. Sedaj pa piše ta »onorevole« zastopnik beneških Slovencev sledeče: Po zadnjem vladnem štetju je le še 36.000 beneških Slovencev, ki še vedno govorijo slovenski jezik in prebivajo v hribih ob vzhodni laški meji. Priznati moramo, da se ne menijo dosti za nade avstrijskih Slovencev, s katerimi so v neprestani dotiki. Čutijo se za Lahe in so zvesti naši podaniki. Omenja nekega Fra-cassettija, ki pravi, da vkljub tujemu jeziku nimajo tujega srca in zato moremo skrbeti, da se njihovo čuvstvo ne izpridi s pomočjo slovenskega jezika. Nadalje pravi Morpurgo: Do sedaj se je vršila v Beneški Sloveniji zgolj jezikovna propaganda, ki se pa lahko v bodočnosti spremeni v politično. Zato je naša dolžnost, da zabranhno vsako narodno gibanje. , Društvo »Dante Alighieri« tukaj ne more opraviti ničesar, ker deluje izključno za narodnost Italijanov izven kraljestva in je ustanovljeno samo za ohranitev in povzdigo laške kulture. Beneškim Slovencem mora priti »na pomoč« vlada. Jaz zahtevam že dvajset let od vlade, da pomnoži v krajih, kjer se govori slovensko, šole (laške seveda!) Država naj *nt ne bo zastopana v Beneški Sloveniji samo po žandarjih in biričih, ampak predvsem po šolah. Priznati moram, da se je v tem oziru storilo že precej. Laški jezik razume dandanes že vsak Beneški Slovenec, v katerem zna tudi govoriti in pisati. Potrebno je, da se ne opusti te poti. Potrebno pa je tudi, da se preskrbi temu krepkemu, treznemu in delavnemu ljudstvu gospodarsko blagostanje. V ta namen je treba napraviti ceste, ki bodo omogočale njihov stik s svetom (z Lahi seveda!). Podučevati je treba to ljudstvo v poljedelstvu, živinoreji itd. Tako bodo prisiljeni občevati z našimi sosedi (Lahi), kar bo povzročilo, da bodo spoznali, da je potreben in koristen laški jezik, a ne slovenski. Slovensko propagando moramo uničiti s »kulturno, umsko in napredno propagando!« Res, besede vredne dvatisočletne kulture! Žalostno je, da ne morejo imeti Beneški Slovenci nobenega d inačega zastopnika, ki bi se potegoval za temeljne pravice narodne manjšine v laški zbornici. Iz omenjenega članka pa je razvidno, kako umevajo Lahi kulturo In napredek. Kar zahtevajo Lahi za se, ne dajo drugim niti v najmanjši meri. V Avstriji zahtevajo lastne šole in celo univerzo, 'doma v kraljestvu pa ne dajo zvestim podanikom združene Italije niti ene hribovske šole! Vsa sredstva poskušajo, da čim preje uničijo starodavne beneške Slovence, ki so se odločili, da ostanejo pod savojskim žezlom. Lahi se poslužujejo zvestobe beneških Slovencev v svoje protikuiturne in nemoralne namene. Kdor je govoril kdaj z beneškimi Slovenci, ta ve, kako udanl so Italiji in v svoji skromnosti prav nič ne pomilujejo svojega narodnega stališča v primeri z avstrijskimi Slovenci. Beneški Slovenci so bili med prvimi, ki so se borili za neodvisnost Italije in prvi so bili poslan) v Afriko proti Arabcem, katerim je vzela Ita-Jlta njihovo domovino v imenu kr* ščanstva in kulture. Za vse to pa nimajo niti najprimitivnejših narodnih pravic in vsako narodno gibanje se kaznuje z ječo in globo. Slovensko časopisje je prepovedano in malo jih je tako pogumnih, da si upajo čez mejo na avstrijska tla, kjer čitajo slovenske časopise. Sicer pa jih je jako malo, ki razumejo slovenski jezik v pisavi. Treba je priznati, da so duhovniki edini, ki skrbe, da se starodavno slovensko narečje še zdrži. Izven cerkve pa je itak nemogoče vsako narodno gibanje. 1 ako skrbi Italija za svoje zveste podanike! Lahi imajo doma v kraljestvu dosti dela in je smešno, ako pošiljajo kakega San Giuliana k nam, da se poteguje za pravice Lahov v Avstriji. Pred svojim pragom LISTEK. M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) v ”Evo nama zalog!« je rekel sin, kazoč na steklenice. »Na stopnice!« je povzel stari. Stopnice so bile lesene in črvive; samo par kavljev jih je še držalo. »Kato!« je kriknil klativitez. »Ali dovoliš, da smem rušiti tvojo bajto?« »Kar rušite, gospod!« je odgovorila Kato, ki je bila obesila nad ognjišče ogromen kotel in vlila vanj so-uec olja. in železnim drogom sla se lotila moža stopnic. Izdrla sta kavlje, s katerimi so bile pričvrščene k zidu. Nato sta Šla na vrh in se uprla vanje z nogami in rokami. Zaoril je strašen krik: vrata so se bila udrla! Oboroženci so naskočili v gosti g'uči in začeli odmetavati nakopiče-ne zapreke. Nacj vsem tem truščem pa je zavladal mogočen grohot očeta in sina: »Dohp, gospodje beliči, vzdržala wa ze nekaj obleg!« »la ni prva, gospodje stražniki, hahaha!..■« »Kato, ali je že gorko!...« »Vre, gospod!...« »Dobro! Daj sem, da ohladimo gorečnost teh gospodov! Pozor!...« Zavlekla sta kotel z vrelim oljeni ha rob luknje, h kateri so vodile stopnice, dokler so še stale. Spodnja izba je bila polna ljudi, ki so razmetavali barikado in kričali: »Lestvico! Lestvico!...« Pardajan oče se je sklonil in zaklical : »Umaknite se, gospoda, da se ne opečete!« »Po njih!« so rjuli napadalci, pijani lahke zmage, ki so se je nadejali. »Pa naj bo!« je zagodrnjal stari klativitez. »Če sami nočejo drugače...« Z veliko zajemačo je segel v vrelo olje in švrknil njeno vsebino po napadalcih! Ali, to je bil koncert tuljenja, kričanja in pretenj! Že drugič se je ulil od zgoraj strašni, vreli dež. Že tretjič! Čimdalje hitreje, čimdalje gosteje so leteli peklenski curki; izba se je napolnila s kriki bolečine ... temu je ožgalo obraz, onemu roke ... v dvajsetih sekundah je bila krčma prazna! »Le kuhaj, Kato, hčerka moja! Kuhaj kar naprej!« »Saj kuham, gospod!...« Ulica je bila polna kričanja. In zdajci je zaoril trušč glasneje: neki mizar je bil prinesel dolgo, krepko lestvico... »Skozi okno!« ie zarjul More- ver. naj pometajo, kjer ležijo celi kupi nekulturnih smeti! Dobro bi bilo, da se zavzame kak Scotus Viator tudi za beneške Slovence, katerim preti največja nevarnost potujčenja. Ne samo Slovaki ki koroški Slovenci, ampak tudi beneški Slovenci zaslužijo, da se zanimajo zanje časnikarski krogi, ki na) bi ob priliki kakega velikega časnikarskega shoda opozorili evropsko javnost na nekulturne namene velikih »kulturnih« narodov v Evropi. Slovenska zemlja. NABREŽINA. V nedeljo, dne 26. prošlega meseca smo praznovali, prvoletni zaključek šole za modeliranje ter ob tej priložnosti oledali šolske izdelke. — Uspehi so nepričakovano zadovoljivi ter so od strokovnjakav želi zasluženo pohvalo. Ta pohvala velja v prvi vrsti učnim močem, in služi naj njim v čast in zadoščenje. Učence pa naj vspod-buja na nadaljno delo in pouk. Kot najbolj nadarjenega, pohvaliti nam je učenca Bogomila Pertota. Prišlo nam je na misel, ne bi li bilo mogoče da bi se v občinskem zastopu resno premišljalo; kako bi se dalo doseči, da se takemu pridnemu mladeniču da pomoč v svrho nadaljne naobraz-be, če se ve, da je sin revnega delavca, domačina?! Saj ni izključeno, da bi delal čast svoji rojstni vasi! Kakor že omenjeno, razstava nas je zadovoljila in nadahnila z upa-njemr da se naš narod uči, napreduje ter jamči za boljše čase. Da smo to dosegli na tem polju, za to se imamo zahvaliti gospodu nadučitelju Franu Tomšiču, ,ki ni poprej miroval, dokler se mu ni posrečilo doseči to šolo. Bodi mu tem potom izrečena naša globoka zahvala, ki mu ne izostane tudi od strani učencev. Pri vsem veselju nad tem uspehom, ne moremo razumeti in zamolčati žalostnega dejstva, da se je ta-Ito malo mladeničev Zglasilo in obi-skovalo ta učni tečaj. Kje in kakšni so vzroki? Nerazsodnost starejših, morda mlačna lenost mladeničev samih, ali pa posledica politiških razmer v kojih brez cilja kolovratimo, kdo ve kam!! Mladeniči! Izkoristite zlati čas, obiskujte šolo, učite in delajte, svet in narod potrebujeta izobraženih delavcev, in samo takim je zagotovljena sigurna bodočnost. Upoštevajte ta naš glas, ki prihaja iz srca ter skrbi^za vas, našo kri in naš up! Še nekaj! Žalostno je, če zvemo, da učne moči te nove šole za modeliranje, že tri mesece niso sprejeli zasluženega mesečnega plačila!! To daje misliti in nam nudi pogled v zlato stanje naše države ... Ali, kako vas obžalujem, vi — Albanci! CELJE. Nemški cvetlični dan v Celju! Naši celjski Nemci so imeli v soboto nekak na tihem prirejen cvetlični dan v prid nemškemu »Schulverei« nu« in so se prav po germansko postavljali. Vsak, kdor more in zna »Heil« vpiti je moral šopek plavic imeti. Dame, katere so prodajale pla-vice, so bile naravnost vsiljive, vsa-cega celo kmečkega fanta, moža ali dekleta so nadlegovale, pri čemur jih je tudi nekaj prav pošteno izkupilo. Kajti celjski in okoliški Slovenci predobro poznajo celjsko remčursko bando in dajo raje slovenske groše v prid Ciril in Metodovi družbi, k-Hrc* pa za celjske izzivače, pred katerimi Slovenci že skoraj pri belem dnev* niso varni. Seveda tudi naši celjski policaji in celo postreščki (sami Slovenci) so izzivali s plavicami. DOMŽALE. Dne 10. t. m. slavil je tukajšnji župan, oziroma klerikalna stranka, štiridesetletnico njegovega županovanja. Ne zanimalo bi nas toliko njegovo delovanje iz zadnjega časa, ki ga skoraj nikjer nič ni, ker v resnici županuje le njegova žena in pa župnik Bernik, pač pa to, da je bil svoje čase naprednjak, ter postal Čez noč uskok, ko je videl, da se mu županski stolček maje in ga je žena, zvesta Marijina devica, vsak dan bolj obvladala. Takim možem gredo domžalski naprednjaki razobešati zastave! Kar mc je še posebej dimilo je to, da so sveče prižigali na oknih, kakor da bi imela procesija iti mimo, kar še pri nobenem klerikalcu nisem zapazil. Kako že pravimo takim ljudem? Hinavci ali kimavci! In to je storil gostilničar, kjer se zbirajo sami naprednjaki in Sokoli. Ali še ni pozabil dneva, ko so ga z drugimi naprednjaki vred bacnili iz občinskega odbora? Poleg tega je pa še njegova žena postavila celo vrsto sveč po oknih in soproga nekega narodnjaka je celi dve uri nestrpno čakala v svojem gorečem navdušenju nameravane bakljade, da bi prižgala sveče po oknih. Pa kako razočaranje! Ura je bila že devet pa sprevoda še od nikoder, deset, še tudi nič — no in ker ni bilo dvakrat nič, je prižgala vseeno sveče, in vse to za župana, ki dela v dobrobit le Tirolcem. Le tako naprej, pa bo gotovo zmaga: samo ne naša! Ni čudno, da se je drugi dan vse norčevalo iz te komedije. — Neki slovenski trgovec razobesil je belo rudečo zastavo, namesto slovenske, samo da se ne bi tistim par tirolskim privandrancem zameril, dasiravno je Slovenec in živi izključno od 'tukajšnjih in okoliških Slovencev. Bo treba bolj energičnega nastopa, da bomo vedeli, kdo je naš, in kdo ni naš! Razsvetljava in raz-obešanjc zastav takim ljudem, ki so si z zvezo z Nemci priborili župan- Protestni shod Italijanov zaradi tržaških dogodkov. »Dobro!« je rekel stari Pardajan »nova taktika!... Počakajte, deca moja, smejali se bomo!...« S silo so prislonili lestvico k oknu; stekla so se razletela na kosce. Stari vojnik pa je odprl okno in se sklonil ven: sedem, osem mož je lezlo kvišku, drug za drugim ... Mignil je sinu: »Skoči bliže!« In obadva, oče in sin, sta prijela za vrh lestve ter združila svoje moči. Težko se je zamajala lestvica... padla je... dvoje mož je obležalo mrtvih na blatni cesti. In že je stal na robu okna kotel z vrelim oljem; s silnim sunkom sta ga obrnila obleganca... Tuljenje se je razleglo kakor grom — prostor pred hišo je bil prazen v trenotku!... Prestrašeni, osupli spričo tega besnega odpora, so se posvetovali oblegovalci... Petnajst mož je bilo opečenih nevarno, nebroj lahko, a vendar nesposobnih za boj, dočim nista bila izkupila Pardajana niti praske. Mirno je obesila Kato svoj kotel nazaj in začela kuhati nov sodec olja. Vendar pa je zavzdihnila sama pri sebi z žalostjo vešče trgovke in zamrmrala: »Takšno fino orehovo olje! Ali ni potrata!...« . , Zunaj so se posvetovali oblegovalci, kako bi obnovili napad. »Pošljite po ojačenjal« je. kričal Kelus. Italijanski govornik: V imenu cele Italije protestiramo proti temu, da so Slovenci natepli naše ljudi, ker so jHi naši ljudje napadli: zato kliče-mo: Abasso ščavi! ski stolček, to je že odveč. Od takih naprednjakov pač ne pričakujemo druzega, kot, da se bodo hoteli že pri prihodnjih volitvah vezati z Nemci, samo zaradi preljubega županskega = stolčka, če ne bo močnejša in pametnejša struja tega preprečila. Končno vsa čast zavednim naprednjakom, ki vkljub prigovarjanju svojih pristašev niso hoteli slaviti z nobeno stvarjo tega klerikalno-nemčurškega praznika. Se pač vidi, da mislijo s svojimi možgani. Toliko za enkrat! V drugo pridem z drugimi stvarmi na dan, da se izčisti, kar je gnilega. — DomžalČan! TOLMIN. Vsak ptujec, ki pride v naš. i lepi Tolmin občuduje to naravno kr. soto in prelepo lego tega kraja, obenem se pa tudi čudi, kako čudno je ljubi Bog sklenil kaznovati Tolmince s tem, da jim je dal najčudnejše čudake. — Občinske volitve bi se imele vršiti že lansko leto, pa vsled nekaj malih neredov, se bo volilo župana — mislim — skoraj gotovo še to leto! Ali to, dragi moji, vam je nerazrešljivi vozel! Katerega naj zberejo, da bo pridno in dobro župa-noval? S sedanjim niso več zadovoljni — ker jih baje ima le za norca, — kdo naj bo župan? Sicer je kandidatov jako mnogo, na izbiro, a izbrati ni nič! Volitve se bližajo, napetost narašča in občinski svetniki dobivajo sive lase. Zato pa, da kdo mogoče celo resno ne zboli (bodisi na n.in..j-n ul »Sam hudič je poslal olje ravno na moj ovratnik,« je tarnal Možiron. »Poglej, Kelus.« \ resnici pa je bil opečen ves Možironov tilnik; spuščali so se mu ogromni mehurji. »Če besnežema tako ugaja vročina,« je zarjul Morever, »pa jima zakurimo!« »Da, da! Sežgimo brlog in ne-resca!« »Zapalimo hišo!...« Stari Pardajan je slišal te besede. Ustnice so se mu skrivile izrazito ob pretnji, da ga speko živega. »Vraga!« je dejal; nič drugega. »Daj mi piti, sinko.« Vitez je nalil tri kozarce. Vsi trije obleganci so pili. »Zdi se mi,« je rekel vitez, »da bo oblega kmalu končana.« »Jezus!« Je vzkliknila Kato. »Mari menite, da nas res sežgo?« »To se razume!« je potrdil stari vojnik. »Nič se ne boj! Misli si, da si v vicah, pa pride tvoja duša naravnost v paradiž, ki ti je namenjen!« »Kato!« je povzel vitez zdajci, »kaj pa je za temle zidom?« »Hm!« je menila krčmarica. »Tam je hiša mojega soseda, prodajalca žive perotnine.« »Razumem te, sinko!« je vzklik nil oče. »Poizkusimo si otfcfteti, kako je pri gospodu soseuu.« Vitez je zagrabil kramp In se lotil zidu. Zdajd pa ga Je prijel stari Pardajan za komolec: »Mož bo čul udarce, pa poRHCe stražnike: namesto da bi utekli, jim sami izdolbemo vrata, skozi katera nam pridejo do živega.« »Nekaj moramo tvegati,« je dejal vitez hladno. »Rajši poginem v metežu, kakor da bi se cvrl v žerjavici.« »Pa daj, sinko ...« Kramp je zapel svojo zamolklo pesem. Zid je bil debel in močan. Na srečo je trajalo hrumenje zunaj dalje. A tudi dračje se je kopičilo pred hišo. Bližal se je skrajnji trenotek. »Samo da nas trgovec ne bi slišal!« je godrnjal stari Pardajan, do-Čim je zadajal sin mogočne udarce, liki rudar, ki hoče prodreti v utrobo zemlje... Kato je mignila klativitezu, naj stopi k oknu, ter mu pokazala s prstom človeka, ki je tarnal sredi ulice, vil roke in si pulil lase. »Perotninar!« je dejala. Takrat pa je zarjula tolpa na cestif »Zmaga! Zmaga!« »Kakšna zmaga neki!« je žaren« čal Pardajan in pljunil skozi okno. Piav K imel. Drhal je kričala zinagc že’ samo zaradi tega, ker so IK zapalili dračje, in njena radost Je Izvirala odtod, ker je menila, da zgori v ognju dvoje ljudi, ki ju niti ni poznala. Saj je krščanski ljubezni človeštva vsikdar najlepše plačilo, gledati muke bitij, ustvarjenih po po* dobi božji In njegovi. žepu, možganih ali pa kje drugje; Dl bilo pač najbolje, da se vsa zadeva kolikor mogoče naglo reši. Moj svet bi bil, da se voli v starešinstvo može, ki bi z večjo eneržijo in opreznostjo vozile kamunsko kariolo, nego naši sedanji veljaki. Štajersko. Afera poslanca Frana Pišeka. Dne 9. t. m. se je nadaljevalo pred c. kr. okrajno sodnijo v Mariboru pranje umazanega perila v tožbi poslanca Fr. Pišeka radi žaljenja časti, kojega delikta je obdolžen Pišekov svak, veleposestnik Lobnik. O vzroku, da je prišlo do tega, smo že ope-tovano poročali in nam torej ne kaže, danes zopet stvar podrobneje opisovati. Tudi to pot se je večinoma samo zasliševalo priče in to z istim uspehom, kot prvekrati. Zanimivo je to, da se je sedaj od Pišekovih pristašev dvignilo proti Lobniku sedem tožb radi sličnih deliktov, dočim se zanje preje ni zmenil živ krst. Človek mora hočeš močeš dobiti utis, da se hoče sedaj s težo neštetih prič potlačiti utis prve obravnave. Takrat so zaslišane priče vseskozi obtežilno izjavile za Pišeka, iu opozarjamo zlasti na protokolirano izjavo Oniča, varuha nedoletnih Oničev. To izjavo hočejo sedaj Pišek in njegov zagovornik — kratkomalo popraviti. Ze zadnjič smo tudi omenili, kako strašno svetohlinski znajo biti vsi skupaj. Radi igranja orhestriona v Lobnikovi gostilni na vsehsvetih dan ob 4. in 6. ud popoldne, si vsi nadevljajo krinko v svojem verskem čutu užaljenih pristašev S. L. S.! Pa tudi v tem slučaju, so strašno pogoreli! Hoteli so namreč dokazati, da se je tudi rajalo in plesalo vso noč od vseh svetih na vernih duš. V resnici pa je samo ena priča vedela povedati, da je videla na vernih duš jutro priti iz gostilne Lobnika troje moških, to pa ob 6. uri zjutraj. No, poleg vina je prodajal Lobnik tudi žganje. Koliko kmetov gre na čašo žganja zjutraj, bodisi pred rano sv. mašo, bodisi pred dnevnim opravilom. In to naj bo že tudi greli?! Vrhu tega je omenjena priča pripomnila, da ni slišala ne godbe, ne petja, še manj pa kaj druzega! Res! Žalostno, grozno žalostno, toda značilno za vso to gonjo Tudi nekaj! Med Pišek-Lobni-kovo obravnavo dne 9. t. m. je prišlo tudi do sledečega nezaslišanega škandala: Ker je bil Lobnik toli predrzen, da si je upal o neki Pišekovi izjavi malo proti-izjavo, ga je Pišek po bliskoma pograbil ali sunil, tako, da je Lobnik kar zletel nazaj na klop in se komaj vlovil. Sodnik je dal Pi-šeku samo strog ukor a ga ni kazno val, kar bi bil v tem slučaju kljub poslanske imunitete lahko storil. Surov nastop poslanca S. L. S, v sodni dvorani napram svojemu svaku, je seveda izzval nele splošno občudovanje surovosti katoliškega poslanca, marveč splošno obsodbo, celo pri tistih, ki niso bili na strani Lobnikovi. Tudi to je zelo značilno za duševno obzorje gg. od S. L. S.! Poslanec Pišek si strašno prizadeva, rešiti se vseh težkih očitanj od strani svojega svaka Lobnika. Seveda mu tega ne more nihče očitati in je to konečno njegova dolžnost in — pravica. Vprašanje pa je, ali je poslanec Pišek, tudi če se opere, v stanu obdržati svoj mandat, odnosno, v morebitnem slučaju zopet kandirati kot poslanec. Nam se močno dozdeva, da je Pišekovo strankar-sko-politično stališče že zdobra omajano. Tudi, če se vsa stvar zanj ugodno steče, bo ostalo to in ono, kajti vse kar je doslej bilo obravnavano, gotovo ni tako, da bi služilo kot pi i- poročilo poslancu. Žrtve kaplana Bosine. Ze lansko leto smo se bavili opetovano z afero kaplana Bosine iz St. Jurija v Slov. Goricah. Kaplan Bosina je na vsem lepem napadel in oklofutal ter pri tem telesno težko poškodoval nekega kmečkega fanta Koserja. Koser je imel namreč to slabo lastnost, da ni bil ne »mladenič« niti ne »čuk«, kar je kaplana Bosino očividno silno peklo. Za svojo surovost je dobil kaplan plan Bosina pred mariborsko okrož. sodnijo 3 mesece ječe. Pozneje se mu je ta kazen izpremenila v globo 1000 [kron. S tem pa Bosinovo delo še ni končano. Iz jeze in žalosti nad krivico, ki se je zgodila njihovemu sinu, so zaporedom umrli Koserjevi sta-riši, najprej stari Koser, sedaj pa še Koserjeva mati... Nedoletni otroci so sedaj zapuščeni in sami na posestvu. S. L. S. je na svoje stebre res lahko ponosna, kaplan Bosina pa ima gotovo lepo odškodnino za svojih Rooo kron! Maribor. Poročali smo ze, da so Se stepli gredoč iz cirkusa, Nemci jin Slovenci, ter, da je bilo par nevarno pobitih. Potolkli so najprej nem-čurji nekega Slovenca, potem pa so se še navalili na nekega Hrvata. Ker je bil fant v veliki nevarnosti, je potegnil edino orožje, nož. Nemci vse-feno niso odnehali in fant je dvakrat ^unil in dva napadalca težko ranil. Nekega Kranjca je podila tolpa do 15 ponorelih fakinov do kavarne »GOnther« na Glavnem trgu. Sami nemški pasantje so se zgražali. Fant se pa premeči ni ustrašil. Odločnemu nastopu je pripisovati, da tudi njega niso pobili. — To so strahovi, ki vstajajo radi nečuvenih nasilj naše renegatske klike, ki za vsak slučaj izdaja sproti parolo na klanje in poboj Slovencev. To so pa tudi sadovi naše nezmožne in skrajno odvisne policije, ki je samo zato tukaj, da goni Slovence, a se vedno skrije, kadar bi jih morala braniti in čuvati. Kdo ve, do česa vsega bo še prišlo, če bo i v nadalje mestna policija »poklicana« vzdržavati v Mariboru mir in red. Najskrajnejši čas je že, da se policija podržavi! Celje. Pri cvetličnem dnevu v soboto, so se najbolj odlikovali dija-ci nemške gimnazije in častniki. Celje. Popoldan ob 1. uri so se zbrali razni nemški pobalini pred kavarno »Merkur« in s »Heil« klici izzivali mirne Slovence in Slovenke, posebno pa slovenske dijake, ki so se dostojno obnašali. Mi pa pravimo: prišel bode dan, ko nas ne bodete na naši zemlji več izzivali. Maribor. (Čin nenormalne ženske.) V petek se je doigrala blizu Maribora krvava drama, ki bi bila skoro zahtevala troje žrtev. Vdova Langer, rojena Varga, je imela razmerje s trgovcem Š. in bi se bila morala baje že v kratkem ž njim j)o-ročiti. Ker pa je trgovec zvedel za razne stvari, ji je vrnil pisma in se podal na eno svojih filialk na deželi. Vdova se je peljala za njim, ga dobila pri nekem prijatelju in ustrelila na oba. Š. je baje lahko ranjen, njegov prijatelj pa sploh ne. Strel, ki ga je oddala potem še nase, jo je baje težko ranil. — Langerjeva se je leta 1912. jioročila z nekim pošt. upraviteljem Langerjem, zelo starim, čisto nadložnim toda — premožnim. Mož je umrl 8 dni po poroki... Živela je udobno, podedovala dokaj denarja in hišo. No, denar je pričel kopneti. Že kot dekle je imela nekega čestil-ca. Ko jo je pustil, se je hotela na pokopališču ustreliti, a puškar ji je dal iz previdnosti — slepo municijo. Kot 16. ali 18-letno dekle, pa si je baje — prerezala radi slične afere žile.. Pravilo da: »V tretjič gre rado.« Tokrat bo še morda govoril državni pravdnik. Poprej pa bi bilo morda umestno, slišati govoriti psihiatre. Lescah v posest pivovarniškega kartela. Gostilničarji na Koroškem bodo zbrali kapital približno K 40.000, dočim naj bi zbrali kranjski gostilničarji kakih K 60.000. Te svote bi zadoščale za nakup pivovarne vsled tega, ker je sklenjen ugoden dogovor s hranilnico in posojilnico v Radovljici. Radi tega se kranjski gostilničarji na-prošnjo, naj uvažujejo to ugodno priliko za nakup pivovarne v Lescah in naj nikar ne pozabijo, da se bode v slučaju, ako oreide pivovarna v posest kartela, od strani pivovaren dobava piva uredila brez soglašanja gostilničarjev, temveč da se bodo tudi cene piva pognale samovoljno kvišku. Vsaj je znano dejstvo, da dandanašnji gostilničar ne sme več jemati piva od one pivovarne, kjer bi on rad, temveč da mora jemati pivo od tiste pivovarne, kateri je odkazan od kartela. V svrho osvoboditve te suženjske odvisnosti od pivovaren se ponuja pot, po kateri se zaželjeni cilj z lahkoto doseže. Radi tega se obračamo na gospode gostilničarje z dobrohotečo prošnjo, da v lastnem interesu pristopijo k družbi z omejeno zavezo, ki se ima ustanoviti v svrho nakupa pivovarne v Lescah, ne samo, ker bo udeležba dosegla ugoden financljelen uspeh temveč tudi, ker bode s tem gostilničarjem dana možnost, dobivati dobro in ceno pivo, in bode zaledno onemogočeno zvišanje cen pivovarniškemu kartelu. Gospodom gostilničarjem na Kranjskem. Dnevni pregled. Da se napravijo od kartela pivovaren kolikor mogoče neodvisni in se oproste pritiska na cene, se je združilo pred nekaj leti veliko število gostilničarjev na Kranjskem in Koroškem in ustanovilo po več že obstoječih zgledih zadrugo v svrho pridobitve In obrata pivovarne. Bila je to»pivovarniška zadruga gostilničarjev alpskih dežel,« ki je kupila pivovarno g. Zimmermanna v Lescah. Zadružna pivovarna gostilničarjev alpskih dežel pa je šla leta 1912 brez vsake potrebe v konkurz. Razlogi, da se je izrekla za insolventno. so bili v raznih okolnostih. katerih naštevanje je toliko bolj odveč, ker je danes splošno znano, da bi bila pivovarniška zadruga alpskih gostilničarjev kljub neugodnim okolnostim, ki so se takrat pojavile, lahko dobro uspevala in da je bila likvadacija zadruge prenagljen korak. To dejstvo pa naj ne ovira, da ne bi se takrat porojena misel, da se gostilničarji z lastno močjo store neodvisni od kartela pivovamarjev, dalje gojila in pospeševala. Za to je sedaj dana prilika, ka-koršne si ugodnejše ni mogoče misliti. Dne 3. junija bode namreč pivovarna v Lescah zopet prodana. Nakupni pogoji pa so izdatno boljši, nego oni pod katerimi je svoječasno pivovarniška zadruga alpskih gostilničarjev kupila pivovarno. Cim le stala pivovarna z investicijami vred gostilničarsko zadrugo najmanj K 500.000 se bode sedaj kakor je pričakovati dobila za K 200 tisoč in bode dana možnost, pri tej nizki nabavni ceni proizvajati in prodajati pivo še ceneje in gostilničarjem s tem veliko koristiti. Gostilničarji se morajo torej baviti z vprašanem, ali jim ne kaže porabiti ugodne prilike in združeno kupiti pivovarno v Lescah. Najugodnejša oblika za to b! bila ustanovitev družbe z omejeno zavezo. in sicer se predlaga ta oblika radi tega, ker se vplača pri družbah z omejeno zavezo le enkratna vloga, ne da bi se moglo prisiliti družabnika-k doplačilom. Radi tega se je združilo število gostilničarjev iz nekdanje gostilničarske zadruge in sprožilo misel ustanovitve take družbe v svrho nakupa in obrata pivovarne v Lescah, da zabrani. da bi prišla pivovarna v Italija dela Avstro-O grskl očitke. V delegacijskem zasedanju se je izgovorila tudi trditev, da Avstro-Ogr-ska Italije ne potrebuje, pač pa potrebuje Italija Avstro-Ogrsko. Vsled tega so v Italiji precej užaljeni in »Corriere della Sera« dela Avstro-Ogrski prav grenke očitke. Pravi namreč, če se v Avstriji ve, kaj bi bilo ž njo v dobi balkanske krize, če bi ne bila z Italijo v zvezi, oziroma če bi je ne bila Italija podpirala v njenih zahtevah. V članku se pravi, da bi marsikaj drugače izgledalo, če bi se bila Italija združila z balkanskimi državami. Prav grenak očitek: vsi uspehi, s katerimi se Berchtold baha, so le sad in posledica italijanske podpore. -— Pa še na nekaj je italijanska javnost huda. Avstro-Ogrska neprestano oborožuje svojo zauaduo mejo in koncentrira tam vojaštvo. Italija — tako pravi list — ima vsled tega velike izdatke, ker mora ona delati isto. Ali je to kakšna zveza? Razlika. Dr. Kramaf ze skozinskoz lojalen državljan, naravnost »hoff&hig«, tako. da bi čisto lahko postal avstro-ogrski zunanji minister, ki v bistvu ne bi vodil drugačne zunanje politike, kot so jo vodili vsi dosedanji zunanji ministri, samo oblike bi se morda mak) spremenile. In vendar, kadar ta mož spregovori v delegacijah o zunanji politiki, se z njegovimi izvajanji sicer ne bomo strinjali, ampak način, kako on govori, je vsaj dostojen. Naši delegati pa govorijo kot plačani, naročeni ljudje, ki se studijo nam m našim narodnim nasprotnikom. Dr. Korošec je govoril kot najnavadnejši konfident, dr. Šušteršič pa kot kak praktikant zunanjega ministrstva, ki se hoče posebno prikupiti svojemu šefu, da bi prej avanziral. Uloga, ki jo igrajo naši klerikalci v delegacijah, je tako ostudna, da ji m primere. Tako očitno pokazovati svoje plače-ništvo, tega so zmožni samo voditelji naše klerikalne stranke, ki se ne sramujejo hvale >z nemških ust- Hrvatskl nacionalteti — akade miki KO oozvali na dvobo* ~ niostar-ske sJSke. Ob priliki deuronstra-rii v Mnstaru so častniki razzahh vaV,s“d. Mal SO zagrebški dijaki na univerzi zahtevali od vseli častnikov zadoščal* m Pravijo, ila postavijo proti eftn‘k?in7 kokkor hočejo dijakov v dvoboj. Zopet ne kai PoSnik s Pragerskega nam poroča: Ustavil sem se s tovarišem na Pragerskem: postregli so seveda izkjučno nemško, na mizi so »Sud-markine« vžigale, mimo naju je promeniral žel. aspirant s frankfur- tarsko verižico — spk?h ~ rajhu. To se godi na naši slov. zemlji Gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla !>o Kranjskem, Koroškem in Štajerskem pod vodstvom režiserja g. MHana Skrbinška. — Ravnokar se je vrnil imenovani an- sambl iz svoje turnele nHhndn« Istri v Ljubljano in prične prihodnji mesec z drugim delom svojega gostovanja, ki se bo raz'teza!lo na sle-deče kraje: Kranj, Tržič, Radoljca, Jesenice, Celovec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Št. Jur, Celje. Vransko, Žalec. Trbovlje. Zagorje, Krško, Bre žice, Novo mesto, Metlika, Karlovec, Črnomelj, Ribnica. — Gostovanje se prične dne 3. junija v Kranju, kjer se uprizori burka »Maks v škripcih«. »Statistika srednjih šol na Slovenskem.« Pod tem naslovom je izšel ponatisk iz »Nast. Vestnika«. Statistiko je sestavil naš marljivi profesor Fran Vajda. Statistika daje varen pregled naših srednješolskih razmer. Za obrtne vajence. Dne 7. junija 1914 ob 9. uri dop. priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili, in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je koleka prosta, najkasneje do 1. junija t. I. Pristojbina znaša 6 K. Oprostnina pa 5 K. — Vajenci, nečlani obrtne zadruge na Bledu, plačajo 12 K pristojbine. Kaj vse ljudje hočejo od urednl štev. Urednik mora imeti res angel j sko potrpežljivost, da ne zrohni nad raznimi »obiskovalci« in »j>oroče-valci«. Slučajev, ko prihajajo ljudje urednikom pripovedovat stvari, ki nikogar ne brigajo, je nešteviino. Včeraj n. pr. je prišel eden k nam in začel prir>ovedovati, da je bil 11 let poročen, sedaj mu je pa žena (Hrvatica) ušla in ko jo je šel Iskat, ga je Še nabila. Hotel je biti zato zelo žalosten, in morali smo ga potolažiti s tem, da damo njegovo »nesrečo« v list. Takoj je bil bojše volje in dejal, da moramo to tako napisati, da bo kaj smeha. Če mu bo s tem »odleglo«, pa to radi storimo. Turnar sl zlomil nogo. Dne 10. t. m. v nedeljo je bila v Tržiču javna telovadba nemških turnarjev. Med telovadbo si je zlomil nogo 23-letni tovarniški uradnik Herbert Sladek iz Bele peči. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico v Ljubljani. Roparski napad na postlljona v Metliki. Preteklo soboto je prišel v hlev metliškega postiljona Jožeta Markenca neki človek, ki Je nastavil nanj samokres in mu zagrozil: »Denar in življenje.« Isti čas pa se je začul strel in kroglja je zadela Markenca pod levo sence. Napadalec, ki je služil za hlapca pri trgovcu Bajcu v Metliki, je po napadu zbežal in ga orožništvo zasleduje. Markenca so morali težko ranjenega prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kati-dik». Železniška nesreča. Včeraj zjutraj se je pripetila med postajo Planina in prvo čuvajnico proti Rakeku smrtna nesreča. OkrOg sedmih je povozil vlak 121etnega učenca meščanske šole Ferdinanda Kozino. Deček je šel na postajo Planina, da se odpelje v Postojno v šolo. Med potjo pa ga je dohitela smrt. Zadobil je hude poškodbe na glavi in je bil takoj mrtev. Kakih petnajst metrov od mesta nesreče so našli dečkov dežnik in knjige. Slovenka zgorela v Ameriki. V Central City, S. Dak.. je 15. aprila zjutraj soproga Rudolfa Turka hotela peč zakuriti s petrolejem. Petrolej se ji je vnel v posodi in nesrečnica je bila hipoma vsa v ognju: V šestih urah je umrla v groznih bolečinah Tudi Turk se je precej nevarno opekel. ♦ Trikratni poskus samomora. Te dni sta hotela izvršiti samomor dva vajenca v Škodovi tovarni v Plznu in neka dvaindvajsetletna natakarica. Zlili so v neki tamošnji restavraciji v pivo žvepleno kislino in so nato mešanico izpili. Kmalu nato so se vsi trije onesvestili. Spravili so jih v bolnišnico. Ko so se zavedli, so pripovedovali, da so hoteli vsi trije skupno izvršiti samomor radi nesrečne ljubezni. * Grozna smrt delavca. V Sprin-grovi tovarni za špirit na Dunaju je padel te dni v kad, napolnjeno z vrelo tekočino neki delavec in je zadobil po celem telesu grozne opekline. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je revež še isti dan umrl. ♦ Smrtna obsodba župnika. Iz Maltnbja se poroča, da je bil_ te dni obsojen na smrt bivši župnik Oton Nystr6m. Župnik je julija meseca preteklega leta ustrelil svojega predstojnika prošta Arstroma, ker ga je ta odpustil iz službe. ♦ Dvakraten umor in samomor. V Wilmersdorfu je zastrupil s ciankalijem inženir Viljem GroBkarten-haus svojega 131etnega sina, svojo dvajsetletno hčer in sebe. Vzrok dvojnega umora in samomora je doslej neznan, vendar se govori, da je inženir izvršil svoje grozno dejanje v duševni zmedenosti. ♦ Smrtna avtomobilska nesreča. Lastnik znane tovarne za cigarete v Baden-Badenu Redwitz, se je dne 7 t m. v bližini Eberstadta s svojini avtomobilom smrtno ponesrečil. Avtomobil le zavozil v neki obcestni jarek in se je preobrnil ter razbil. Redwitz je bil na mestu mrtev. Ljubljana, Malo primere. Že včeraj smo poročali, da so mariborski nemčurji napadli Slovence, ko so prišli iz cirkusa Kratejl in to samo za to, ker so v cirkusu delili dvojezične programe, ki so ostali cirkusu še iz Ljubljane, Tako daleč gre sovraštvo Nemcev. Zdaj pa poglejmo pri nas v Ljubljano. Kdaj se kdo vznemirja zaradi dvojezičnosti programov? Nihče, nikoli. Saj poslušamo n. pr. v cirkusu nemške dovtipe; kaj bi bilo, če bi v Mariboru izpregovoril kdo slovensko. Niti enega Nemca bi ne bilo več v cirkus. Taka je razlika med nami in med onimi, ki nas sovražijo. V današnji seji mestnega sveta bo na vrsti tudi vprašanje pouka nemščine na naših ljudskih šolah, ki Jih je hotel Mayer ponemčiti. Gotovo važna točka. t Vatroslav Holz. V tretjem nad-stroj)ju v Treovi hiši na Mar. Ter. cesti leži na mrtvaškem odru naš Vatroslav Holz. Ob krsti so dasedaj trije venci: pobratima Fr. Govekarja, Magoliča in venec ravnatelja g. Iv Hribarja. Pokojnik sam je izrazil željo, da bi imel vojaški pogreb, kot vojak, ki se Je bojeval pri Visu. Tej želji se je ugodilo; pokojnik je to tudi zaslužil; skoraj vsako leto na dan bitke pri Visu je napisal kale feljton, nazadnje je lani izdal knjigo: »Aus glor reichen Tagen««, kjer popisuje ta boj. Kot mož, ki je poznal življenje od vseh strani in gledal smrti v oči — je Vatroslav Holz s pravo stoiško mirnostjo gledal tudi na bližajočo se smrt. Uredil je vse potrebno in naročil takorekoč svoj pogreb. Njegovi zadnji trenutki so bili težki — ker je bil niož sicer do zadnjega zdrav — 1. maja je še pisal — zapadel je raku na želodcu. Na grobu mu bo pel »Ljubljanski Zvon«. — Pogreb t Vatroslava Holz« se vrši danes popoldne ob 5. jiz h*5e na Marije Terezije cesti. F^isateU Vatroslav Holz se je udeležil, kakor je znano, pomorske bitke pri Visu leta 1866. Zato mu prirede vojaški pogreb. Pokoplje ga mornariški superi-jor v p. gosp. A. Kokalj, pri mrtvaškem sprevodu svira vojaška godba, na grob pa ga spremi oddelek jiod-častnikov. —ni. Slov. vsesokolskl zlet v Ljubljani L 1914. Zvezno predsedstvo je sklenilo za zletne dneve — ker nedostaja dovoli močne domače godbe — poeodbo s koiinsko godbo, katera je sodelovala z Zizkovsko na praškem zletu leta 1912. Kolinska godba slovi poleg žižkovske po celem češkem kot prvovrstna; sodelovala bode pri javnih telovadbah, pri sprevodu ter pri ljudskih veselicah pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Alojzija Vlasaka; Slovencem obeta se tedaj tudi v glasbenem oziru poseben užitek. Splošno slovensko žensko društvo ugodilo je prošnji Zveznega predsedstva ter preložilo svojo, za spomlad nameravano obširno in zelo zanimivo razstavo »Jugoslovan-* ska Žena« na mesec avgust ter tako omogočilo slovanskim gostom ogledati si jo. — Istotako ugodilo je tudi Slovensko planinsko društvo prošnji Zveznega predsedstva ter dovolilo slovanskim Sokolom v svojih planinskih domovih od 17. do vključljivo 23. avgusta iste udobnosti in cene, kakor svojim članom; kot izkaznica služila bo legitimacija, katero dobe vsi člani sokolskih društev. Tajniški odsek naznanja, da bode v informativne svrhe — za sedaj — uradoval v Zvezni sobi v Narodnem domu, I. nadstropje, vsak ponedeljek in sredo od 1. do 3. popoldne, v sobotah pa od 2. do 3. Članstvo se naproša, da vzame to na znanje in da v bodoče ne moti posameznih članov tega odseka po uradih. — Ljubljanski nasadi so sedaj v lepem cvetju. Tujci ki prihajajo v Ljubljano, se ne morejo načuditi njih lepoti. Rri tej priliki bi sl. magistrat opozorili na nek nedostatek. Občinstvo ki hodi v drevorede in nasade meče papir in razne olupke po tleh. V drugih mestih imajo po nasadih posebne lične koše v katere se meče papir, olupke in dr. take reči. Prepričani smo, da tudi naš magistrat lahko naredi take koše, ki ne bi stali bogve kakšno premoženje. Ob enem bi opozorili, naj se Pota ob glavnem drevoredu v Tivoliju nekoliko urede, kar bo našemu sprehajališču v kras. _ Okrasite okna. Prejšnja leta so posestniki v precejšnji meri okrasili svoja okna s cvetlicami. Letos žalibog opažamo, da je to videti v manjši meri. Pozivamo občinstvo, da postavi na svoja okna cvetlice, kar bo gotovo dalo mestu veliko bolj prikupljiv izraz. Bližajo se sokolske slavnosti in v Ljubljano bo prihitelo nešteto gostov, pokažimo jim naše mesto v cvetlicah! Naj ne bo okna, kjer ne bi bilo zelenja in cvetlic. Y večjih mestih imajo trgovci iaa svojimi lOKaii vse polno cvetja, ali ne bi bilo mogoče to tudi v Ljub- ‘jan1'_ je v torek ali sredo (12. ali 13. t. m.) obiščejo belo Ljubljano nčiteljiščniki in učiteljščmce iz Osje-ka v Slavoniji. Ekspedicijo vodi ravnatelj g. Fran Barušič (poznan humorist in književnik hrvatski, au.tor »Za dokolice«, »Iz prirode« itd.) s profesorjem R. F. Magjerjem, poznanim hrvatskim pesnikom m novelistom (»Novi zvuci«. »Sa slavonske ravni« i. dr.) ter profesorjem M. Tav-lovičein (pisateljem in filologom, ki je znan pod psevdonimom: Podu-navski). Izletniki gredo iz Osjeka 'preko Budimpešte na Dunaj, od tam v Ljubljano, na Reko, Opatijo in preko Zagreba nazaj v Osjek. Ljubljančani, posebno dijaki in dijakinje, pozdravite svoje tovariše in tovat tšice iz bratske Slavonije. Rdeči kriz. Novoizvoljeni odbor deželnega in gospejnega polnočnega društva Rdečega križa za Kranjsko je izvršil v svoji seij z dne 9. t. m. volitev predsedstva in odposlancev k zveznemu zboru. Izvoljeni so bili enoglasno: 1. podpredsednik c. kr. okrajni glavar gospod Gustav Del Cott društvenim predsednikom, II. podpredsednik dvorni svetnik gospod dr. Franc Zupanc I. podpredsednikom in c. in kr. polkovnik -gospod Jurij pl. Petrovan II. podpredsednikom; dalje Njena ekscelenca gospa Karla baronica Schvvarz društveno predsednico, gospa Antonija Kosler L podpredsednico in gospa Beti pl. Laschan II. podpredsednico. Odposlancem k zveznemu zboru na Dunaju so bili izvoljeni: gospod dr. Andrej Ferjančič, c. kr. dvorni svetnik, gospod dr. Vladimir pl. Globočnik, c. kr. sekcijski načelnik in glavni ravnatelj zemljiško-davčnega katastra, ekscelenca Viktor baron Hein, c. kr. sekcijski načelnik, dalje Njena ekscelenca, baronica Hein, roj. gro-a APr.ax,n' gospa Bogomila dr. Šušteršič in gospa Hermina Del Cott. — Dirka. Danes in jutri se vrši na Travniku pod Tivoli dragonska dirka, skakanje čez zapreke itd. — Cepljenje koz. Od 28. maja 1914 dalje se bodo stavile vsak četrtek ob 3. uri popoldne brezplačno koze v veliki dvorani Mestnega doma. Starši, kojih otroci še niso cepljeni, se vabijo, da rrineso te k cepljenju in pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu se izroči tudi spričevalo o cepljenju, katero se zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo. — Zahvala. Narodno socialna zveza mi je po smrti mojega soproga Franca Bučarja izplačala pogreb-ščino v znesku 34 kron, akoravno je bil moj pokojni mož šele malo časa član N. S. Z. Za ta velikodušni čin se Narodno socialni zvezi najiskreneje zahvaljujem. — Ljubljana, 10. maja 1914. r— Ana Bučar. — Coln ie spustil In zato bo zaprt. Zadnjič enkrat smo poročali, da le bil čoln g. Keržiča spuščen po Ljubljanici in bil vjet na Fužinah. Mož, ki je čoln spustil, je bil v sredo na sodišču na osem mesecev obsojen. — ^Jada sleparka. Nekajletna deklica je imela v poštni hranilnici naloženih pet kron. Ker bi bila rada šla v Ameriko, ji je prišlo na misel, da ponaredi hranilnično knjižico s petih na petsto kron in da potem ponarejeno knjižico kakemu lahkovernemu človeku, ki bi ji dal zanjo petsto kron. Dobila je nekega gostilničarja I. D. iz ljubljanske okolice, ki ji je nasedel na limanice, dal Ji petsto kron in spravil ponarejeno knjižico. Ko je prišla sleparija na dan, je bila goijufica že bogve kje. — češka industrijska banka, podružnica v Ljubljani, naznanja, da prične poslovati dne .11. t. m. v me-zanniu Francovega nabrežja št. 1. ,(Filipov dvorec). Od avgusta t. 1. naprej se bodo nahajali blagajnični in menjalnični prostori v pritličju iste palače v Stritarjevi ulici. Valdemar Psilander igra glavno iVlogo v tridejanski učinkoviti drami »Zlato srce«, katera se predvaja v kinematografu »Ideal«. — Vsak oblikovalec tega sporeda dobi krasno fotograf,jo priljubljenega umetnika v spomin. I redstave kakor po navadi. Ca 10 vinarjev zvišane cene. Demonka, velika seuzacijska drama v 3 dejanjih, se predvaja od panes naprej v Grand Elektro-jBioskopu. Mlie. Mistinquett igra vlogo demonke. Ze po zunanje se ne bi moglo pogoditi za to vlogo boljše Jsralke. Mile. Mistinguett pripada k pni vrsti žensk, katere eden del moških obsodi za lepo, drugi del pa za grdo, obadva pa za poželjivo. Nje Jgra je mojstrska. Prizor, ko zavrne svojega soproga, ko se maščuje nad njim, da se je drznil zoperstaviti nje prošnjam, ie mogoče najučinkoviteji in naikrasneiši orizor. Nek dunaiski chich' v gostilni pri »dveh kolonah« matografska drama, ki ni klnemato- 1 ob kosilu. Nenadoma pa ga le obli* kritik pravi: Demonka je prva kine- uri in pričenjajo točno ob pol 7. m | K_____....-------x pol 9. Trst. P »Bratski pozdrav« reškega mestnega sveta. V petek je govoril v reški mestni posvetovalnici svetnik Hodnig o prvomajniških dogodkih v Trstu. Govoril je o jugoslovanskih aspirazijah v italijanskem mestu in o splošnih pogodbah, ki jih je dala avstrijska monarhija Italijanom. Primerjal je tudi trpljenje tržaških Italijanov z reškimi, ki se morajo boriti proti Hrvatom. »Ogrska politika«, je dejal, »ni prav nič boljša od avstrijske!« (Vse to je vedel povedati!) Svoj govor je sklenil s prisrčnim bratskim pozdravom italijanskemu mučeništvu, nekoliko višje od Kvar-nera in izrazil tržaškemu mestu največjo solidarnost, nakar so prisotni obč. svetovalci visokoletečemu Hod-nigu frenetično ploskali, če bo nje gov govor iztrgal Trst iz slovenskih rok, to je g. Hodnig zamolčal. Naj brže ima kljub donečim frazam v zaprti dvorani precej slabe upe. V kraljestvu se še vedno ne morejo pomiriti. Rim protestira dan-zadnem. — V Torinu je stalo pred sodiščem dvajset demonstrantov, ki so bil zaradi hujskanja in povzročanja nemirov obsojeni od treh dni do treh tednov zapora. Javnost Je zaradi obsodbe sodnike izžvižgala. — V rimskem senatu je Valvazor Peroni predložil notranjemu ministrstvu vprašanje glede konflikta med milanskimi študenti in policijo. — V Mantovi so se dijaki vzdržali pouka in so demonstrirali. Na nekaterih tehničnih šolah so pouk prekinili za daljši čas. Skupno so šli po mestu, kjer so jih čakale dijakinje in obho dili Garibaldijev trg. Podali so se tudi pred magistrat in razvili zasta vo. Policija jim je hotela zastavo zapleniti, pa se ji je poskus izjalovil Na trgu Viktorija Emanuela so nekemu karabinerju izbili desno oko. Itali janska drhal praznuje proteste proti prvomajniškim dogodkom v Trstu s poboji in pretepi. — V Ferrari so dijaki zapustili šolske sobe in se podali na ulice. Da ni prišlo do velikih incidentov je moralo demonstrante razganjati vojaštvo na konjih. Zaprli so 13 razgrajačev, ki so pa bili kmalu izpuščeni — V Flrenzl so se vršile dijaške demonstracije in socialistične protidemonstracije. Med obemi je prišlo do hudih spopadov. Ko jih je policija pregnala z enega trga, so se zbrali zopet na drugem in pričeli s ponovnimi demonstracijami. Aratii1«- nih je bilo 50 ljudi. — Dijaške demonstracije so se pokazale tudi v Livornu, kjer je število aretiranih doslej še neznano. — V mestu Como je prišlo do pravega ravsanja. Arestantov veliko. V Clvldalu so se vršile demonstracije v gledališču. Po drugem aktu drame »II Ferro« je pričelo občinstvo metati z lož, balkonov in galerij na oder nešteto listkov, ki so protestirali proti prvomajniškim dogodkom v Trstu. Pričeli so kričati na vse pretege in orkester je moral igrati narodne skladbe. Demonstracija je trajala nad eno uro. »Innsbruck«. V petek zjutraj so ob polu desetih spustili v inorje nov Lloydov parnik »Innsbruck«. Pri splavljenju so bili navzoči: soproga grofa Attemsa (poleg nešteto drugih gospa in gospodičen); predsednik »Lloyda«, dr. Derschatta, podpredsednik baron Vivante, administrativni svetnik Arnstein, direktor Brosch, glavni pomorski inšpektor vitez Maver, inšpektor Lucich, predsednik trgovske zbornice vitez de Scara-manga, predsednik pomorske vlade g. A. Deiles, svetovalec pl. Schoeller admiral pl. Koudelka, poveljnik pomorskega oddelka v Trstu, admiral-ni pomorski poveljnik avstro-ogrskih vojnih ladij v luki, ravnatelj splošnih skladišč svet. Matteusche, pristaniški kapitan vitez Fransin, policijski ravnatelj .pl. Manussi, predsednik pomorske družbe, inženir Schnabl in drugi. Splavljenje je vodil inž. Zac-caria, kuinica pa je bila baronica Attems, ki je tudi izpregovorila par pozdravnih besed. »Innsbruck« je bil spuščen v morje ob glasnih hura-kli-cih delavcev. »Innsbruck« je parnik za prevoz ljudi in blaga in bo oskrboval službo na progi: Trst—Šiang-hai in Trst—Bombey. Tržaški pristan sta zapustili v soboto zjutraj ladiji »Defence« in »Duke of Edinburg«, o katerih smo že pisali. Odpluli sta v Benetke. »Indomitable« — »Weymouth«. V soboto zjutraj ob 10. sta prispela v tržaško luko angleški bojni ladji (križarki) »Indomitable« in »Weymouth« Kakor navadno, sta pri’ -d pozdravi-li streli. »Indomitable«, zgrajena leta 1907 ima 17.250 tonelat in ima turbine na 44.300 HP., »Weymouth« pa 5250 tonelat in premore 22.000 HP. Slabost pri mizi. V soboto opoldan se ie nahaial 501etni Anton Mar- podelil možu prvo pomoč. Machicha so nato prepeljali v bolnišnico. Nezgoda na delu. Težak Josip Ribariš se je nahajal v soboto zjutraj na delu na postaji južne železnice. Pri spenjanju vagonov pa mu je prišla roka med odbijače, ki so mu jo precej poškodovali. Tudi je dobil na desni strani glave nekaj poškodb. Poklicani zdravnik z zdravniške postaje mu je podelil prvo pomoč. Pri razkladanju. 321etni ogljar Jurij Rupolo, stanujoč v ul. della Ghiaccera, št. 6 je v soboto zjutraj razkladal oglje na molu. Pri delu pa ga je vrgel na tla pretežak voz, in ga poškodoval na levem ramenu. Obvezali so ga na zdravniški postaji. Dve vreči grah«. V soboto zjutraj sta zapazila na trgu Ponterosso dva tržna stražnika težaka Viktorja Blažutija in branjevko P. Bugkart, ki sta se pripravljala na tatvino dveh vreč graha, kateri je bil lastnina kmeta Mateja Nemca. Nemec je pripeljal grah na trg z namenom da ga prav dobro proda. Med njegovo odsotnostjo pa sta se blaga hotela polastiti Blažnt in Bugkarl. — Aretiranca tajita p jskušeno taVin. in pravita da sta hotela grah le prepeljati z enega kraja v drugega. Toda komisar ni lahkoveren in ne verjame nedolžnim besedam popolnoma nič. Za izpue-membo so zviteža ztprli. Opekline. Na zdravniško postajo so prinesli v soboto zjutraj 21etnega dečka Alberta Batiča iz Skorklje, ki se je bil opekel z liktfnikom na ustnicah in po več delih ttleca. NI utegnil umakiltl se. Inštalater Ivan Oblak je šel v soboto po ulici Rosetti in zavil v ulico Foscolo. Za njim je prihitel voz, ki se mu Oblak ni več mogel ogniti. Voz je Oblaka poškodoval na desnem ramenu. Zatekel se je k zdravniku. V nedeljo je biU vreme zelo surovo in deževno. Popoldan je oblake preganjal veter, toda vspeha ni bilo posebnega. Popoldan je bil miren, večer pa zopet čemernejši. TRST TRST Odlikovana pariška čevljarna (Calzoleria I*n rigTnn ). Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. "CTlIca OstrdAicci ±S„ PrvomajnišM dogodki pred sodiščem. Trsu 10. majnika. Pred sodiščem seje te dni vršila razprava proti Andreju Zurchu, 18-letnemu zagrizenemu italijanskemu hujskaču, ki je dne t majnika hotel nekega doslej Še nemznanega Slovenca biti z dežnikom poglavL Zgodilo se je to ntd stopnjiščern Montuzza, obtoženi rajgrajač se dela pred sodiščem povsem nedolžnega in nevednega ter pravi, da ni vihtel dežnika z namenom koga raniti, temveč kar tako, za krhek čas, kakor bi hotel prepoditi dei- Njegove trditve pa so izpodbite je zaradi tega, ker ni vihtel po zralu samo dežnika temveč, ker je mahd po Slovencih tudi s pest?. Zurch pravi: Cesem sploh koga udaril, je bil udarec !bak in še ta je bil namerjen edinole r silobranu. Dogodku so bili priča trije policijski agenti, ki so aretiraliosemnajstletne-ga Zurcha in ga pripiUali na policijo. Josip Pavletič, eden čmed pol. agentov pojasnjuje, da se e Zurch ustavil nad stopnjiščern ko .e mu je približal neki Slovenec. Nivldel, da bi neznanec dvignil palico proti obtožencu, pač pa se je zgtflilo nasprotno. Če je Zurch ranil Shjvenca do krvi, ne ve, pove pa, da Je neznanec po udarcu pokril svojo gkvo z dlanmi in zbežal ker mu je bil el udarec že popolnoma dovolj. Sodiik je Pavletiča vprašal, če lahko potrdi, da ni Slovenec dvignil svoje pjjice ali dežnika nad Zrchom. PavletiJ pritrdi deloma, in pravi, da je gotov, da ni imel Slovenec pri sebi palice. Zurchov zagovornik ga je paritrat prekinil, nakar je bila zaslišana priča Josip Mar-cutta, ki izpove, da je videl, kako je skočil Zurch proti Slovencu in ga udaril z dežnikom po obrazu. Policijski poduradnik Josip Bitežnik je izpovedal v Marcuttijevem smislu. Pravi, da je hotel Zurch mahati po neznančevi glavi še nlPrej, pa tisti čas so ga prijele vse tri priče. Zurchova trditev. Zurchev zagovornik se je za svojega klijenta zelo trudil; toda izmazati ga ni mogel. Zurch trdi, da je prihajač dvignil proti njemu palico. Pravi, da ga je hotel inšpektor nabiti s pestjo. Toda samo hotel. Dru-zega argumenta, s katerim naj bi se branil, ni znal povedati. še dve priči- Po diskusiji med braniteljem, sodnikom in dosedanjimi tremi pričami je prišel na vrsto neki O. Montanaro. Pripoveduje, da je videl, kako je Zurcha naskočilo pet ljudi, izmed katerih ie dvignil eden nad ob- toženca svoj dežnik. Tedaj pa so prišli agenti, ki so Zurcha aretirali. Sodnik ga vpraša kako daleč je bil od Zurcha. — Dvajset metrov! Sodnik: ali ni mogoče, da ste zamenjali Zurchov dežnik z onim nasprotnikov? Montanaro odkrito prizna, da ne more precizirati in natančno pojasniti vprašanje. Tu je stopil k branitelju izmed poslušalcev neki človek in izprego-voril ž njim par besed. Branitelj naznani, da ima na razpolago še eno pričo, ki bi potrdila Zurchovo trditev. Palica in dežnik. V ospredje stopi mladenič Al-do Trampuš, in pove, da je z obtožencem že več časa prijateljeval. Ob dogodkih je bil od obtoženca oddaljen mogoče kakih deset metrov. Videl je, kako je naskočilo Zurcha »pet ali celo šest ljudi,« od katerih je eden dvignil palico. Torej palico in dežnik. Štiri ali pet? Sodnik vpraša: Torej koliko ljudi je »obdelovalo« Zurcha? štiri ali pet? Mogoče tudi šest, po izpovedi Trampuša. Pri teh besedah se spomni Bitežnik. da je nosil pri sebi tudi dežnik. Branitelj ga vpraša, če je torej mogoče on dvignil dežnik. Bitežnik pravi, da je to morebiti v momenta-ni zmešnjavi storil. Po kratkih vprašanjih sodnika in branitelja se razprava preloži. Kot nova priča v prilog Zurchu se je prijavil njegov brat Pavel Zurch, ki je videl prizor (tako vsaj pravi) z okna hiše v ulici Silvio Pellico. Razpravo je vodil sodnik dr. Pollanz, obtoženca pa je branil zagovornik dr. Robba. Življenje v turških haremih. General Izzet Fuad paša, imeno- niten poznavalec turških razmer in mož velike izobrazbe, je priobčil v zadnji številki časopisa »Deutsche Revue« članek o sedanjem stanju turških haremov in o bivšem gospodarskem vplivu teh v otomanski državi. Ker še neprenehoma vladajo napačni nazori o rodbinskih rzmerah v zemlji »pravovernikov«, bo zanimivo se seznaniti s člankom Fuada paše. Med drugim tudi piše: Veliki haremi — razun onih sultanovih — ginejo drug za dru^m in se spreminjajo od ure do ure. Od onega časa, ko je prenehala cveteti trgovina s sužnji, je ponehala na Turškem tudi »mnogoženstvo«. Da, lahko rečemo, da se dado v sedanjem času oni iz omikane družbe, ki imajo več legitimnih žen, čisto lahko sešteti na prstih ene roke.« Poligamija (mnogoženstvo) ni imela samo škodljivega vpliva na rodbino, ampak napravila je tudi čuden pojem o rodbini. Rodbina...! Poligam ni imel pravzaprav nikdar rodbine. Imel je samo žene in otroke, rojene od soprog in odalisk — toda to je bilo tudi vse. Čisto naravna, popolnoma človeška rivalnost, ki je vladala med ženami, se je pojavila tudi v hiši mojega tasta in to na odbijajoč način. Med številnimi otroci odalisk ni bilo niti ljubezni, niti sreče, niti miru, tu je vladala le ljubosumnost, tekmovanje in poželjenje; prikrivana . pred avtoriteto skupnega očeta je izbruhnila v gnjusni meri po prezgodnji smrti tega plemenitega, naprednega moža, voditelja prvih Mladoturkov. Tast je imel devetnajst otrok, katerim so dale življenje štiri soproge in nekaj odalisk. Ako bi živel le še kakih deset let, bi jih imel gotovo štirideset, ker so se mu vsako leto pravilno narodih štirje do pet potomcev. Vsaka mati je imela svoje domače ognjišče in svojo služinčad, vozove, konje, evnuhe, oskrbnike, obleko, dragocenosti itd. večkrat tudi svojo lastno hišo. Te razmere so seveda zahtevale ogromne svote denarja, o katerih sl ne more lahko ustvariti pravilnega pojma oni, ki ni imel priložnosti prepričati se z neposredne bližine o izdatkih. V haremu hišnega gospodarja so bile odaliske, ki so postale matere, ravno tako postrežene od sužinj kakor legitimne žene. Edino, kar se je razlivalo od teh je bilo to, da se niso nikdar pojavile pri rodbinskih slavnostih. Uživale so vse dobrote »ruinirujočega« haremskega življenja, toda ničesar drugega. Ce Je izraz »rulniraioč« na mestu, se lahko sodi FMAJi 1ALI§, diplooaalran Irrojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. po naslednjem: »Vsako »domače ognjišče« posamezne žene je imelo: osobje za toaleto in za pripravljanje lišpa, likanje, za streženje pri mizi, osobje za obiske, godbenice in plesalke. Te posamezne skupine so obstajale iz štirih do dvanajst žen... In če seštejemo sedaj število žensk, ki strežejo s številom soprog in odalisk, dobimo spoštovanja vredno število pet do šeststo žensk. To je bil harem bogatega otomanskega gospoda, kakršen je bil moj tast, grandseig-neur v pravem pomenu besede... Sedaj si lahko predstavimo, koliko je veljalo tako »domače ognjišče«. Na ta način so se praznili Žepi turških gospodov... Denar se je porazgubil in nikjer ni bilo nade, da pride zopet na kupček. Toda zato je bilo osiromašenje naroda sreča za absolutni sistem, zakaj s tem, da je veliko bogastvo zginilo in da ni bilo več neodvisnih mož, so vsi ljudje, ki so premišljali in na ta način lahko kritizirali vlado, postali njeni zvesti in udani sluge. Revež ne kritizira, zanj je vse dobro ... Poligani so se zredčili, da, skoro izginili so. Toda zlo, ki je nastalo vsled mnogoženstva, se je žalibog zajedlo v našo družbo in povzročilo v veliki meri osiromašenje Orienta. In medtem, ko je poiigamni Turek, ki ni skrbel za svoje premoženje za jutrišnji dan, in ki je izgubljal svojo energijo in svoje čednosti vsake sorte, so začeli bogateti Grki in Armenci in so se polastili vseh dobrot države, t. j. vsega njenega denarja. (Po »čes. Denu.«) Najnovejša telefonska in brzojavna ITALIJANSKE PROTIAVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V AVSTRIJSKI DELEGACIJI. Budimpešta, 11. maja. Delega-cljski odseki so nadaljevali svoja posvetovanja. V popoldanski seji vojnega odseka avstrijske delegacije je grof Berchtold odgovoril na interpelacijo poslanca Maštalke glede italijanskih protiavstrijsklh demonstracij sle-(IčČG • V današnji seji je delegat Maštai-ka interpeliral vlado glede italijanskih demonstracij. Ker sem bil oviran prisostvovati, odgovarjam na sporočeno željo predsednika še pred koncem debate na omenjeno interpelacijo. V sporazumu z vojnim ministrom so napravljeni vsi potrebni koraki, da se pojasnijo demonstracije in presodi, če so se zgodili napadi, ki bi kršili mednarodno pravna pravila, nanašajoča se na naša zastopstva v Italiji. Informacije so deloma že došle deloma so pa še na potu. Z zadovoljstvom morem že sedaj konstatlrati, da so poročila o uničenju avstrijske zastave v Benetkah, neresnične. To poroča naš generalni konzulat v Benetkah in tudi dementi »Agenzie Stefani«. V kolikor moremo iz informacij presoditi, so se demonstracij udeleževali dijaki. Upati je, da se z italijansko vlado v prihodnjih dneh zadeva zavezništvu primerno uredi. POGAJANJA MED AVSTRO-OGR-SKO IN SRBIJO RADI ORIENTALNIH ŽELEZNIC. Budimpešta, 11. maja. Listi poročajo, da bodo pogajanja s Srbijo kljub vsem težkočam kmalu končana. Srbija ponuja za arientalne železnice 34 milijonov, orientalska železniška družba zahteva 54 milijonov. Toda tudi v tem oziru se najde sporazum. VOJNA V MEHIKI. VVashington, 11. maja. Do posredovanja menda sploh ne bo prišlo, dasiravno je zanj določen kraj in dan. Amerikanci se pripravljajo, da izkrcajo čim več vojaštva v Veracruzu. Proti Mehiki (mestu) se bližajo ustaši od vseh strani. Pri topovih v armadi ustaškega generala Ville opravljajo službo amerikanski topničarji. Arae-rikanci čakajo le na to, da ustaši osvoje mesto Mehiko in preženejo Huerto; nato pa odkorakajo v mesto Amerikanci pod pretvezo, da napra» vijo red. Huerfa bi zopet želel, da pridejo v mesto preje Amerikanci, da si reši vsaj svoje življenje. TAMPJKO zavzet in gori. Berlin, II. maja. Po poročilih iz Veracruza so mesto Tampico po dolgem bom osvojili ustaši. Mesto je v plamenu. Izgube so bile na obeh straneh velikanske: 6 španskih podanikov je bilo od množice živih sežganih. Tujci beže na vojne ladje. NESRFCE. London, 11. maja. Danes dopoldne sta trčila skupaj dva tramvaja. 14 oseb je težko ranjenih. Przemysl, 11. maja. Dva že ujeta potepuha sta neko prostitutko na zverinski način umorila. Razparala sta ji trebuh. Moderce, iz prošle sezone v vseh velikostih in cenah prodaja za polovično ceno modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Edina primorska tovarna dvokoies »Tribuna" florica. Tržaška ulica št 26, prej pivovar Gorjup. Veliko ekspertna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. Gorica, Stolna nlica štev. »—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Enonadstropna trdno zidana Telovadno društvo Sokol II, v Ljubljani Konfekcija Jfaratfe! Zopet je neiz-Prosna smrt Posegla "CC v naše vrste in nam ugrabila vrlega in nepozabnega člana, brata Franca Matajca. Poživljamo vse brate, da se udeleže pogreba, ki se vrši danes ob 3. popoldne iz dež. bolnice. Zbiramo se ob '|43. popoldne na Cojzovi cesti pred šolo. Pridite vsil Odbor. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-narjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. - Pri malih oglasih ni nič popusta (n se plačujejo vnaprej; zunanji Inserent! v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. 11 konfekcijska trgovina A. Lukič, jubljana. Pred Škofijo 19, priporoča bele birmanske obleke za dečke in deklice, po najnižjili cenah. 397—10 Plašče (Arbeitsmanteln) v vseh barvah priporoča gg. zdravnikom, fekarmkom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni konfekcijska trgovina A. Lukič, Lju-bljana, Pred škofijo 19. 398_lo Žagar, Ljubljana, Stari trg 32, naredi čepice tudi. ako se prinese blago. 399 1 i • Stavbni. umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V zalogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike. MaŠinist (izurjeni monterji ali ključavničarji, zmožni vseh tovarniških popravil imajo prednost) in korespondentinja, zmožna slovenščine, nemščine in italijanščine, kakor tudi slovenske in nemške stenografije, samostojna starejša moč. se sprejmeta takoj. — Plače po dogovoru. Ponudbe: poštni predal 54, Ljubljana. s poslopjem v dvorišču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru glavnega trga v. mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino. Več pove Posojilnica v Šoštanju. : za moške, ženske in otroke : t veliki teMri po z.MriJWh )„ 8talnih cen,li v podmžni trgovini tvrdke R. MJKLAUC -___________________ Najnovejše «1 kravate ;| za gospode, K pentlje, samovez-J? nice in vse druge |j moderne fazone, |y ovratniki, za pesi- 1 nice, naramnice, podveze, nogavice, palice, dežniki, različni gumbi, ščetke, milo, parfumi i. t. d. po skromnih stalnih cenah v modni in športni ■ trgovini = Za gornja in spod« krila Ogromna za-loga od naj-enostavnejše (f^\ do naj moder- J mi \ S » y- WV nejše fasone, po iVj. § Si [M"° nizkih 3 t sj : ij/ cenah. * s ■v S 5' S K Pariške modele in: ■ ® S konfekcijo za dame, legi 5 klice, gospode in dečke priporo* 5 Angleško skladišče oblek J O. Bernatovič, Ljubljana, Mesni trg 5-6. ■ Telefon 132. Telefon 132. Ljubljana nasproti glavne pošte BANKA —------ - podružnica v Ljubljani. ■■— t Delniška glavnica 40,000.000'- kron. Vsakovrstni bančni, borzni in menjalnični posli, 41|2°|o bančne ~ . ■ ■ ■—=~ zadolžnice lastne emisije. ■■■ = i.s Vloge na knjižice, blagajnične nakaznice in račune —, Krediti: rem-burzni, davčni in v računih. * * i.