GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKI Leto !. V Ljubljani, dne 26. maja 1934 Štev. 13. Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljubljana,^ Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto 48 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din. Posamezna številka p— Din Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I. Na razvalinah starih političnih generacij naj v slogi vseh pravih, poštenih sinov močne Jugoslavije vzkiije novo življenje skupne sreče, zadovoljnosti, enakopravnosti in svobode Neodvisnost sodišč in stalnost sodnikovi“ ŠS&rSS: izvedena čim popolnejše, bosta najboljše jamstvo za pravično in objektivno izvajanje obstoječih zakonov Jugoslovanska narodna stranka posameznih občinah. Skupno zlo težke sodobnosti, neustaljenih povojnih gospodarskih in političnih razmer ter najobupnejša borba za obstanek nas marsikaj združi, vse sinove našega velikega, zdravega in junaškega naroda, vsaj v mislih in nam vsem usmerja korak v isto pot, k ozdravljenju razmer, k blagostanju, k lepši bodočnosti. Žal pa je to zbližanje pri marsikomu res samo v mislih, bežno in mimogrede, namesto da bi pognalo močne korenine iz dna odkritega, nesebičnega srca, v zavesti, da je le v skupnem nastopu vseh ustvarjajočih, ne le rušečih narodnih pozitivnih sil rešitev iz težke sedanjosti in iz trpljenja, ki smo si ga v marsičem sami krivi. Bogate izkunšje v pretekli zgodovini jugoslovanskega naroda, Že bolj pa v zgodovini Slovanstva, bi nam morale biti najboljša in najzgovornejša šola za vse korake in ukrepe, ki jih delamo mnogokrat brez trezne premišljenosti, brez načrtov in brez previdnega pogleda v bodočnost. Nesloga in needinost, ki sta postali v domači zgodovini že legendarna »čednost« in nehvalevredna »slovanska speci-jaliteta«, sta rodili doslej že toliko gorja in nepopravljivih zlih posledic, da bi nas morali navdajati z neprikrito, ntrzko grozo in nas navajati na pota, ki edino vodijo k uspehom, k izboljšanju in k zadovoljstvu. Skupna sreča in skupna dobrobit sta vendar tako nekaj vzvišenega in privlačno-lepega, da se ju ne bi smel, nikakor braniti že v lastnem interesu, kaj šele takrat, ko prihaja najresnejše v poštev tudi blagor in napredek naših bodočih generacij, naše mile in krvavo priborjene domovine, močne in svobodne uedilnjene Jugoslavije. Skrb za lastno kri, za lasten zdrav in močan rod nam veleva, da puščajmo v nemar vsakdanje malenkosti in se oprimimo velikih, jedrnatih in zdravih gesel, ki kažejo kvišku, k napredku, k sreči in k I varni bodočnosti. Zavest, da smo složni in edini med seboj predvsem vsi oni, ki smo si najbližji po krvi in jeziku, nam bo v negotovi bodočnosti najmočnejše orožje v samoobrambi in predvsem trdna, res bratska in brezpogojna sloga nas bo mogla družiti v nevarnih trenutkih omahljivosti, malodušja in grozeče razdvojljivosti. Vsi dobro vemo, da slabi naše veliko narodno in državno telo ter življenje mnogo gnilega, nezdravega in kužnega. Prav ta zavest obolelosti nas mnogokrat straši in nam jemlje pogum ter nekdaj tyko trdno zaupanje v ozdravljenje in izboljšanje razmer. S tem se naš položaj in splošne naše razmere le še poslabšujejo. Bolezen se nikoli ne zdravi sama, brez lastne pomoči in brez trdne volje po ozdravljenju. Nai podlagi velikih spoznanj in izkušenj ter s treznim, neustrašnim pogledom na to bolno gnilobo moramo sami zgrabiti Za bolne dele našega družabnega telesa ter z energično kretnjo in s s stisnjenimi! zobmi odtrgati, izkoreniniti vse, kar nasprotuje pojmu zdravja, poštenosti, bratstva in vzornega sožitja. Ne smemo oklevati, ifcer nam sicer grozi zastrupljenje vsega zdravega jugoslovanskega organizma. Vsako odlašanje in bojazljivo odmikanje od neizogibnih ukrepov bi nas utegnilo ugonobiti. Zato ne odmikajmo pogleda od obolelih mest v našem javnem življenju, temveč preglejmo jih s prodirajočim pogledom, da spoznamo pravo bolezen in pravo zdravilo. Ničesar si ne prikrivajmo, pa naj bo še tako strašno, pokvarjeno in grozno, ker bii s prikrivanjem in tajenjem resničnega stanja škodovali le sami sebi. Objektivna kritika vsega javnega življenja in dogajanja je neodhodno potrebna in jo brezpogojno diktira iskrena skrb za svete narodne in državne pravice ter interese. Povejmo si odkrito v obraz, kje bolehamo in kaj nas slabi; skupno spoznanje nas bo zbližalo in združilo k skupnemu zdravljenju razmer, k ustvarjanju skupne lepše, boljše bodočnosti, odklanjamo pa seveda a priori vsako neiskreno misel, vsako prikrito razliko pogledov in mišljenja, vsako slepomišenje in demagogijo. Kdor je poštenjak in se bije res le za zmago poštenja, svobode, pravičnosti in enakosti, se ne bo ničear strašil in bo nastopal vedno in povsod tako, kakor se to možu-poštenjaku in resničnemu Jugoslovanu tudi spodobi. Jugoslovanska narodna stranka si je postavila ta klena, neomajna načela v svoj program, katerega hoče dosledno, v celoti in s pomočjo vseh pozitivnih narodnih sil tudi ilzvesti. V našem nastopu ža pravico in poštenje, v naši trdi borbi za zmago enakopravnosti in svobode, ne odklanjamo od sebe prav nikogar, ki mu je močna, ždrava in zadovoljna Jugoslavija nad vse, ki resnično hrepeni po enaki pravici in enaki dolžnosti vseh sinov in hčera ponosne jugo? slovanske matere. Ta skupen svet dl j in trdna volja, da odstranimo i enotnim nastopom iz našega javnega narodnega in državnega življenja vse, kar ni zdravo in ne spada vanj, naj nam bosta vodnika na naši bodoči poti in naj nas združita v enem skupnem, res narodnem in vsedržavnem taboru, kjer je dovolj prostora in kruha za vse resnične jugoslovanske borce in poštenjake. Mlado je še življenje in delovanje Jugoslovanske narodne stranke, toda že polno borbe, žrtev in uspehov. Jugoslovansikla narodna Stranka je prevzela nase v teh težkih časih skrajno težko nalogo, da odločno zahteva, da so sodišča popolnoma neodvisna od kakršnegakoli vpliva. Zahtevamo, da se ! omogoči in zajamči, da se bo soldih izključno le na podlagi obstoječih zakonov. Narod ima rajši pravico, kakor pa svobodo, ker je pravica večja in važnejša od svobode. Zato je še sedaj mnogo ljudi, ki pravijo, da jim je bilo bolje v onih treh letih, ko ni bilo ne ustave ne narodne skupščine, ker je bilo takrat mnogo več pravice, kakor pa jo je dandanes. Takrat se je narod vsaj lahko svobodno pritožil, če se mu je delala krivica, danes pa mu je to otežko-čeno, često pa celo onemogočeno. Po današnjem sistemu ima pravosodni minister pravico, da brez vsakega pravega razloga ali podrobnejše utemeljitve premesti, upokoji ali odpusti iz službe kateregakoli sodnika od najnižjega do najvišjega sodišča, ne da bi se odpuščeni, upokojeni'ali premeščeni sodnik mogel pritožiti pri komurkoli proti ministrskemu odloku. Takega stanja doslej v naši državi nismo bili navajeni. Celo v času, ko ni bilo ne ustave ne narodne skupščine, je imel tako dpuščeni ali premeščeni oziroma upokojeni sodnik pravico pritožbe proti odloku, katerega je smatral za nepravičnega. Isto pravico so uži-,vali tudi vsi ostali državni uradniki. Spominjamo se mnogih primerov. ko je državni svet ugodil takim upravičenim pritožbam in je ministrske odloke razveljavil, | uradnik pa je prišel do svojega zadoščenja in svoje pravice, j Sedaj so se razmere temeljito ‘spremenile. Uradniki so postali povsem odvisni od svojih resorjih ministrov, ki razpolagajo z I njimi popolnoma po svoji prosti volji. Tozadevni edinstveni sklep je bil izglasovan v narodni skupščini tik pred samimi občinskimi volitvami in so se z njim očividno hoteli prestrašiti sodniki okrajnih, okrožnih in upravnih sodišč, ki so j razumeli »nežni« migljaj, kako jim je delati in postopati. Ljudstvo prav dobro ve, kakšno je delovanje narodnih poslancev, senatorjev in ministrov in kam vse posega. Nešteto vzgledov o novi praksi so nam nudile zadnje občinske volitve, kakor tudi ponovne volitve v marsikje ni moglo izkoristiti svoje svobode pravilno, ker ni moglo postaviti v občinsko upravo oseb, v katere zaupa in katere smatra edino zmožne za vodstvo svojih občin. Tako je postal pravi smisel in namen volitev smešen ter volitve same popolnoma odveč. Taka praksa, ki je specialiteta današnje vladne JRKD oziroma kakor se po novem imenuje JNS, se mora končno in brezpogojno končati. Država in narod, ki se kakor se more le redko kateri drugi narod in država, ne smeta nikoli dopustiti, da bi se tako teptali zakoni in svete narodne pravice, zlasti ne po velikih, milijone najboljših žrtev zahtevajočih osvo-Ljudstvo bodilnih vojnah in v prosvitlje-nem, demokratičnem dvajsetem stoletju, v veku svobode, civilizacije in prerojeja življenja zmožnih zdravili, nepokvarjenih narodov. Zato ponovno z vso odločnostjo in poudarkom zahtevamo najpo-polnejšo neodvisnost sodišč in ne-okrnljivo stalnost sodnikov, ker smatramo to za predpogoj velikega napredka, notranje urejenosti in vzornega sožitja v naši veliki jugoslovanski državi! Jugoslavija in Bolgarska Zanimive izjave jugoslovanskega in bolgarskega poslanika v Pragi na razna aktualna medsebojna vprašanja obeh južnoslovanskih sosednjih držav V svoji binkoštni številki so objavili praški »Narodni Listy« izjavo jugoslovanskega pooblaščenega ministra v Pragi g. dn-Prvi-slava Grisogona in tamkajšnjega bolgarskega poslanika Panča Do-reva o zadnjih zgodovinskih dogodkih na Balkanu. Urednik lista Vladimir Sis je napisal k izjavama uvod, v katerem pravi: »Oba poslanika balkanskih slovanskih držav sta odgovorila na vprašanja, ki upravičeno vzbujajo pozornost predvsem slovanskega sveta in bodo njuni odgovori nedvomno razveselili vsakogar, ki veruje v boljšo bodočnost ne le Južnih Slovanov, temveč vseh Slovanov sploh. Prepričani smo. da leži le na podlagi bratskega zbližanja in uedinjenja obeh slovanskih držav ter na načelu enakosti, enakopravnosti in pravega bratstva jamstvo njunega mirnega razvoja ter njune boljše bodočnosti. Le z ustvaritvijo močne jugoslovanske celote od Jadranskega do Črnega morja ter od Donave in Drave do Egejskega morja bo enkrat za vselej trdno zajamčen najjužnejši položaj slovanstva in s tem tudi trajen mir novega Balkana. Politično uedinje-nje vseh Južnih Slovanov ie nedvomno eden glavnih pogojev za zagotovitev miru na Balkanu in s tem tudi v srednji Evropi, je pa izpelje po zakoniti in parlamentarni poti vse narodne zahteve, težnje, želje in potrebe in da ponovno oživi zamrlo poEtično in parlamentarno silo ter pravice vsega našega naroda. V času, ko se rušijo in drobe stare politične generacije, lu bi še vedno rade vodile našo državo po zastarelih in zapuščenih potih, krčevito oklepajoč se oblasti, je stopila neustrašeno na plan mlada, močna Jugoslovanska narodna stranka, ki hoče s svojimi jeklenimi pleči in rokami izvesti izmenjavo ljudi in načel, ki naroda ne morejo voditi k blagostanju. Zato pa v teh odločilnih trenutkih, ko se polagajo trdni temelji novemu zgodovinskemu političnemu razdobju našega naroda, ne sme izostati v skupni borbi za skupno sveto stvar noben pozitiven člen naše narodne verige, ker pomenja vsako cepljenje sil in nepo-seganje v aktivno politično borbo zločin nad državo, nad narodom in nad skupno boljšo bodočnostjo. Vsi pošteni, zavedni Jugoslovani, pod prapor Jugoslovanske narodne stranke! Vsi v borbo za svete narodne pravice do končne zmage! * , obenem tudi jamstvo za definitivno zrnago ideje vseslovanskega uedinjenja.« Na prvo vprašanje, kako gleda na jugoslovansko-bolgarsko zbližanje, je g. dr. Grisogono odgovoril: »Ali se vam ne bo zdelo, da pretiravam, če na to odgovorim, da je ta dogodek, če že ne edini, pa vendar res najrazveseljivejši v mednarodni politiki v povojni dobi in če z nekim ponosom ter brez ironije poudarim: To je Balkan! Absolutno prepričan sem, da mora pot, po kateri sta krenila gg. Mušanov in Jevtič po plemeniti in pomembni pobudi vladarjev obeh sosednjih držav, privesti k cilju. Evropa in mir bosta imela od tega le korist, toda Evropa mora k temu tudi sama prispevati, in sicer s tem, da ne bo delala ovir.« — Obstoji mar kaka nevarnost, da bi mogla balkanska zveza razpasti? »Balkanska zveza ustreza koncepciji in potrebam balkanskih narodov, ki so stari toliko, kolikor je stara njihova politična zgodovina. To je praktično izvajanje gesla: »Balkan balkanskim narodom!« Pogosto se pravi: Balkan ni enak Apeninskemu ail v znatni meri tudi Pirenejskemu polotoku. To je resnično, kolikor se tiče etni-ško-jezične fiziognomije, sicer pa mislim, da predstavlja Balkan edinstveno celino tako tipov kakor tudi interesov vsaj v taki meri, kakor oba ostala sredozemska polotoka. Skupna kultura, skoraj ista socialna struktura prebivalstva, skupna zgodovina petih vekov in sodobnost nacionalnega prebujenja — vse to je zapustilo neizbrizne skupne poteze in težnje. Na drugi strani pa je zopet koncepcija vseh velikih sosednjih evropskih držav, zamišljajočih si Balkan kot najbližji kolonialni kontinent za izvajanje svojih imperialističnih stremljenj, vzbudila v balkanskih nacionalnih državah močno zavest da jim je prepotrebna solidarnost, če hočejo preprečiti v Severni Ameriki, prav tako in povratek žalostne preteklosti, ki še mnogo bolj moreta sodelovati so jo balkanski narodi morali tež- in procvitati bolgarski in jugoslo- ko plačevati. ,vanski narod v dobrobit Slovan- Vse to prodira danes v javno stva in človeštva sploh.« mnenje vsega prebivalstva na Balkanskem polotoku in prav to Kaj pa balkanski pakt? javno mnenje tira politike k sode-: »Glavni pogoji za resnično in lovanju. Zaradi tega sem optimist trajno zbližanje je vzajemno spo-glede balkanskega pakta in veru- ;što'vanje nacionalnega občutja in jem, da bi se tudi v primeru, če bi narodnega dostojanstva vsakega hotel nekdo izstopiti iz te zveze,‘naroda. Bolgarska zaenkrat ne kmalu vrnil v njo pod vplivom1 more še vstopiti v noben blok, ki okoliščin in zavesti dotičnega na-! neiskreno pušča »odprta vrata« roda.« — Kaj pravite, gospod minister, na madžarske pritožbe zaradi obmejnih incidentov? »Zadeva je »sub judice« in je zato treba počakati. Mislim, da lahko prav mirno čakamo. Prav po zasluženju je že sedaj obsojen in ocenjen način, kako se je vsa stvar pripravila. O stvari sami mislim, da je dobro, da se je že končno ponudila priložnost, da se pred vzvišenim forumom Društva narodov razpravljajo razne razmere na naših mejah. Sledili ste zadnjemu procesu proti osebam, ki so pripravljale atentat na našega kralja ob priliki njegovega bivanja v Zagrebu. Sledili ste razkritjem emigrantov-teroristov, ki so bili nedavno prijeti oziroma so se vrnili v Jugo drugim državam. Bolgari stremimo po ustvarjanju jasnega položaja in po utrjevanju točne odgovornosti s pomočjo obojestranskih pogodb o miru, nenapadanju in izogibanju sirovi sili. Nad podpisi in pakti stoji stvarnost življenja. Če se vsi oklepamo Društva narodov, smatram, da je potem dovolj, da ta ustanova sama določi pojem napadalca in postopa v okviru mednarodnega prava. Bolgarski narod odklanja vojne, bolgarski narod želi živeti v miru in prija- j teljstvu z vsemi svojimi sosedi, ne hrepeneč po čem tujem in; braneč, kar je njegovo. Bolgarska J je preživela že mnogo trpljenja in ‘ razočaranj in zato odkrito želi, da zgradi v miroljubnem sodelovanju in prijateljskem ter bratskem sožitju predvsem z jugoslovanskim narodom svojo srečnejšo bodočnost.« — (Ceps). Delo naših v narodni V podrobni proračunski razpravi letošnjega proračuna ministrstva za gozdove in rudnike dne 10. marca t. 1. so govorili med drugimi v imenu opozicijske Jugoslovanske narodne stranke tudi narodni poslanci gg. dr. Kešelje-vie, dr. Metikoš in Dragovič. Njihova izvajanja so bila sprejeta na levici z glasnim aplavzom, pa tudi mnogi poslanci z desnice so vid- no pokazali svoje soglasje z be-slavijo. Vse to se mora že končno sedami naših parlamentarnih bor-proučiti in razčistiti, mora pa se cev. tudi ugotoviti, kaj je v stvari res; Od naših opozicijskih poslan-predvsem pa je treba ugotoviti, ali cev je govoril prvi g. dr. Nikola in kakšno odgovornost nosijo za Kešeljevič, ki je izvajal: to tudi razne uradne osebnosti, j »Ce bi ne bilo drugega, kakor Res je, da bi se mogla ta vpra-!gol ekspoze gospoda ministra za šanja rešiti po neposredni diplo-1 gozdove in rudnike, ki je izrazita matski poti; toda če se je že izbrala druga pot, mora tudi ta pot pomagati, da postanejo razmere na jugoslovanskih mejah normalne in da se enkrat za vselej onemogoči nadaljevanje stanja, ki ne odgovarja dobremu sosedstvu, kakršno si želimo z vsemi svojimi sosedi.« O bolgarskem poslaniku v Pragi g. Panči Dorevu pravi list, da ima tudi bogato politično preteklost. V carigrajskem parlamentu mladoturške dobe se je odlikoval kot odločen branitelj bolgarskega prebivalstva v turškem cesarstvu. V diplomatski službi Bolgarske se je pobližje sezanil s srednjo Evropo in Albanijo. Bil je načelni na-sportnik politike, ki je Bolgarsko potegnila v vojno na strani centralnih držav in je vnet pristaš ideje za zbližanje vseh Južnih Slovanov. V Prago ga je privedla želja, da bi deloval za čim tesnejše češkoslovaško-bolgarsko zbli obtožba vse korupcije, poneverb, sleparij in tatvin, ki so se dogajale od prevrata pa do danes v tem ministrstvu in v podrejenih mu ustanovah, že ne bi nikakor mogel glasovati za proračun in delo v tem ministrstvu. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da je vsak, kdorkoli je le hotel oslepariti in opljačkati to državo, enostavno stopil z njo v trgovsko družabništvo; kakor hitro je dosegel !svoj namen in si je napolnil svoje žepe z državnim in narodnim premoženjem, je svoje »podjetje« enostavno likvidiral, država pa je krila še eventualni primanjkljaj. Vsi ti. ki so »delovali« v družabništvu z državo, so odnesli v tujino težke sto in sto milijone dinarjev in žive sedaj tamkaj brez vseh skrbi, zdravi in veseli, do-čim je država izgubila ves svoj denar z neizmernim naravnim bogastvom, s svojimi gozdovi vred. žanje in v resnici tudi ne zamudi Kar pa je v tej zadevi najžalost-nobene priložnosti, da manifestira nejše in najstrašnejše, je dejstvo, svoje dobro nagnenje napram brat- da se doslej še prav nobenemu ski Češkoslovaški. krivcu ni skrivil niti las na glavi. Na vprašanje, kaj pričakuje od Gospoda! Ze polna tri leta se vlagajo na tem mestu neštete m- boigarsko-jugoslovanskega zbliža- iznesti pred češkoslovaško jav- Jflo prav v noben, držav, v vsej nostjo, ki goji enake simpatije na- dosedanji zgodovi i p< c * pram nam in napram Jugoslaviji, rizma. Nad polovico vseh, nairod-Bolgarska zunanja politika de-|" se po večjih krajih in mestih ome-Iji število trafikantov in naj se po-— Pevsko društvo »Slavec« v [deljujejo koncesije za trafike pr-Ljubljani je ob letošnjih binkošt- j venstveno vojnim invalidom in sinili praznikih na izredno svečan : romašnim prosilcem. V najkrajšem način proslavilo 50-letnico svojega 5asu naj se tudi izda pravilnik obstoja. Jubilejnih proslav se je: pletle nadrobne prodaje tobaka in udeležil tudi bolgarski pevski zbor ! monopolskih predmetov. Najvaž-»Rodna pesen« iz Plovdiva, ki ga j nejša zahteva trafikantov pa je, da je ustanovil Slovenec prof. An- izvede uprava državnih monopo- bi se zmanjšal vpliv Francije v lentiranim, veščim pripovednim Društvu narodov. peresom nad 50 let. Ob grobu na Neprestani bombni atentati na- magdalenskem mariborskem po rodnih socialistov v Avstriji po- kopališču so se poslovili v torek vzročajo med prebivalstvom ve- popoldne v imenu »Kluba maribor- liko vznemirjenje, med vladnimi iških književnikov« g. dr. Ivo Šor-krogi pa precejšen strah in neraz- li, v imenu »Slovenske Matice« položenje. Avstrijski člani kljukastega križa so položili bombo tudi v grajsko kapelico na gradu voditelja heimwehrovcev kneza Star-hemberga v Laxenburgu. Peklenski stroj je eksplodiral in porušil del gradu, človeških žrtev pa ni bilo. Tudi v Solnogradu je eksplodiralo več bomb na javnih prostorih. Na Stalina sta v sredo popoldne ravnatelj g. dr. Tominšek, v imenu vipavskih rojakov novinar g. Radivoj Rehar in v imenu prijateljev ter ljubljanskih književnikov g. Radivoj Peterlin-Petruška. Bodi našemu nepozabnemu Joži Kostanjevcu ohranjen v naših srcih trajen prijazen spomin, njegovim svojcem pa izrekamo naše najgloblje sožalje! ton Bezenšek. Bolgari so doživeli v Ljubljani nad vse prisrčen sprejem in so bili vse dni svojega bivanja v Ljubljani središče splošne pozornosti in prisrčne bratske aa-klonjenosti našega občinstva. Bolgarski gostje so bili nad Ljubljano in njenim prebivalstvom, kakor sploh nad slovensko gostoljubnostjo izredno navdušeni in zadovoljni. — Združenje grafičnih faktorjev Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, je proslavila na binkoštno nedeljo 25-letnico svojega obstoja kot samostojna organizacija vseh tiskarniških faktorjev v Sloveniji. — Ljubljanska borza je imela pretekli teden svoj redni občni zbor, na katerem so se razpravljale vse aktualne zadeve našega gospodarstva. Dosedanji predsednik g. Dragoin Hribar je iz zdravstvenih razlogov odložil svoje mesto, za novega predsednika je bil izvoljen g. dr. Ivan Slokar, za podpredsednika pa gg. Ivan Jelačin in Rihard Skubec. V borznem svetu so gg. Boris Hribar, Josip J. Kavčič, Ferdo Niklsbacher. Rihard Skubec, Andrej Šarabon, Rihard Schwinger in dr. Djuka Vr- Senator g. dr. Ivan Gmaj- banič, v finančnem odboru gg. v Moskvi izvršila atentat dva di- ner je pretekli torek umrl v Za-!Ivan Gregorc, Janko Jovan, An- grebu, kjer je imel tudi odvetni-jton Kralj, Josip Ljubič in Anton ško pisarno, star 50 let. Bil je do-.Soršak, v razsodišču pa gg. Ivan so zadele Stalina v prsa, baje pa'ma iz okolice Zagreba, med vojno j Avsenek, dr. Mirko Božič, Stanko njegove poškodbe niso nevarne. |pa je v tujini mnogo deloval za [Florjančič, Janko Jovan, Zdenko jaka, sinova bivših višjih carskih častnikov. Krogle iz samokresov Židje v Nemčiji po najnovejši Hitlerjevi odredbi ne smejo več nositi nemških imen, temveč si morajo nadeti zopet svoja stara židovska imena. V Palestini so vse židovske organizacije proglasile poldnevno generalno stavko v znak protesta, ker je angleški vrhovni komisar spričo navala nemških Židov močno omejil priseljevanje v Palestino. Korupcija cvete tudi na Japonskem in bo japonska vlada zaradi škandaloznih razkritij o raznih težkih zlorabah v finančnem ministrstvu najbrže v celoti morala podati ostavko. osvobojenje in uedinjenje vseh Ju- Knez, Fran Medič, Evald Popovič, goslovanov.’. Fran Stupica, Leo Blinc, inž. Bog- Narodna skupščina se bo dan Ferlinc, Karel Soss in Josip sestala, kakor napovedujejo razni listi, k rednemu poletnemu zasedanju, najbrže 5. ali 6. junija. Zasedanje bo kratko, nakar odidejo poslanci na počitnice. — Tradicijonalni kmetski praznik na Krškem polju se vrši, kakor običajno, tako tudi letos dne 15. avgusta. Ob tej priliki bo konjska in živinska razstava, velike konjske dirke itd. Naprošajo se vse organizacije in društva, da se pri izbiri datuma za event. prireditve ozirajo na ta dan. Verlič. — Slavna domžalska godba bo dne 12. avgusta t. 1. svečano proslavila svoj zlati jubilej. Vsa ostala društva se že sedaj naprošajo, da ta dan ne prirejajo event. svojih nameravanih prireditev, da bo izpadla proslava jubilantke čim lepše. — Jugoslovanski trafikanti so imeli kongres svoje zveze v Beogradu, kjer so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je postal položaj maloprodajalcev skoraj lov preko svojega poverjenika prisilno obvezno organiziranjeh vseh maloprodajalcev tobaka v državi. Resolucija je bila oddana na vseh pristojnih mestih. — Člani bolgarskega Pen-klu- ba bodo te dni vrnili svoječasni obisk naših penklubovcev in bodo obiskali na svojem izletu po Jugoslaviji poleg Beograda in Zagreba tudi Ljubljano, kjer bodo ostali 2 dni. — Neznani atentatorji so poskušali izvršiti atentat na osebni vlak na železniški progi Munčare —Krsna v Srbiji. Med tračnici so zagvozdili železno traverzo, hoteč tako pognati vlak s tira. Njihova zločinska namera pa se jim ni posrečila, za kar se je zahvaliti veliki čuječnosti in duhaprisotno-sti strojevodje, ki je preprečil katastrofo. — Na majniškem šolskem izletu pri slapu Rinke v Logarski dolini je težah hlod, ki je zgrmel z neke višine, ubil 20-letno učiteljiščnico Marženko Grosmanovo iz Žetal, njeno sošolko, Mileno Kocuvanovo pa je nevarno poškodoval na nogi. — Smrt na tračnicah. Po nesrečnem naključju je zašel pod kolesje lokomotive gorenjskega osebnega vlaka tik pred Kranjsko postajo na binkoštno soboto zvečer 22-letni kmečki sin Stanko Pangeršič, ki je bil na mestu mrtev. Tragedija mesarskega mojstra. V sredo 23. t. m. popoldne je napravil v svojem stanovanju na Poljanski cesti v Ljubljani 37-let-ni mesarski mojster in mož najemnice gostilne »Koroški dom« Fran Tršan strašen konec svojem življenju. Dolg in oster mesarski nož si je porinil v srce ter obležal na mestu mrtev. Očividno je storil strašno dejanje v trenutni duševni zmedenosti. — Stalna državna higienska razstava je bila otvorjena te dni v Beogradu in se nahaja v Miloša Velikega ulici št. 91 Radiraj Peterlin-Petruška: 13 K matuški Rusiji Po prihodu v vojašnico se navidezno pomirim in poboljšan izpolnjujem vsa povelja sitnih poveljnikov, na tihem se pa pripravljam na beg. Kovčeg in vse na poti nepotrebne stvari prenesem k branjevki nasproti vojašnice, toda nikomur ne črhnem niti besedice, zakaj delam to. Ob prostih večernih urah se sprehajava s Puppisom po obali zunaj mesta in jaz preiskujem z očmi pobočje Lovčena in si v duhu črtam smer poti, po kateri bom bežal. Neke nedelje koncem julija dobim prost izhod do enajstih ponoči. Po raportu grem k znanim domačinom v goste in po slovo. S Puppisom pijeva preko devete wre, potem ga spremim do stanovanja, se toplo poslovim od njega, ki me začuden vpraša, zakaj uganjam baš ta večer take ceremonije, in odkorakam na izpre-hod iz mesta. Hodim počasi po cesti v škaljare in dalje v noč. Ne bojim se nikogar. Če me slučajno kdo ustavi, mu pokažem dovoljenje, pa bo vse dobro. Skoraj na istem mestu kot prvič zavijem na desno v skalovje in ko sem že precej visoko, poiščem široko in kolikor mogoče gladko skalo ter ležem nanjo. Krasna, jasna poletna noč je. Meseca ni videti, toda vse nebo je posejano z milijoni zvezd. Z veliko ljubeznijo poiščem med njimi Veliki voz in ono malo zvezdico kraj njegove osi. Po njej sem pošiljal vedno pozdrave svojim dragim v domovino. Pošiljam jih tudi zdaj. Od razsvetljene kotorske obale prihajajo kakor šumenje valov, zdaj jasno, razločno, zdaj medlo in komaj slišno, glasovi koračnic in valčkov, ki jih igra vojaška godba. Potem godba preneha in luči v mestu ugasnejo druga za drugo. In vseokrog zavlada naenkrat taka tišina, da slišiš utripe srca, tam daleč, od onstran prepada iz forta San Giovanni, pa se čuje votlo korakanje stražej Kakor da me sama priroda varuje pred nenadnim naskokom sovražnikov, si mislim. »Halt, ver da? Patrol forbaj!« se oglasi krik straže od spodaj, zdaj s te, zdaj z one utrdbe. Čutim se združenega s prirodo kakor malokdaj poprej in tako varnega, da pozabim na vse in sladko zadremljem. Mrzel jutranji veterc me zbudi iz spanja. Preplašen planem kvišku. Temno je še, le nad Lovčenom je črno modro nebo pobledelo in mrak postaja prozor-nejši. Stopim hitreje. Da ne zaidem na cesto, zavijem malo bolj na levo v plazovje in po jarku kvišku. Dani se. 6. Drngič v Črni gori. Prej kakor sem mislil, sem zopet na svobodnih tleh slovanske Črne gore. Na meji me sprejmeta dva druga Črnogorca. Izročim jima vojaški bajonet, da ga vrneta avstrijski oblasti in odhitim proti Njegošim. Noge in srce mi je lahko in Židane volje jo maham proti Cetinju. » Pa kaj bi tudi ne bil vesel? Otresel sem se sovražnih ljudi, zadnjikrat sem slišal pokvarjeno vojaško nemščino, s katero so uslužljivi slovanski hlapci gnjavili sebe in druge in prepričan sem bil, da me čakata tam v Cetinju moja nekdanja prijatelja one jesenske vožnje v Kotor. Pa tudi drugače je bila ta druga pot za-me veliko prijetnejša: Bilo je lepega poletnega solnčnega jutra, od vseh strani te je pozdravljalo ptičje petje, rahel vetrček je pihljal sem od Lovčena, ljudje so bili zadovoljni in praznično razpoloženi, ali so se vsaj meni zdeli taki in jaz bi jih najraje objemal drugega za drugim in vse vprek, mlade in stare. Letos je bilo dozdaj še precej dežja in tisto malo žita in krompirja, kar so ga imeli na svojih malih s kamenjem ograjenih njivicah in mincenih vrtičkih je obetalo dobro letino. Pa tudi zima je bila huda in nametala tam v globoke veternice Lovčena snega do vrha, ki ga doli v Kotoru tako mnogo potrebujejo za pivnice, gostilne in hladilnike na parnikih. In vse to prinese revežem marsikateri novčič. Ko grem že proti Cetinju, od Martinovičev dalje, od silne vročine in soparice nič več tako vesel in zadovoljen, prilezejo bog ve od kod grdi, temni oblaki, se oprimejo skalnatih krivošijskih vrhov, se zgneto v mogočno vojsko in planejo z bliskom in gromom, ki odmeva kot trobenta sodnega dne od gora in prepadov, z veliko naglico za menoj. Kaj naj storim? Kamor pogledam, daleč naokoli nikjer nobene hiše. Nič ne pomaga: moker bom, ko Dalje prihodnjič. mis. Uda ja: Konzorcij »Edin«*ti«. Odgovarja za izdajatelja in nredniitvo Radivoj Peterlin-Petruška v Ljubljani, Gosposvetska c. *t. 13. - Tiaka tiskarna »Slovenija« ▼ Ljiklj&ni — predstavnik A. Kolman, Ma*arykoTa 14/1 V.