lo-
to-
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
. VOL XXIX.—leto XXIX.
cleveland, ohio, tuesefay (torek), JUNE 25, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 124
dcui
Navzočnost muftija v Egiptu je udarec Veliko Britanijo
London, 20. junija (o.n.
^ A.)—12 dobro informiranih vi-^ ^ov prihaja vest, da je egipčanski kralj Farouk sprejel v svojo ^scito jeruzalemskega muftija (jOi Husseini-ja pred vsem iz '■^zlogov, ker se je hotel mašče-^^ti nad Angleži za njihovo na-^ stopanje tekom vojne, ko je bi-^ bojna linija pri E1 Alameinu. i Takrat so angleški tanki obli 1( »olili kraljevo palačo in prisili-1^4 ' kralja, da imenuje novega zu-[eli^ II^^JGga ministra Nahas pašo, ' Je bil eden redkih egipčan-^ ®kih' politikov, ki sd niso s po-i ^'jivostjo in upanjem ozirali v I stiaeri Rommel-ovih armad. Fa-^ .j se je takrat moral podati, '' ?	izjavil, da Angležem
"d	bo nikdar odpustil,
dn Tukajšnji opazovalci pričaku-da angleška vlada he bo Poskusila nobenih posebno od-°cnih korakov v zadevi mufti-^ da ne bi pokvarila poteka ^''glo-egipčanskih pogajanj, ki j ^ Največje važnosti. Toda ne-^ bo morala storiti že radi ^ ker je navzočnost mufti-g ^ Nevarna — skoro prav tako ^^^&rna v Egiptu, kot bi bila v : , ^Wtini, in tudi radi tega, ker ^ angleški prestiž le prizadet.
,H0
To
pa je v tistih krajih veli-dožive-arabskem sve-
^ *= Važnosti. Britanija je ^ težak udarec v arabsk
for"
stavka preklicana s povišanjem mezde
camden, n. j. —Campbell
;ciš^	j® priznala svojem de-
jjii. ^cem po 15 centov priboljška ,1^ Uro, potem ko je CIO unijS, ^l^jianila, da prične s stavko 7 2% 30 dni. Z povišanjem plače u&ija takoj preklicala napo-stavko.
!ta
tlC.
tJ	oddelek za izobrazbo
v - ^Podvzel akcijo za preiskavo ^ kot 300 privatnih tehničnih ^ državi Ohio. Dr. Clyde His-
*^'2avna oblast preiskuje tehnične šole
Dr
Rusija dolži Ameriko, da z atomsko bombo stremi za nadvlado nad svetom
MOSKVA, 24. junija—"Pravda" je danes objavila obširen članek o mednarodnem položaju, v kateri ,se proti Zed. državam odprto naperja obtožba, da skušajo z atomsko bombo dobiti nadvlado nad vsem svetom.
Vei šol Soti;
J.I 6) i
ind|^«»bo
S> državni direktor
in«
t«'
d
za izo-dejal, da je namen da se postavi vredna nove standardne ki so bili pred krat-Uveljavljeni, le dni je Na-Radio šola v Clevelandu Izpovedala prostovoljni bankrot
» ^®ki uradnik te šole je pod ^ei -
je
®iskave šol
^alno obtožbo, daje nepo-^lim potom prejemal denar
[ep"' Veteranov!
A
teit

Koncert na Mallu
četrtek ob 8. uri zvečer bo ■u prvi večerni godbeni kon-iia začasnem odru na Mallu, dno od Mestnega avditori-^ %rala bo godba 149 oseb iz ^^Win - Wallace kolegija. ^Pnina je prosta.
^stilna oropana za $2000
i!'
(O
lop)"
o
Ijjj ponarejenim ključem je do-k ^8top v gostilno Gay Nine-^ Cafe, 1028 Walnut Ave., v j^'^edeljek zjutraj neki ropar, ki , ^bii in zvezal 54-letnega por-Y Charles Rose in ga zaprl (2 potem' pa pobral za baro in mirno odšel.
Članek v glasilu komunistič-' ne stranke pa pravi, da ne bo Sovjetska zveza nikdar odstopila pravice do, vetiranja kakršnega koli načrta za atomsko kontrolo.
Baruchov predlog označen za "atomsko diplomacijo"
"V naši dobi taka stremljenja po svetovni nadvladi ne morejo uspeti," izjavlja sovjetski list, ki označuje predlog, katerega je predložil varnostnemu svetu Združenih narodov Bernard Ba-ruch, za "produkt atomske diplomacije."
Baruchov predlog zahteva, da se vse velike sile odpovedo veti-ranju glede izvajanja programa za kontrolo atomske energije, kol? pogoj, pod katerim bi Zed. države eventualno odkrile tajni proces produkcije atomske bombe.
"Pravda" odobrava sovjetski načrt atomske kontrole
"Pravda" odobrava ruski načrt, katerega je predložil varnostnemu svetu sovjetski zastopnik Andrej Gromiko. Bistvo ruskega načrta je, da se velesile zedinijo na tem, da se produkcija in raba atomskih bomb prepove, izjavlja "Pravda."
"Sovjetski načrt izraža nespremenljivo sovjetsko politiko miru, obrambe in vesoljne varnosti," piše "Pravda," ki potem pristavlja, da.je Gromikov predlog človekoljuben, jasen in praktičen.
"Pravda" pravi, da vlada Ze-dinjenih držav računa na to, da bo nji sami puščeno, da odloči, kdaj in kako naj bi mednarodna
ustanova postopoma dobila vpogled v tajnosti njene "atomske kuhinje" in potem pravi:
Atomska produkcija v Ameriki ni docela v vladnih rokah
"Ameriški načrt dejansko pomeni, da bi Zedinjene države za nedoločen čas obdržale monopol v produkciji atomskega orožja. Tekom te dobe nameravajo Zedinjene države nadaljevati s produkcijo atomskih bomb in jih spravljati v skladišča."
Dalje list argumentira, da produkcija atomske bombe v Zedinjenih državah ni docela v vladnih rokah, temveč da se je gotove faze atomske produkcije izročilo privatnim monopol-skim firmam, kot na primer Du Pontovemu kemičnemu trustu, o katerem je znano, da je bil pred vojno v najtesnejši zvezi z nemškim kemičnim trustom I. G. Farbenindustriei.
Zedinjene države obdolžene nezaupljivosti do zaveznic
To dejstvo samo na sebi je dovolj za nezaupanje v ameriški načrt, pravi sovjetski list, ki nato vprašuje, zakaj hočejo Zedinjene države še vedno nadaljevati s produkcijo atomske bombe, ako so za to, da se izdelovanje atomskega orožja omeji, potem pa pristavlja:
"Zakaj naj bi bile vse ostale dežele obvezane imeti slepo zaupanje v Zedinjene države, ko Zedinjene države same istočasno jasno kažejo, ne samo, da ne zaupajo svojim vojnim zaveznicam, temveč celo mednarodnim kontrolnim prganom?"
V juliju bo več mesa, pravi Bowles
WASHINGTON, 23. junija.— Stabilizacijski direktor Chester Bowles je včeraj napovedal, da bodo tekom petih ali šestih mesecev po 1. juliju zaloge mesa znatno poskočile, in da se akutni položaj, ki obstoja danes, v teku prihodnjih 30 dni znatno izboljša.
Stabilizacijski direktor je rekel, da bo dovolj živeža ostali del leta z izjemo sladkorja, katerega bo manjkalo do prihodnje pomladi, in pa surovega masla, čigar produkcija bo za nedoločen čas ostala za 40 odstotkov pod normalno stopnjo.
Bowles je v radijskem govoru apeliral za nadaljevanje učinkovite kontrole za stanarine in cene, rekoč, da se bo dosegla povečana produkcija vseh stvari, vključivši živež, edino le s stabilnimi cenami.
Dostavil je pa, da se bo položaj glede mesa po prvem juliju izboljšal, ne glede, kakšen zakon za kontrolo cen bo sprejet v kongresu.
Izjava katoliškega duhovnika Svetozarja Ritiga o kolaboratorjih v Jugoslaviji
I	X
Q Nevaren sanatorij
Bnjegasni načelnik v občini
je včeraj državnim
priporočal, da zaprejo
* ^ Ridge privatni sanatorij
x|J ^^obolne, oziroma da se od-
ponovno dovoljenje, ker je
sanatorij, katerega vo-
®len J. Gross, nevaren glede
BEOGRAD, 18. junija.—(Poroča korespondent O.N.A.)—V jugoslovanskem parlamentu je med 300 poslanci šest katoliških in sedem pravoslavnih duhovnikov. Ritig, ki ima 73 let, je katoliški duhoven, ki je bil tekom vojne s partizani in je danes poslanec mesta Zagreba. ObenAm je minister brez port-felja v hrvaški vladi.
V teku razgovora z njim sem slišal skrajno odločno obsodbo vseh onih, ki so sodelovali z Nemci in Italijani in se pod njihovim vodstvom pridružili hrvaški teroristični skupini usta-šev.
"fJikjer drugje v Evropi", mi je dejal, "se ni duhovništvo zapletlo v tako težke politične zadeve. Hrvaška država je katoliška, Srbija pa je pravoslavna. Vsled tega je bila Hrvaška pred vojno često zapostavljena in se je borila za enakopravnost. To je bila podlaga, na kateri je zra-stel pokret kvizlingov, katerim je bilo Ift do tega, da stara sovraštva poglobe in da pritirajo verska nasprotstva med Srbi in Hrvati do skrajnosti."
Vsled tega je bilo njegovo delo dvojne vrste — prvič, da vrši službo božjo v partizanskih taborih, in drugič, da poskuša spreobrniti one, ki so bili v zamahu vojne pozabili na prava načela svoje vere.
glasom izjav Rev. Ritiga, da so s podporo peščice visokih cerk venih dostojanstvenikov upre-gli cerkev tako dalekosežno v svoj voz, da je cerkev sama postala skoraj istovetna s terorizmom. Dodal je, da je bilo nedavno odkritih 16 ustaških častnikov, ki se nahajajo na seznamu vojnih zločincev, oziroma osumljencev, v prostorih zagrebške nadškofi je, kjer jim je bilo nudeno zavetišče.
Na vprašanje, kako se danes godi katoliški cerkvi v Jugoslaviji, ko se nahaja dežela pod pretežno komunističnim vodstvom, je Ritig odgovoril, da je za to merodajna jqgoslovanska ustava, ter da ustava nudi vsem enakopravnost ne glede na vero, raso, narodnost ali versko pripadnost.
V pogledu agrarne reforme, v teku katere je izgubila cerkev precej svojih zemljišč, je izja vil Rev. Ritig, da je cerkev po njegovem naziranju "duhovna, ne pa materialistična institucija."
Naglasil je, da so bila zemljišča in posestva, katera so bila odvzeta cerkvi, takoj razdeljena, in sicer med siromašne katoliške kmete. Slično so bila posestva, katera so bila, odvzeta pravoslavni cerkvi, razdeljena med pravoslavne siromake, imetja muslimanskih institucij
ANGLEŽI PRIJELI BROWDERJA NA PO-VRATKU V AMERIKO
LONDON, 24. junija. — Ko je Earl Browder, odstavljeni vodja ameriških komunistov, po 6-tedenskem obisku v Rusiji, dospel v Anglijo, je bil na odredbo notranjega ministra aretiran in je sedaj v zaporu, ne da bi imel priliko s kom govoriti.
Danes so britske, oblasti rekle, da bo Browder jutri izpuščen, nakar mu bo dovoljeno nadaljevati pot nazaj v Zed. države.
Vabilo na ogled zvezd
Cleveland Astronomical SoSt-ety priredi tudi letos, kakor dela skozi zadnjih 17 let, posebne dneve za ogled zvezd. Tako bodo postavili v W^de parku daljnoglede, kjer si boste dne 9. julija ob 8. uri zvečer lahko ogledali, kako te migljajoče zvezde izgledajo skozi daljnogled. Posebna pozornost se bo posvetila petim planetom, Merkuru, Saturnu, Veneri, Marsu in Jupitru.
Molotov in Byrnes na novem nenadnem polurnem posvetovanju
MUSSOLINIJEVA HČI. VDOVA PO CIANU, BO IZPUŠČENA IZ JEČE
RIM, 22. junija. — Notranji minister Romita je naznanil, da grofica Edda Ciano,»hči Benita Mussolinija, v smislu amnestij-ske odredbe ministrskega sveta, bo osvobojena z Liparskih otokov.
Vdova po pokojnem fašističnem zunanjem ministru Cianu je bila obsojena v dveletno internacijo na malem otoku severno od Sicilije radi njenih naporov v prilog fašizmu.
Obsodbo je izrekla prošlega decembra italijanska provincial-na komisija v Messini.
Molotov podprl Italijo glede avstrijske zahteve; se domneva, da sedaj pričakuje koncesije glede Trsta
v rimu se je brala za dušnica za mussolinija
RIM, 24. junija. — župnik neke male fare je danes odkril, da je prejel 10,000 lir (okrog $500) s prošnjo, da bere zadušnico za Benita Mussolinija. Maša je bila brana prošli petek, je rekel duhovnik, in c'.istavil, da katoliška cerkev med Mussolinijem in drugimi grešniki ne vidi nobene razlike.
PARIZ, 24. junija—Konferenca zunanjih ministrov je danes zavrgla zahtevo Avstrije za del južne Tirolske, toda zediniti se ni mogla glede nove francosko-italijanske meje, kakor tudi ne glede plovbe na Donavi in kaj se ima napraviti s preostalimi enotami italijanske mornarice.
Veliko pozornost je danes*	-——
fed iLVmrujnikL" Hoovcr tatča napada
som in sovjetskim zunanjim mi- \ SOVjetskem radijU nistrom Molotovom, ki je bil ne-!	_
nadoma sklican na glavnem stanu ameriške delegacije.
Sestanek bil sklican na Molotovo prošnjo
Nenadni sestanek je bil sklican na prošnjo Molotova, pra-
1 LONDON, 22. junija. — Moskovski radijski komentator Peter Orlow je ob peti obletnici Hitlerjevega napada na Rusijo vprizoril napad na bivšega pred-
je pozneje rekel, da ameriške oblasti študirajo francoski kompromisni predlog glede Trsta,
cene so poskočile za tretjino izza 1939
WASHINGTON. — Statistični oddelek delavskega depart-TOcnta naznanja, da so cene živ-Ijenskim stroškom izza začetka vojne leta 1939 napredovale za več kot tretjino. Sorazmerno najhitreje so rastle cene od prošlega avgusta, ko se je končala vojna z Japonsko.
sednika Zed. držav Herberta vijo ameriški viri. Kaj je bil Hooverja in sedanjega predsed-predmet sestanka, se ni zvedelo, °'ka ameriškega nujnostnega toda neki ameriški predstavnik odbora proti lakoti, da skupno
z ostalimi vodilnimi dam republikanske stranke ^ vodi zlobno kampanjo proti Sovjetski zvezi. , ,. , , , Orlov je izjavil, da so Hitler-katerega se smatra za kljuc do p^jatelji člani organizaci-sporazuma med Ameriko in Ru- ..^merica First" in da je si jo glede nove italijansko-jugo- Hoover med drugo svetovno voj-slovanske meje.	j no pozival Amerikance, da osta-
Molotovim razgovorom z ne jo nevtralni. Rekel je; Bymesom je prisostvoval sov-j »po Stalingradu je Hoover jetski zunanji podminister An-' skušal vzeti nemške fašiste pod drej Višinski. ^	svojo zaščito, in danes 73-letni
Kakor se je zvedelo iz ameri- bivši predsednik nadaljuje z
Predstave v parkih
Ta teden je že drugi teden, odkar potuje po mestnih parkih "Showagon", ki daje občinstvu dve uri trajajoči program zastonj. Program se vrši ob večerih.
Rop slovenske hiše v Collinwoodu
Ustašem se je bilo posrečilo'pa med muslimane.
Ko sta šla Mr. in Mrs. John Cesnik,prošli petek zvečer kropit pokojnega Antona Vadnala, ki je ležal v kapeli Želetovega pogrebnega zavoda, so v njun dom na Huntmere Ave. vdrli neznani roparji in odnesli plen v vrednosti $600. Pobrali so vso zlatnino in tudi nekdj gotovine.
Ko sta Cesnik in žena ob 10. zvečer prišla 'domov, sta našla vrata v ozadju odprta in znotraj je izgledalo kot da je v stanovanju divjal tornado. Vlomilci so potegnili zavese na oknih, da so nemoteno opravili svoj posel, navzlic temu pa so prezrli večjo vsoto, ki je bila izredno dobro spravljena. Takoj je bila obveščena policija, ki je sedaj na delu, da vlomilce izsledi.
Hišni vlomi se zadnji čas ja-ko množijo, zato je skrajna previdnost bolj kot kdaj na mestu, da se zavarujete pred nesrečo.
prva žetna letala v poštni službi
SCHENECTADY, N. Y., 23. junija. — Včeraj je prvo žetno letalo v poštni službi odletelo od tukaj in po preteku 49 minut pristalo v Washingtonu. Plulo je z brzino 460 milj na uro. Sledilo mu je drugo žetno letalo, ki je pristalo v Daytpnu, Ohio, ploveč z brzino 400 milj na uro.
Uradne številke o draginji v Clevelandu
živi jenjske potrebščine v Clevelandu so se izza avgusta 1939 leta podražile za 35 in pol odstotkov, kot poroča Bureau of Labor. Statistics. Cene živilom so najbolj narastle in sicer za 56 odstotkov. Na drugem mestu je obleka, ki se je podražila za več kot 49 odstotkov; hišna oprema seje podražila za nad 44 odstotkov; razne drobnarije in zdravniške potrebščine pa so se podražile za 24.6 odstotkov. Ra čuna se, da se bo do prvega ju lija vse podražilo še za nadalj-ni 1 ali 2 odstotka.
Šoli prava se združili
Dve znani clevelandski šoli prava, Cleveland Law School in John Marshall School of Law, sta se združili v eno šolo, ki bo nosila ime Cleveland Marshall Law School. Predsednik nove šole je apelatni sodnik Lee E. Skeel. Pouk se bo vršil v prostorih Cleveland Law School v Engineers poslopju.
Konvencija ekonomov
Ta teden se vrši v Mestnem avditoriju konvencija American Home Economics Association, kateri prisostvuje 3,500 deleg'a tov iz vseh delov Zedinjenih držav, kakor tudi iz Indije in Kitajske.
ških virov, predlagajo Francozi, zlobnimi da bi Trst postal mednarodno zvezo." mesto pod upravo Združenih narodov in da bi se njegova končna suverenost odločila po preteku 10 let potom plebiscita. Isti vir pravi, da Amerika utegne podpirati internacionalizacijo Trsta, toda ne celotnega ozemlj;^
Avstrijska zahteva za Pustertalsko dolino zavrnjena
/
Svet zunanjih ministrov je danes zadal smrtni udarec avstrijskim nadam za izdatnejšo revizijo obstoječe meje z Italijo na južnem Tirolskem, ko je konferenca na priporočilo Molotova zavrgla avstrijsko zahtevo, da ji Italija odstopi Pustertalsko dolino.
Zunanji ministri so na eni prejšnjih konferenc sklenili, da se ne bo napravilo večjih sprememb v obstoječi meji med Avstrijo in Italijo, toda pustili so odprta vrata za manjše spremembe, na podlagi česar je Avstrija predložila zahtevo za Pustertalsko dolino.
Molotov je danes zavzel stališče, da bi izročitev omenjene doline Avstriji ne predstavljala manjše spremembe," kar v smislu prejšnjega sklepa ministrskega sveta pomeni, da je avstrijska zahteva zavrnjena.
Stališče sovjetskega ministra v luči spora glede Trsta
Molotov predlog je upihnil zadnjo nado, ki jo je utegnila imeti Avstrija, da bo dobila nazaj vsaj del ozemlja, katero je bilo izročeno Italiji po prvi svetovni vojni. '
Da-li je Molotov v sporU radi južne Tirolske podprl Italijo, da s tem pridobi njeno naklonjenost glede Trsta, se ima pokazati v prihodnjih dneh.
Danes zvečer bo državni tajnik Byrnes s svojimi svetovalci gost britskega zunanjega ministra Bevina in njegovih pomočnikov.
napadi na Sovjetsko
NOV GROB
JOHN SIMONClC
Včeraj zjutraj je preminil za srčno hibo John Simončič, star 65 let, stanujoč pri družini Frank Česnik, 5709 Prosser Ave. Doma je bil iz Sandol, fa-ra Hrenovice pri Postojni, kjer zapušča sestro Mico in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let in ne zapušča sorodnikov. Bil je član društva "Cleveland" št. 126 SNPJ. Pogreb se bo vršil v sredo ob 1. uri popoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče.
Pucel za zidavo novega mestnega poslopja
Koncilman Edward L. Pucel iz 10. warde je včeraj objavil priporočilo za zidavo novega mestnega spominskega poslopja na Mallu, v katerga naj bi se selili razni mestni departmenti, ki se sedaj radi pomanjkanja prostora nahajajo izven Mestne hiše. Poslopje naj bi se postavilo na Lakeside in Hamilton Ave., vzhodno od Central Armory poslopja. Mr. Pucel je dejal, da so potrebe mesta prerastle sedanjo Mestno hišo in bi bilo pametno omisliti si novo poslopje za mestne urade, kar bi tudi odgovarjalo pozidavi Malla. Mestno hišo in novo poslopje bi vezal podzemski hodnik.
Sin varnostnega ravnatelja aretiran
V soboto po 11. uri zvečer je bil aretiran Gerald Celebrezze, star 16 let'; sin clevelandskega varnostnega ravnatelja Frank D. Celebrezzeja, ko se je vračal domov iz Chippewa Lake parka. Včeraj je moral pred sodnika v Medina okraj na zagovor. Obtožen je, da je vozil 80 milj na uro.
B!CEtANa
ENAKOPRAVNOST
25. junija, 19^8
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by TOE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •2ai ai CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays arid Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)----
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)--:—
-$7.00 _ 4.00
- k.šo
By Mail m Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta) --
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
_$3.00 _ 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -
For Hali Year—(Za pol leta) -
_$9,00 - 5.0O
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Otfice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Novice iz stare domovine
Donald Bell (O. N. A.):
BEVIN IN ANGLEŠKA ZUNANJA POLITIKA
Ko je Bevin prevzel lani angleško zunanje ministrstvo, je izjavil eden njegovih najbližjih tovarišev, da bo postal ali eden največjih angleških državnikov ali pa najbolj ponesrečeni minister, ki je sploh kdaj vodil angleški zunanji urad.
Pretekli teden je poročal delavski stranki na njenem kongresu o svojem poslovanju in je žel mnogo hvale—kar pa je oddaljenim opazovalcem precej težko razumljivo. Kot državnik se je pokazal malo uspešnega, njegova zunanja politika se je popolnoma izneverila socialističnim načelom, in le malo^ je stvari, za katere mu more biti angleški narod hvaležen.
Ob nastopu njegovega uradovanja je socialistična Anglija še gojila upanje, da bo postala most med Ameriko in Sovjetsko unijo. Takrat se je mislilo, da se začenja doba ozkega sodelovanja velikih treh velesil, ter da bo Velika Britanija igrala—in uživala—vlogo posredovalca. Govor je bil o sklepu pogodbe s Francijo, a od Zedinjenih držav je irr^ela Britanija dobiti veliko posojilo, da pomaga zopet na noge svoji industriji. Frankov režim na Španskem je bil obsojen na smrt, intervencija na Grškem se je imela končati, a v Palestini bo zavladal mir—tako so računali. Britanija bo ponudila Indiji samostojnost in bo na vsem svetu postala, vzgled sj^obodolj ubij enega in naprednega ljudstva.
To so bila pričakovanja in upanja. A koliko jih je bilo uresničenih? Razdor med Britanijo in Rusijo se je poglobil. Morda, da to ni izključno Bevinova krivda, toda če se je odločil, da bo njegova politika napram Rusiji trda, bi si bil moral pridobiti drugje toliko prijateljev kot le mogoče. Posvetil pa je vse svoje napore le prijateljstvu z Zedinje-nimi državami—in še tu je bil le deloma uspešen.
Čeravno sta Britanija in Amerika najtesneje sodelovali v perzijski,zadevi, se je incident v tej deželi vendar končal vse-drugače kot nameravano. Britanska pozicija na Balkanu se tudi ni Izboljšala. In posojilo, za katero je Bevin žrtvoval toliko trgovskih ugodnosti, še vedno ni odobreno v ameriškem kongresu. Bevin je moral ponovno poudarjati, da ne obstoja nikak anglo-ameriški blok—a to pome-nja le, da Amerika ni pripravljena v vseh slučajih slediti smernicam angleške zunanje politike.
V	Evropi je oblikovanje takozvanega zahodnega bloka, ki je poglavitni cilj britanske zunanje politike, še vedno v oblakih. Poglavitne zapreke—vprašanje Porurja, nesporazum glede španske zadeve in sovražnost francoskih komunistov—so še vedno tu. Bevinu ni uspelo spraviti s pota nobene.
V	zadevah britanskega carstva je mogoče, da bo dosegel v Indiji nekaj, toda nikakor ne toliko, kot je pričakoval. V sredozemskih vprašanjih pa mu tudi ni šlo po volji.
Ako hočemo biti popolnoma odkritosrčni, je treba priznati, da je žela angleška zunanja politika tudi že pred Bevinovim nastopom malo uspehov. Kar pa ga obtožuje, je to, da je skoro povsod ostal zvest ravno onim smernicam, katere je prejel od svojih prednikov in ki so se bile že prej izkazale kot neprimerne položaju.
Med tem ko je Velika Britanija v svoji notranji politiki brez dvoma ena najbolj progresivnih dežel na svetu, je ravno tako brezdvomho pod Bevinovim vodstvom postala na polju zunanje politike ena najbolj reakcionarnih sil na svetu.
Slabost in do neke mere, izolacija Velike Britanije na mednarodnem polju je nedvomno posledica dejstva, d smatrajo njeni vodilni državniki, d6 je njena* socialno demokratična usmerjenost zgolj zadeva domače in notranje politike.
Lahko bi rekli, da ima Velika Britanija za svojo zunanjo politiko tajno Orožje v rezervi, katerega pa doslej še ni hotela uporabiti. To orožje bi bilq razširjenje napredne in progresivne politike na mednarodnem polju. Ako bi Velika Britanija ostala zvesta onim načelom, katera je uvedla pri sebi doma, tudi povsod drugje na svetu, kamor sega njen vpliv, bi bila to njena največja slava.
DRAMATIKA SE V SLOVENIJI LEPO RAZVIJA
Nova igra v Narodnem gledališču. — V ljubljanskem Narodnem gledališču so v četrtek 4. aprila prvič igrali novo odersko delo Konstantina Simonova "In tako tudi bo." Dejanje se dogaja v Moskvi za ^asa domovinske vojne, je polno intimnih razpoloženj, kakor jih poznamo pri Če-hovu ter prikazuje psihološko nastrojenje frontrtega vojaka, ki se vrne na dopust v zaledje.
Igro režira prof. Osip Šest.
*
Ljubljanska Drama gostovala
v Novem meslu. — Ob priliki prvomajskega tekmovanja je ljubljanska Drama gostovala v Novem mestu in sicer so 22. aprila pedali dve predstavi in sicer Škvarkinovo komedijo "Tuje dete"; naslednji dan, 23. aprila pa so dali istotam dve predstavi Goldonijeve komedije "Primorske zdrahe," ki jo je prelil v za padno kraško narečje in presa dil na slovensko morsko obale v vas med Trstom in Tržičem dr. Mirko Rupel. Obe predstavi je zrežiral in insceniral Bojan Stupica. Od tam se Drama pre seli v Črnomelj, kjer istotakc poda obe igri.
*
Knjiga gradiva za proslavo. —
Ljudska prosveta je izdala v založbi Slovenskega knjižnega za voda v Ljubljani posebno knjigo, ki šteje nad 80 strani in vse buje gradivo za proslavo 27. aprila obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte in za 1. maj Praznik dela. V tej knjigi s zbrane pesmi, deklamacije, re citacije in zbirka dramatični! del, primernih za ta dva dneva Cena knjigi je 14 dinarjev. m * *
Nagrade za nova dramska dela. — Ministrstvo pros vete L R. Bosne in Hercegovine razpi suje natečaj za spis enodejan-skih iger za podeželske odre ir za drame večjega obsega. Namen je dati gledališčem nove vsebinsko bolj sodobnejše snovi. Za enodejanke so razpisan? nagrade: prva 10,000 dinarjev, druga 8,000 in tretja 6,000 din. Za drame večjega obsega pa so nagrade: prva 20,000 din., druga 15,000 in tretja 10,090. Vsa nagrajena dela postanejo last ministrstva prosvete L. R. Bosne in Hercegovine.
Higienska razstava. — Pri sv. Petru pod sv. Gorami so imel; od 7. do 17. aprila higiensko razstavo, katero ja priredilo ministrstvo za narodno zdravje. Njen namen je bil poučiti ljudstvo, kako izboljšati higijensko stanje te vasi. Za razstavo jc bilo mnogo zanimanja.
v
Nova slovenska opera "Ekvi-nokcij". — Ljubljansko operno gledališče je 2. maja krstilo izvirno slovensko opero Ekvinok-cij, delp skladatelja Marjana Kozine, ki predstavlja bogat prispevek k slovenski operni literaturi.
Kozina je ustvaril svojo opero po istoimenski Vojnovičevi drami. ki mu je v ta namen nudila ibilo dramatskih možnosti. To delo je nedvomno ena najboljših slovenskih oper. Krstna predstava je dosegla močan uspsh in iskreno ter zasluženo priznanje. Bila je najpomembnejša vprizoritev letošnje ljubljanske operne sezone in značilen umetniški pojav. Po svojih kvalitetah zasluži Ekvinokcij vso pozornost in priznanje, ki mu gre po njegovem pomenu v slovenskem glasbenem življenju.
*
Praznovanje 5. oblrtnice O.F.
—. V sv. Križu nad Moravčami io praznovali krajevni odbori Beričevo, Dol in Dolsko. Sv. Križ 50 v letu-1944 okupatorji do til porrš li. Pred porušeno šolo je lilo slavnostno zborovanje, ki se ,^a je udeležilo nad 800 ljudi. Govorila sta tovariša, ki sta se
Ob tej priliki je zastopnik krajevnega odbora Dol podaril va-ščanom sv. Križa sliko porušene vasi, ki jo je izdelal slikar samouk. To sliko bo vas hranila kot trajen spomin na presta-no trpljenje in divjanja fašističnega okupatorja.
V	Velenju so proslavile praznik tudi okoliške vasi Čkale, Pesje, Paka, Podkraj, Šalek in St. Andraž. Pravo tekmovanje se je razvilo med vasmi, kje bo več mlajev, slavolokov, kiesov, odkod, bo pohitelo več okrašenih vozov na zbirališče v Velenje, kdo se bo n,a popoldanski prireditvi odrezal z boljšo točko. V nedeljo 28. aprila so priredili romanje k partizanskim grobovom na kraju krvavih borb do Graške in šmiklavža in na pot junaškega pohoda XIV. divizije na znani Kozjak. Na grobovih talcev so se zbrali tudi Ve-lenjčani. Po zborovanju 27. aprila se je razvil sprevod, kakršnega Velenje še ni videlo. Popoldne je bila na prostoru Ljudske prosvete velika kulturna prireditev, pri kateri so sodelovale Škale, Pesje, Paka, Št. Ilj in Šaleka. •
Ribnica na Pohorju ni zaostajala za sosednjimi kraji. Sredi popoldneva se je privila iz gozda pod vasjo dolga povorka. Odtod je prihajala zadnja leta le sovražna vojaška svoj at zapirat in ubijat. Tega dneva pa so prišli z zastavami iz Josipdola in Hudega kota kamnoseški in gozdni delavci ter njihove družine. Na lelu sprevoda so nosili pionir-čki štiri križe, sredi sprevoda je pa voz peljal štiri Ifrste. štir-e junaki, ki so počivali skoraj ive leti visoko v Josipdolskili gozdovih, so prišli k živim in ■nrtvim tovarišem. Z živimi so lelili streho, kruh in trpljenje, :daj so tudi mrtvi našli pri sv. Lenartu miren kotiček.
V	Dobrni je prisostvovala iroslavi tudi Nova cerkev, ki je lapravila skupen izlet na Dobrno, da počasti v vasi Brdcih grobove padlih partizanov. Ko so dospeli do grobov, so bili ti že 'epo okrašeni, ra so jih še okrasili s cvetjem in zelenjem. Člani so počastili grobove 100 talcev v Frankolovem pri Celju, ki •^.o bili zverinsko mučeni in obešeni od nemškega okupatorja.
»
Slavnost v gluhonemnici v Ljubljani. — V nedeljo 5. maja se je vršila v gluhonemnici na Zaloški cesti prisrčna slovesnost, ko so odkrili spomenik njenemu ustanovitelju in največjemu dobrotniku Iznaciju Holzap-lu. Odkritju so prisostvovali predstavniki oblasti in drugi gostje, zlasti njeni bivši gojenci in predstavniki organizacije gluhonemih iz Zagreba..
Gluhonemdst je težka okvara, ki nujno dovede do zaostalosti v duševnem razvoju otroka in s tem do zmanjšane delovne sposobnosti. Toda pravilno šolanje in | vzgoja gluhonemih otrok lahko to preprečita in ustvarita iz gluhonemega otroka koristnega Člana človeške družbe in srečnega človeka. Zbrišeta mu z obraza pečat nesreče in zaostalosti. Ta plemenita, člove-čanska misel je vodila Prešernovega sodobnika, pesnika in pisatelja Ignacija Holzapfla, ko je leta 1862, ob svoji smrti, zapustil vse svoje znatno imetje za postavitev zavoda za gluhoneme, ki bi naj te pastorke usode odgajal in usposabljal za življenje. Do leta IgOOy je ta ustanova z obrestmi tako narastla, da so tega leta lahko zgradili poslopje'sedanje gluhonemnice na Zaloški cesti.
Danes je zavod že mnogo premajhen, da bi mogel sprejeti vse šolanja potrebne gluhoneme otroke iz Slovenije, kajti prostora ima normalno samo za 50 do 60 otrok. Ob tem času pa jih ima pod streho 136. Na sprejem pa čaka Š3 okrog 80 otrok. Glavna skrb zavoda in Društva za gluhoneme je, kako povečati
brezplačno vzgojo vsej potrebni gluhonemi mladini, katere je v Sloveniji 250 do 300.
"Naš oče" je edini napis na doprsnem kamenitem kipu očeta gluhonemih otrok. Kip je delo kiparja Ivana Štreklja, bivšega gojenca zavoda, dočim je kamnoseško delo opravil tovariš Ivan Mohar, tudi bivši gojenec. Ta dva sta s tem najlepše dokazala pomen te plemenite socialne ustanove.
*
Mladina pogojzduje opustoše-ne kraje. — Kot čebele so hiteli na prvo pomladansko delo, pogozdovanje, tečajniki državnega učiteljišča v Mariboru. 120 jih je bilo mladih ljudi. Vzeli so na rame lopate in feiotike in odšli k sv. Urbanu na delo. Ko so prišli na mesto, jim je inženir razjasnil pomen in namen pogozdovanja. Pojasnil jim je, da je sovražnik prizadejal strašno škodo gozdovom v Sloveniji, katero bo mogoče popraviti le z marljivim delom. Večina gozdov je zanemarjenih in potrebujejo marljivega dela, da bo moglo drevje z boljšo kakovostjo lepše uspevati. Vsi so se naučili saditi in sicer tako, da bo imelo
njih delo čimveč odstotni uspeh.
♦
Slepci iz Doma v Stari Loki so podali koncert. — "Težko bo šlo" je bilo v mislih, ko so slepi pred nekaj tedni sklenili, da bodo v Škofji Loki ali pa kar v Domu priredili koncert. Toda šlo je. Oprijeli so se napornega dela, ki je po pojmovanju človeka, ki vidi, za njih nekaj posebnega. Novi čas, ki so ga doživeli, jim je dal prav tako poguma, kakor drugim dobro mislečim ljudem.
Prišel j3 dan koncerta, ko so pokazali sadove svojega dela. Vsak od njih je pričakoval •J nemirom, večinoma so nastopili prvič. Ko so jih spremljevalci postavili na oder, so slišali, da je nekaj zašumelo in po tem so sklepali, da se je dvignila za-ves% in da so stali pred občinstvom. Začeli so. Takoj po prvi pesmi so jim dali navzoči novega poguma, ki je za vsako končano pesmijo rastel. Čutili so, da morejo tudi oni po svoje živeti v svetu luči in dajati soljudem nekaj iz sebe. Poleg dela je glasba edina zabava in tolažba njim.
*
Revija "Novi svet" v Ljubljani. — Koncem aprila so bile do-tiskane prve štiri številke "Novega sveta", osrednje slovenske revije, ki jo za Društvo slovenskih književnikov izdaja Državna založba Slovenije, ureja pa Juš Kozak. Vse štiri številke so izšle v skupni, nad 300 strani obsegajoči knjigi. Nova revija želi postati zrcalo novega sveta in izraz borbe za novi svet, v katerega je stopilo slovensko delovno ljudstvo. Uredništvc) Novega sveta je na Poljanskem nasipu 14., naročila zanj sprejema
Državna založba Slovenije.
*
Planinska revija "Triglav" —
Planinsko društvo Slovenije je v mesecu aprilu začelo izdajati svoje planinskp glasilo "Triglav", ki je naslednik "Planinskega Vestnika". V aprilu je iz šlo skupno v snopiču prve štiri številke, nato bo izhajal red no vsak mesec. Naročnina je 100 dinarjev na leto. Naslov uredništva je: Planinsko društvo Slovenije, Masarykova 14— II. Ljubljana.
v
Obvezno prijavljanj s tubeiku-lozo. — Ministrstvo za narodno zdravje L. R. Slovenije je izdalo odredbo o obveznem prijavljanju tuberkuloze in o evidenci nad tuberkulozo. Odredba določa, da se morajo prijaviti vsi primeri aktivne manifestacije tuberkuloze in vsi primeri smrti zaradi tuberkuloze. Te primere morajo prijaviti: ustanove za zdravstveno zaščito, organi javne zdravstvene službe in socialnega zavarovanja, javne in zasebne bolnišnice in
Mestne novice
DAROVI MESTO VENCEV
Pri krožku št. 1 Prog. Slovenk s o sledeči prispevali z a otroško bolnišnico, v počast umrli Mrs. Mary Star: Po $10: Mr. in Mrs. Gašper Bashel in Mr. in Mrs. Joe Jeraj; po $5: Mr. Joe Ster; po $3: Mr. in Mrs. Jack Cebul in Mr. in Mrs. John Adam; po $2: Mrs. Florence Slaby.
Mr. in Mrs. John Česnik iz Huntmere Ave. sta mesto venca za pok. Antonom Vadnalom darovala pri podružnici štev. 48 SANS $5 za mladinsko bolnišnico v Sloveniji. Hvala jim in da bi našU še mnogo posnemovalcev!
NA OBISKU
V Clevelandu se nahajata na ženitovanjskem potovanju Frank in Marjorie Steblay iz Bi-wabik, Minn. Tu sta nastanjena pri družini strica ženina, Mr. in Mrs. Louis Oswald, 17205 Grovewood Ave. Mlada dvojica se je poročila 15. junija. Novo-poročencema čestitamo in jima želimo, da bi se dobro zabavala v Clevelandu.
KLUB LJUBLJANA
Nocoj ob osmih se vrši seja kluba "Ljubljana" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vsi člani in članice so vabljene, da se gotovo udeležijo točno.
udeležba borb na tern ozemlju, zavod iu omogočiti sprejem in
PODRUŽNICA ŠT. 48 SANS
Nocoj ob osmih se vrši redna mesečna seja podružnice št. 48 SANS v običajnih prostorih. Članstvo kot zastopniki društev so prošeni, da se seje udeleže v polnem številu. Ker je seja -važ na, je upati, da bo udeležba pol-noštevilna.
gnosticiranja bolezni, vsi zdravniki s pravico zdravniške prakse in strokovno zdravstveno pomožno osobje. Smrtne primere zaradi tuberkuloze morajo pri javiti pristojni matičarji na-način, ki ga bo predpisalo mini strstvo za notranje zadeve v sporazumu z ministrstvom za narodno zdravje.
Kršilci odredbe so podvrženi kazni od 100 do 5,000 dinarjev ali s prisilnim delom od 2 do 100 dni, v hujših primerih zobe ma kaznima skupaj. Uredba je stopila v veljavo dne 15. aprila 1946.
v
IWmske toplice se obnavljajo.
— Rimske toplice so že od nekdaj slovele kot priljubljeno zdravilišče in letovišče. Krasen položaj v ljubki dolini Savinje, od vetrov zaščitena lega, bogati gozdovi, bujna vegetacija, milo podnebje, vse to so odlike, ki privlačujejo goste in turiste v Rimske toplice na zdravljenje in oddih.
Zdravilišče v Rimskih toplicah služi danes kot okrevališče za jugoslovanske vojake in za enkrat še ni dostopno privatnim gostom. Pač pa je obnovljeno in preurejeno krasno termalno kopališče na prostem, ki je idealna izletna točka in katerega posebno ob nedeljah in praznikih radi obiskujejo ne samo Celjani, Zagrebščani in Ljubljaijčani, ampak tudi kopalci in izletniki iz drugih krajev Slovenije in Hrvatske. Kopališče leži v bližini železniške postaje Rimske toplice, ima zelo ugodno solnč-no lego in nudi poleg zdravilnega učinka termalne vode tudi plavalcem vse možnosti za športno udejstvovanje.
Prog. Slov. krož. I '
Nabiralke Antonija Tomle in Frances Wolf — Po $100 Društvo Svoboda št. 748 SNPJ: po $10: Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. in Mrs. John Skopec, Mr. in Mrs. Jacob Selan; po $5.00. Mrs. Anna Marincic, Mr. in Mrs. Rudolf Kosic, Mr. in Mrs. Jo® Cinkole, Mr. in Mrs. Tony Prime, Mrs. Mary Princic, Mrs. Bolka, Social Club, Mr. in Mrs-Stephen Per sen, Mr. in Mrs. Leo Wolf, Mr. Stephen Lokar, Mr. in Mrs. John Tomle. $4 Mrs. Mary Kaluza.
Po $3: M.r in Mrs. Frank Za-krajšek 449 E. 158 St., Mr. i" Mrs. James Gospodaric, 14908 Sylvia Ave.
Po $2: Mr. in Mrs. M. R"' mich, Mr. in Mrs. L. Karis, Mr. in Mrs. L. Cvetnik, Mr. in Mrs-J. Mlakar, Mr. in Mrs. S. Mesojedec, Mr. Tomsic, Mr. in Mrs-F. Krištof, Mr. in Mrs. A. Gole, Mr. in Mrs. F. Grill, Mr. in Mrs. J. Blazetu, Mrs. Blaz Modic, Mrs. Marolt, Mr. in Mrs. J. Bafbo-Po $1: Mrs. Msenart, Mr. Mrs. Kromnik, Mrs. Lawrenee, Mr. in Mrs. Bacar, Mr. Rebolji Mrs. Lence, Mrs. Milner, Mr-Mrs. E. Milner, Mr. A. Pirnat, Mr. in Mrs. Petric, Mr. in Mrs-Troha, Mr. Bonach, Mrs. J®"' nan, Mr. in Mrs. Videmšek, Mr-in Mrs. Cotman, Mr. in Mrs. M® rinkovic, Mr. in Mrs. Troha, Mr-in Mrs. Hrvatin, Mrs. Wreck"' Mrs. Slovene, Mr. in Mrs.
dikt, Mrs. Kremžar, Mr. Svig®' Mr. in Mrs. Avcen, po drobil" $1.50. Skupaj $248.50.
Nabiralka Eva Coff. — ^ $25: Dr. S. R. Siegel v S. D- P' na Waterloo Rd.; po $20 Mr-Mrs. Frank Vidrich; po $10-Frank Ipavec, Mr. in Mrs. J" "Zaman, Mr. in Mrs. Fi-ank P" cel, Madison, O., Mr. August baj, Collin wood Construction sociates Rt. 4 Chardon, 0-! P" $5: Mr. in Mrs. Perdan,
vodja kegljišča SDD, Mr. io^' Ivan Sterle, Mr. Tony Kra^' Mr. Phi ip Troha, Mrs. Jerca ^ zic, Mrs. Y. Seketa, Mrs.
mas Germack; Mrs. Vera Kra
$2; po $1: Mr. in Mrs. Aufm"^! Mr. Joe Kuhel, Mrs. Leo šek. Skupaj $135.
Nabiralka Josephine Za" , in Mrs. Frank Zafr^.
iJr-fte-
m
po ur.
—	Mr. in Mrs. Frank $25, Mr. in Mrs. Louis $25; po $20: Mr. in Mrs. Fra" Glazar; po $10: Mr. in Mrs- ^ ny Jagodnik, Mr. Matt ' Mr. in Mrs. Steve Vozel, Ber\'ocr, Mr. in Mrs. Louis bol; po $5: Mr. in Mrs. T ° "jg Buchar Sr., Mr. in Mrs. Mihacic, Mr. in Mrs. Louis goj. Skupaj $135.00.
Nabiralka Mrs. K. Lesko^
—	Po $5: Mr. in Mrs. Luka ^ Rozi Slejko, Miss Mildred tol. Mrs. Mary Sinkovich Skupaj $13.5*0.
Nabiralka Jennie Skerl -$10: Mr. in Mrs. Joe Skeri, in Mrs. Joe Poznic; po $5= ^ in Mrs. Joe Tomsic, Mr. iu ^ jg Frank Slejko, Mr. in Mrs-Prisel. Skupaj $35.00. ^
Nabiralka Paula Kliuo-Black Club $7; Mrs. Mary sek $5; po $2: Mr. in Mrs-Homovec, Mr. in Mrs. John . cevar: Mrs. Marolt $1. V ših vsotah $1.25. Skupaj ^
Nabiralka Mary Toi^sie^^ Mr. in Mrs. Philip Zele $1^' in Mrs. John Egart $5; ine Jancic $2. Skupaj
■Nabiralka Mary Vidrie Po $5: Mrs. Terbizan, Mrs. Tauzel. Skupaj $10-^
in
Vesti iz življenja
ameriških Slovencev
Detroit. — Dne 13. junija je na univerzi Wayne graduirala kot učiteljica s stopnjo "Bache-zdravilišča,! lor of Science in Education" 01-laboratorji, ki se bavijo s pre-j ga F. Gorup, hčerka Jakoba in gledom materijala zaradi dia- Frances Gorup.
Nov g^rob CAROLINE MABOOft tt.
Umrla je Caroline rojena Hiti, stara 52 let-vala je na 4475 W. 130 S • kaj zapušča soproga	'g,
na Franka Sesek,- ter	V
rodnike. Pogreb se bo sredo ob 2. uri popoldne /igan's pogrebnega zaVod > , rain Ave. in W. 148 St.j set Memorial poko])ali^"^'
f T)cj^* Stvaren ■patriotizem-
nja, lie besed! Prispeval ^
otroško bolnico v Slov^''^^
%
25. junija, 1946
ENAKOPRAVNOST
BTRAB 3
fill
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
0 ),
n r.
n 1-1-3-lO
)-
g.
c, 0- ' 0"
sb ;b,
li-
jd.
fid )iy
ok lO-rn,
sr. , IB"
tiy
tiis Ci-
^ec-in lar-,50.
po
Hjr. yirs. oU>®
'M'
Tp-
HO" g^'
#■
>cp^' lO.
h r.
d.
(Nadaljevanje)
Indijanec pa je pokazal z ro-^0 na skalovje in dejal, da naj-po polurni hoji zavetišče ^ senco. Gavče je ta obljuba, Poživela, zbodli so svoje konje ostrogami in po kratkem galo-Pu so dospeli do vznožja viso-skalovja. Nekaj časa so Jahali vzdolž njega, a naenkrat j® Necoxtla pokazal ozko raz-ki je tvorila vhod v doli-Jo in je bila morda tek suhe re-Ta skalni hodnik je bil tako da jezdeci v njem niso r/io-jezditi vštric, toda že pc ka-T ^to korakih se je razširil in Privedel v kotel, v kateri je Pfeko granitnih sten tekel te-curek vode, ki se je malo ^je izgubljal v vročem pesku. ° so mezgi zapazili vodo, so ^eli veselo brskati ih rezge-. Minuto pozneje so jezdeci ^^■zjahali in olajšane živali gnetle okoli vode, da do-požirkov.
Možje so se vrgli na drobni ki je pokrival tla kaver-' ^ na mah zaspali. Histerija Kennedy, ki sta se še komaj pokoncu, izmučena od sta sledila njih zgledu. . ^^0 Necoxtla je ostal ,po-Pocenil je, se naslonil na ° in se ni ganil, pač pa ®^Peto poslušal v savano.
se je že nagnil, ko so se ®2eni in izpočiti gavči spet .. Tia pot. Indijanec je de-•^3- bi bilo dobro iti naprej
noči.
%
ako hočejo doseči bli-
svetišča, ne da bi vzbudili
L "ijo rodu, ki prebiva v raz-
%ah.
^^ohice je že zašlo, ko so pri-fPet na piano. Nadaljevali so svoj pohod, ker je bil na-^. hlad. Jezdili so preko su-in gorate pokrajine, kjer je ^eči lunin svit črtal na rde-
sedlani; gavči so razpeli usnja-te šotore in veselo je zaplapo-lal ogenj iz suhljadi. En del moštva je na ploski skali pražil koruzne tortilje, drugi pa so odpirali konserve ali pekli kose suhega mesa na žerjavici.
Vsekakor je dan potekel dobro, in Histerija in Kennedy sta se čudila, s kako lahkoto se je udejstvoval njih pohod. Vsi so se spravili spat. Necoxtla je postavil dve straži, vsako na enem koncu prepada, ki naj bi se menjali vsako uro. Nato je šel tudi on spat: Zavil se je v odejo poleg ognja, čigar zadnji žar je slikovito razsvetljeval konje na pesku in pustolovce, ki so spali z glavo na sedlih, katera so si položili na tla mesto blazin.
Kmalu je globoka tišina zavladala nad taborom. Ogenj je ugasnil; straže, ki so bile mnenja, da v tej samoti ni nobene nevarnosti, so naposled tudi zaspale in tako pozabile zbuditi tovariše naj jih nadomestijo.
Tedaj pa se je človeška postava, ki se je plazila po tleh, pokazala izza kaktovega grma in vitko kot tiger zlezla med spečimi gavči do mesta, kjer je počival Necoxtla. ,
Indijanec je nenadoma začutil ledeno roko, ki ga je prijela za čelo. Odprl je oči, a ni se ganil, saj je bil dete pustinje, navajen na vsako presenečenje. Senca se je sklonila k njemu in mu šepnila par besed. Ravno tako tiho je odgovoril Necoxtla in nato se je senca splazila v smeri usnjenega šotora, kjer je počivala Histerija.
Peto poglavje Naola
pesku ostre sence ognjeniš-^čeri in hrbtov.
L lahkoto so konji premerili kakih petnajstih milj.

Je bila devet, ko je dal Ne-
naj se ustavijo v 'W- prepadu, obdanem" od bazaltnih sten.
jt^.Kje smo? je vprašala Mi-Indijanca.
dve uri hoda od
^ v tem prepadu nas i ne morejo videti. Tu bo-^^borili.
'.j^^JPametneje je bilo slediti nasvetu Indijanca, ^("enutku so bili konji raz-
7S Your Opportunity
iS>,pPLH«B, TMADB. or BUSINESS "POL with your tuition and ^ living allowance FREE!
""•'byoung man who enlisH ^j^*9ulor Army before October 6, '» receives benefits of the
stoletje za stoletjem, leto za letom se je moral narod, ki ga je vladal kacik—poglavar Aztekov— Yappan, umikati pred navalom ameriške civilizacije, in usoda je hotela, da je končno prišel do mesta Tolenque, na katero so ga vezale misteriozne vezi in kjer ga ni že nad sto let nihče motil. Par sto Aztekov je živelo v tej oddaljeni dolini Kordiljerskega pogorja. Varovala so jih mc^čvirja, puščave in nedostopni prepadi. Ostali s o zvesti svoji veri in svojim navadam in sanjarili o slavni preteklosti svojega rodu; toda od leta do leta se je njih število manjšalo.
Manj ko jih je bilo, bolj divje so branili svojo svobodo. Včasih so se posamezni pustolovci, iskalci zlata ali znanstveniki kot profesor Parker, upali v te nevarne kraje, toda nihče med njimi se še ni vrnil.
in veliki svečenik ji je s težkim nožem iz obsidijana z enim udarcem preklal prsni koš, z golimi rokami iztrgal iz strašne rane srce in ga še utripajoče daroval maliku, med tem ko so verniki, ovenčani s cvetjem, prepevali in blazno plesali.
Včasih so pa žrtev najprej ob-glavili, potem so jo deli iz kože in eden svečenik je oblekel to toplo in skoraj še živo kožo. Pravili so tudi, da so svečeniki zažigali strupena zelišča in pri tem cele ure piskali na flavte, napravljene iz človeških ključnic. To je imelo tako moč, da so s tem ustvarjali strašne prikazni, ki so strašile pozne potnike in jih metale v prepade.
V teh pripovedkah je bilo seveda mnogo pretiranega in bajnega, toda v resnici je več ljudi v tistih krajih izginilo, med njimi profesor Parker.
Nekaj let pred njim je bil postal neki španski menih žrtev Inke—azteški izraz za kralja.— Baje se mu je bilo posrečilo spreobrniti ženo kacika Yappa-na in v njegovi odsotnosti je ugrabil njegovo hčerko Naolo, ki je imela takrat deset let in jo je vedel v neki katoliški penzi-jonat v malo mesto v državi Peru, da bi se tam evropsko izobrazila.
Strašna je bila kacikova jeza, ko se je vrnil. Dal je meniha in Naolino mater žrtvovati mali-kom.
Deklica je preživela dve leti v samostanu, kamor jo je bil spravil menih, a naenkrat je izginila. Oče jo je ugrabil in vzel seboj nazaj v razvaline mesta pradedov. Od takrat je dekle skrbno čuval. Stražil jo je, star duhovnik, ki jo je učil zgodovine in vere Aztekov in ni več smela izven zidov svetišča Sonca, kjer je bila izbrana za sve-čenico.
Ono jutro, ko je Brady tako srečno pristal na bregu svetega jezera, čigar voda je pljuskala ob stopnice velikega svetišča, se je kacik Yappan dolgo pogovarjal z velikim svečenikom Magiscatzinom v eni izmed dvoran vsekanih v živo skalo. Dvo-
rane so tvorile pod svetiščan pravo podzemsko mesto.
Zadnji potomec azteških kraljev je ohranil vso čistost in tip svojega rodu. Imel je lep, orlovski nos, ozko in visoko čelo in majhne ustnice. Njegovo obličje je žarelo ponosa in energije. Nebrzdana samoglavnost se je kazala v tej asketični fizijogno-
miji. Bil je oblečen v škrlatno in oranžasto barvan plašč in okoli vrata je imel okras iz smaragdov.	^
Veliki svečenik Magiscatzin, dobrovoljen in brezpomemben starček, ga je poslušal s spoštovanjem.
(Dalje 'prihodnjič)
Zadruga za skupno obdelovanje zemlje "Slavko slander" v Vrbju
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
Sredi obsežnih hmeljskih nasadov v bližini Žalca v Savinjski dolini leži na plodoviti ravnini srednje velika vas Vrbje, ki je prišlo pod zakon o agrarni reformi. Posestvo ima okrog 45 hektarov njiv, travnikov in sadovnjakov, ima veliko in dobro ohranjeno stanovanjsko poslopje ter precejšnje gospodarsko poslopje s hlevi za živino in prašiče. Posestvo je bilo razdeljeno devetim agrarnim interesantom iz Vrbja in okolice.
Uvideli so, da je najboljše, če ostanejo skupaj
Agrarni interesenti so kmalu uvideli^ da posameznik, če bi se lotil obdelovanja na lastno pest.
Used Fat Makes Soap
in
Tako je nastala cela pravljica groze o tem divjem rodu.
Pravili so, da se ob gotovih I časih človeško žrtvovanje, ki je strašilo prve španske priseljence, obnavlja v razvalinah velikega svetišča. Nihče se sicer ni mogel ponašati s tem, da je prisostvoval takemu obredu, toda pravili so o tem tako strašne stvari, da bi tudi najpogumnej-šemu zastala kri.
Žrtev so privezali na kameni-to mizo pred oltarjem malika
G- I. BILL OF RIGHTS
I. Bill of Right!, it you onlitl In ' Š , Army for 3 yaar» and befor* ij)-' *946, you may have 48 month# of , < ^ '4i4-V* your favorite college or trade or I
for which you can qualify after S	****"«ed. The Government will pay
^ to • laboratory fee* and Inciden-per ordinary school year and s	a month living allowance for
* »90 a month for married men.
A tjr^^'ning Schools you can study any Vw ^ ' t^edes* and technical subjects. ^Vi4 •'^titled to a 30-day paid furlough ^ w«,' 4 3.y#»r enlistment enables you to ft branch of service and overseas ail the facts at your nearest
štajerskem in je živel in deloval v teh krajih.
Kako so organizirani Zadruga je organizirana po predpisih za ustanavljanje kmečkih delovnih zadrug, ki jih je izdala zvezna vlada. Seveda so ta pravila prikrojena stvarnim razmeram in pogojem, v katerih se zadruga razvija, kakor so pač to tudi zadružniki, na ustanovni skupščini uvideli in sklenili.
Zerr^ja, ki so jb posamezni agrarni interesenti prejeli po agrarni reformi in je v zemljiški knjigi vpisana na njihova imena, ostane njih lastnina tudi sedaj, ko so 'jo vložili v zadrugo; -25 odstotkov vrednosti v zadru-, ne bi imel od dodeljene zemlje gQ vložene zemlje se vpiše v ne-toliko koristi, kot če se bodo vsi • (jigijivi stalni sklad za druge, 75 skupaj lotili dela. Poedinci bi, odstotkov vrednosti vložene
v zadrugo s svojo zemljo, tudi člani njihovih družin, ki so stari najmanj 16 let. Delo, ki ga posamezni zadružnik opravlja v zadrugi, se plačuje po količini in kakovosti ter se obračunava po številu opravljenih delovnih dni v letu. Prebitek, ki ga ima ob letnem obračunu zadruga, gre za plačilo opravkov in za razne sklade.
Tako se vloži v rezervni sklad 10%, prebitka. Ta sklad je namenjen za kritje stroškov v primeru vremenskih ujem, nesreč pri živini itd. V sklad za gradnjo novih in popravilo starih stavb in nabavo inventarja se vloži vsako leto 5%, v zdravstveno kulturni sklad pa 8% doseženega prebitka zadruge.
Preskrbljeno je torej vse za nemoten in uspešen razvoj zadruge in za življenje zadružnikov tudi za primer raznih motenj, bolezni in sploh neprevidenih dogodkov.
Delo in življenje v zadrugi
Zadružniki in njihove družine stanujejo v velikem stanovanjskem poslopju, kjer ima vsak svoje stanovanje. Na sploh žive
Lepe dohodke bo zadrugi do-našala tudi vrtnarija, ko bo urejena, prav tako sadovnjak. Zadružniki imajo v načrtu tudi čebelnjak in ribogojstvo. Tovariš upravnik zadruge pripoveduje, da so zadružniki naravnost zaljubljeni v svojo lastnino in da delajo z veliko vnemo in vztrajnostjo. Zadružniki vsak dafl sproti vpisujejo število delovnih ur, ki so jih opravili, v posebno tabelo. To bo služilo ob koncu leta za obračunan je njihovega zaslužka.
Zaenkrat dobivajo zadružniki mesečne akontacije, ki zadostujejo za kritje nujnih osebnih potreb. Kot delovni dan velja 12 ur. Seveda pa večina zadružnikov navadno dela preko tega časa. Za prekourno delo so določene posebne nagrade. Tovariš upravnik je kot vzgled navedel starega štajnerja, moža, ki je star 65 let in ima opravka pri živini, ki redno dela preko določenih ur, pa je tako zaveden, da v tabelo piše samo po 12 ur. Taki ljudje bodo nedvomno pripomogli stvari do uspeha.
Delovnih skupin zaenkrat še
med seboj najtesneje povezani nimajo organiziranih, ker je še
močno občutili pomanjkanje orodja, pa tudi poslopja, gospodarsko in stanovanjsko, bi kaj malo hasnilo, če bi vsak skrbel samo zase in bi iskal samo last-jiih koristi.
Tako so agrarni interesenti
zemlje pa se vpiše kot vplačani delež.
V primeru izstopa iz zadruge se posameznim ?a(^užnikom vrne zemlja v vrednosti vloženega deleža, .vendar tako, da se ne razkosajo zadružrli zemljiški prišli do prepričanja, da je naj-'bloki. Ves dohodek od zemlje, bolje, če pustijo zemljo in vse, j.katero so zadružniki vložili v za-kar k njej spada, skupaj, in se drugo zaradi skupne obdelave tudi skupaj lotijo obdelovanja.' gre v korist zadrugi. Prav tako
kot ena družina. Začasno imajo zaradi tehničnih ovir tudi skupno kuhinjo. Pravijo, da so s kuhinjo kar zadovoljni, da je veliko manj dela, o svojih potrebah in željah se pa tako sproti pomenijo.
Imajo tudi poseben društveni prostor, kjer so vsak teden enkrat sestanki, na katerih se zadružniki pogovore o političnih stvareh, pa tudi o vprašanjih, ki se pojavljajo pri njihovem vsakdanjem delu. Na sestankih kri-
Zato so ustanovili v letošnjem januarju zadrugo za skupno ob-
je pa seveda tudi vsak zadružnik dolžan, da vloži v zadrugo svoje
delovanje zemlj§. Nadeli so ji:kmetijske stroje in orodje, ka-
tKno	v	k&y. Naskupuh
tednu (gxTLvljmo delo	pa se čkun shrc
vUo namt ^debv pnhodn}Mn	kobramjer^ koMkorjkn
tudi ime, in sicer po enem najboljših sinov zelene štajerske, Slavku Šlandru, ki je bil prvi organizator osvobodilne borbe na
kor tudi vprežno živino, v kolikor je to zadrugi potrebno.
Člani zadruge so poleg agrarnih interesentov, ki so vstopili
One pound of salvaged tat makes 6 bars of laundry soap. Turn used fats In for 4c per pound.
I S. ARMY
ING STATION
[CO*'*'' "TU'
:a,
;-sii' , Col"
t,
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Anglesko-slovenski besednjak)
Naročite pri;
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
KADAR RABITE
zobozdravnisko oskrbo *
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
T poilopju North American bank* VHOD NA STRANI E. 62 ST.
tednu. V društvenem prostoru visi na steni velik načrfr posestva, kjer so označeni posevki.
Precejšen del je zasajen s hmeljem, deloma s krompirjem in žitom, drugo so pa travniki in vrtnarija. Trenutno donaša zadrugi največ dohodkov mleko.
Ministrstvo za kmetijstvo je za- j da se je zadruga "v zadnjem ča-drugi preskrbelo kot dolgor^očno j su že pomnožila za et^ga Člana, posojilo nekaj glav živine, nekaj ^ ki je vanjo vstopil z vso svojo lionj in prašičev, tako da zado-^ zemljo.
stuje za dosedanjo zalogo krme, | Več in zgovorneje bodo pa o ki že pohaja, pa tudi za potrebe | stvari nedvomno povedale šte-obdelovanja. Čez čas pa sc, bo, vilke, ko bo ob koncu leta podan lahko organizirala živinorejska' obračun o prvem letu življenja
NEW BRITISH ENVOY VISITS BIfRNES . . . Lord Inverchapel, left, new British ambassador ot the United States, photographed with Secretary of State James F. Byrnes, center, when he made his firet official call at the department ot state. John Falfour, right, British minister, accompanied the new envoy, who relieved the Eftri of Halifax, now enjoying a rest after tlie hectic war years.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čaa, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLA. Obrnite se t vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
BANANAS FOR AMERICAN TABLES . . . Choco Indian boy with silver bracelets, silver and iJead necklace and painted face. The two paints used, black and red, come from the berries of native trees. The dugouts are carved from mahogany. The Choco Indians of Panama are believed to be the Western Hemisphere's wildest living tribt. Each dugout will hold half a ton of bananas,	».—-
premalo ljudi. Zagrabijo pač vsi skupaj tam, kjer je največja potreba. Pri obdelovanju zemlje si pomagajo tudi s traktorji bližnje traktorske postaje. Seveda zahteva vodstvo in smotrna organizacija dela na takem posestvu tudi sposobnih moči s strokovno izobrazbo. Treba bo strokovnjakov v kmetijstvu, v vodenju zadružnih poslov, v knjigovodstvu itd.
Na vse to že misli uprava zadruge in enega čftlna so že posla-
to dopuščajo prilike.
Ljudje v okolici, ki so spočetka gledali na zadrugo kot na vsako liovo stvar nekoliko z nezaupanjem in pesimizmom, jo danes že gledajo z dobrohotnej-šimi očmi. Zgodilo se je celo,
farma.
nove zadruge.
I
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskih)
nesrečam^ itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
t t
m
I


i;
SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSir
CENA KNJIGI $5
'

r>j
m
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
25. junija,
PISMA IZ STAREGA KRAJA
f. Primorka zložila pesem v zaporu
Ni nenavadno prejeti vest iz domovine od hrabrih borcev, kateri so v najtežjih urah imeli smisel za lepoto svojega naroda, in zložili so nešteto krasnih pesmic. Mr. Frank Mohorčič, 20780 Miller Ave., je te dni prejel pismo od nečakinje Danice, poročene Taučar, iz Kačice pri Trstu, katera je s svojim možem sodelovala s partizani, bila aretirana in odvedena v zapor v Nemčijo. Njen mož je bil enkrat nevarno ranjen, potem pa odveden v taborišče v Buchen-wald, kjer je umrl. Tu sledi njeno pismo in pesmica, ki jo je v zaporu zložila.
"Kačiče—Trst, 20. jan. 1946. "Dragi stric!
"Po dolgih štirih letih strašnega življenja, se moramo Bogu zahvaliti, da smo še živi. Ko nadaljujem s pisanjem, Vas najlepše pozdravljam. Kot razvi-dim iz Vašega pisma, bi radi kaj zvedeli od naše borbe. Udeležili smo se, karkoli nam je bilo mogoče. Po razpadu Italije zavedni Slovenci niso mislili na življenje, ampak mislili so le na izboljšanje našega naroda.
"Šla sem tudi jaz kot Parti-zanka v borbo za napad Gorice dne 9. ^pt. 1943 leta, kakor tudi moj mož. Bila sem tam, dokler mož ni bil ranjen. On je bil precej ranjen v levo roko in v glavo. Ko so njega poslali domov, sem šla tudi jaz z njim, da sem mu stregla doma. To je bilo daleč od tukaj, če Vam je znano Hreplje, blizu Tomaja. Na skrivaj smo sodelovali tudi doma. Organizirani smo bili vseeno in sicer on kot krojač IX. korpusa kraškega bataljona in obveščevalec velikega strahu nemških nacistov in njih hlapcev. Strašni so bili dnevi, res, kakor pravi tista pesem: "Bili dnevi so trpljenja, strašnega gorja. Kri junaških naših bratov, je močila tla."
"Tako vidite, dragi stric. Bila je tudi ovadba. Prišli so iskati mojega 'moža. Ker njega niso dobili, so vzeli mene in me peljali v zapor v Trst. Po naše rečeno Koroneo. Tam sem bila dva meseca. En mesec sem bila zaprta. Mama sploh še vedela ni za mene. Bilo je po enem mesecu, ko je mama slučajno šla v Trst. Šla je ravno po tisti ulici, kjer so mene nemški nacisti gnali iz zapora na izpraševanje. Bili so oboroženi in niso pustili niti toliko, da bi jaz svojo mamo pozdravila. Zelo mi je bilo težko ali bilo je zaman.
"Pomislite, kako teško je bilo za mene in tudi za mater, ki je rodila hčer, toda ne more biti njena gospodinja. Bila sem vsak dan tepena. Izdano je bilo, da jaz sem žena tega človeka. Imela sem pa dokumente kot da sem dekle, samska. Seveda, bili so ponarejeni. Vsak dan so me vprašali: Vi ste njegova žena in Vaš mož sodeluje z partizani. Jaz sem pa vedno trdila, da ga ne poznam.
"Dan za dnevom je minilo. Ti dnevi so bili teški, ker je bila pred menoj vedno smrt. Po vseh mesecih so me pa poslali s transportom v nemško internacijo. Bila sem tam 17 mesecev. Po enemu letu časa sem pa v Nemčiji zvedela, da sb mi tudi moža vzeli in odpeljali v Nemčijo.
"Mogoče ste že slišali o taboriščih Dachau, Ausvic, Mathau-sen, Buchenwald itd. To so* bila nemška taborišča, v katerih so naše ljudi sežigali še žive. Moj mož je bil v Buchenvaldu, kjer je žalibog tudi on podlegel. Zažgali so ga dne 16. februarja 1945 leta.
"Meni so pa vse pokradli, kar je bilo. Vzeli so mi vse obleke in tudi še precej denarja. Danes sem zopet z mamo. Zelo mi je teško, pa ne morem drugače si pomagati. Vemo, da brez žrtev ne bi bilo svobode. Toliko jih je moralo umreti za domovino. Do-
sti je bilo prelite krvi, dosti naših ljudi je končalo. Danes pa lahko rečemo, da vsaj to imamo, da Iphko svoj jezik govorimo.
"Ko smo bili pod Italijo, smo se morali skrivaj učiti ali govoriti slovensko. Danes, hvalabo-gu smo vsaj v tem svobodni. Črta meje sedaj sega, Povir, ta-je pod zavezniško upravo, Lokev, Gročana, Vrhpolo. Istra je pod Jugoslovansko upravo. Pola isto, samo luka v Poli je pod zavezniško upravo. Gorica isto je zavezniška.
"Ko smo bili odpeljani v zapor, se nisem jokala. Hotela sem biti hrabra. Vedela sem, da ne bom zaman v zaporu. Zložila sem takrat pesmico, ki se imenuje: "V družbi primorskih deklet!"
Dekleta primorske v zapornico greflo,
žvižgajo in pojo. srce je žalostno.
Očka in mama za njimi jokajo. Prišel je oktober dvajset in tri, naših deklet od nikoder še ni. Dekleta pisale so pisemce žalostno:
Očka in mamca, v Nemčijo gremo!
Očka in mam'ca šla sta oba, prinesla sta hčerki kruha in mesa.
Zbogom, preljuba hči,
saj ne bo za večne dni!
Srečno, na svidenje, preljuba hčerka Ti!
Hčerka iz vlaka tako odgovori: Očka in Mam'ca, ne bodite žalostni,
ker zame prostosti ni.
Dolfler ta Nemec živi,
moramo trpeti za svobodo vsi.
Prišel bo dan, ko iz Nemčije mi bomo prihajali od vseh strani. Takrat že svoboda bo in Nemca nikjer ne bo,
živeli bomo vsi svobodno!
Zdravo mi očka in Mam'ca, preljubi bratec in sestrica! Trpljenje minulo je, dobro nas Čaka še. Bog nas živi zdaj, Slovence vse!
Ko smo se pripeljali na goriško postajo, smo ravno to žapeli. Vsi ljudje so močno upili, da naj še zapojemo. Mi smo se pa bali, da nas ne bi Nemci po streljali. Dragi stric, še nisem 23 let stara, toda mojega življenja je že zadosti. Užila sem veliko več slabega kot dobrega. Mama pravi, da ste bili Vi, stric, vedno zaveden Slovenec in da so se Vam dopadle narodne pesmi. Zato Vam napišem še eno.
Bledi mesec men' pošilja žarke
srebrne,
svetle zvezde men' svetijo moje upanje.
Misli mi hite črez gore in plan, kjer pod milim nebom spava . Partizan.
čas že tretje leto mine, kar
slovo je vzel.
Morda zadnjič on poljubil, mamico objel.
Ko je šel v goro, v boj za
svobodo,
hrabro se boril je on s žuljevo roko.
Ni pomislil, da cveti mu mladostni maj,
želja po svobodi ga je gnala v gaj.
In tam so ga tovariši čakali, pogumno z orožjem so na fašiste šli.
Bili dnevi so ti^ljenja, strašnega gorja, '
kri junaških naših bratov, je
močila tla.
Ne pustimo se, da nas uničijo švabe.
Ven jih spodimo in belogardo, kakor pse.
Kol'ko sreče in veselja bilo je kdaj,
ko junaški naši bratje prišli
so nazaj!
Vsak je bil junak, premagal je Turjak,
uniformo italijansko, nosil je vsak.
"Sprejmite najlepše pozdrave in poljube od Vaše nepoznane nečakinje
"Danice Taučar."
Vb§ donesek za otroSko bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"!
France Novšak;
Žice
Ponatis iz ljubljanskega mesečnika "Tovariš"
Nebo se je temno sklanjalo nad blatno Tržaško cesto. Deževalo je prav narahlo, sem in tja so v vetru zaplesale snežinke. Hiše ob cesti so bile mrke, pročelja so bila siva in bila je podoba, da leži na vsaki hiši senca nasajenega bajoneta. Ljudje so hodili ob hišah, kakor da bi se šli skrivalnice. Nihče ni gledal naravnost predse, temveč v tla, da bi ne videl in ne slišal kamionov, ki so ta dan z divjo hitrostjo drveli po cesti in vozili žico. Polni kamioni žice, drug za drugim, so se kot v divjem lovu podili proti Viču.
Snega ni bilo veliko. Ponekod niso bile bele niti cele strehe. Tudi mraza ni bilo posebnega, toda ljudje so se zavijali v plašče tesneje ko druge krati. In vsi obrazi so gledali le^kamione, polne kamione bodeče žice. V očeh je bila osuplost, radovednost, huda slutnja. Vse je hitreje begalo proti domu. Tam je vsaj nekoliko toplo, čeprav tudi tam ni več sreče.
Kamioni, polni bodeče žice, pa so brneli na vse kraje mesta. Fašisti niso pazili na to, koliko blata so ^metali na tiste, ki niso imeli denarja, da bi se peljali. Objestno in ošabno so se smejali in vozili neprenehoma kamione, kamione bodeče žice.
Nekoč bo vse to mesto ograjeno z žico in živeli bomo kot v koncentracijskem taborišču, si je mislil študent, ki je nosil v škatlici vžigalic večkrat preganjen letak. Stanoval je na Brdu, še nekaj minut od opekarn. Podil je svoje kolo domov, kot bi tudi njega zajela mrzlica, ki se je bila polastila množice. Mrak je naglo zbrisal surove oblike temnega dneva in jih zagrnil s svojim mirom. Celo brn'enje kamionov je potihnilo. Ceste, kjer so se prižgale luči, jejel beliti nov, moker sneg. Bile so skoraj prazne.
Tam pred novo šolo je stala straža in ne daleč od nje se je razlegal glasen smeh. Bili so fašisti, ki so se zabavali z dekleti, ki so jecljala laščino kakor zamorci. V velikem loku so se jih izogibali ljudje. Oči fašistov pa niso izgubile tudi drugih žen, ki so morale mimo njih. Te pa so povešenih oči pospešile korake, in mraz jih je spreletaval po hrbtu, ko so slišale za seboj klice "signorina."
Pred viško cerkvijo se je ta večer nateplo ljudi, da nisi mogel blizu. Ljudje, ženske, otroci s torbicami, železničarji, ljudje vseh vrst in poklicev so stali pred žično zaporo, ki so jo bili čez cesto pravkar postavili laški vojaki; Ob strani je stal njihov častnik s kozavim licem in vpil svoja povelja. Na obeh straneh žice se je bilo nabralo že vs^ polno ljudi. Hoteli so domov. In nekdo od vojakov je ponavljal neprenehoma:
"Vietato passage! Vietato pas-sare!"
Ljudje niso razumeli, kako si more kdo vzeti pravico in jim zagraditi pot domov, kjer jih
čaka družina, otroci in morda nekaj zajcev v drvarnici, kjer ni drv, in suha kokoš, ki jo hranijo za bogve kakšno priložnost. Stali so v mrazu, v ponošenih čevljih, ki so prepuščali vodo, v slabih oblekah, ter se obračali zdaj na enega, zdaj na drugega vojaka. In vse, kar so zvedeli, je bilo to, da tisti, ki so na tej strani žice, ne smejo čez njo na drugo stran, da je mesto kratko in malo za nekaj časa zaprto in naj odide vsak, kamor ve in zna.
Jelo je snežiti v debelejših kosmih. Sneg se je oprijemal dežnikov, premrle roke so jih le še mukoma držale nad seboj. In stali so tam otroci, premraženi in v svitu obločnice podobni je-tičnim prikaznim z vdrtimi očmi. Bile so tam matere s ce-karji in mrežami, kjer so bile stvari, ki so jih še lahko dobile pri trgovcu. Bili so delavci, ki so težko prikrivali svoj gnev nad takšnim početjem.
Vsi pa so čakali. Stali so pred žico in kozami, kjer so vojaki v čeladah naglo stopicali sem in tja. Čakali so, da bi se jih kdo usmilil. Sneg pa je naletaval bolj in bolj in tišine mrzlega februarskega večera ni zmotil več niti tramvaj, vse je kakor izumrlo. Le včasih se je še kdo s te ali druge strani žice približal straži, da bi jo omečil s prošnjami. Nič ni pomagalo.
Nekateri, ki so znali laški, so poskušali s svojim znanjem. Tudi to ni pomagalo. Sčasoma go ljudje obupali in se vračali nazaj po Tržaški cesti proti mestu in iskali zatočišča, pri znancih ali kjer koli — v veži, na podstrešjih, kjer je bil otep slame, po gostilniških sobah.
Študent s svojim kolesom je prispel do žice, ko je stalo pred njo le še malo ljudi. Že po cesti je bil izved^, kaj so napravili fašisti. Poskusil je priti na Brdo po stranskih cestah ,toda ni šlo. Povsod, na vsaki poti, so stale strojnice in množica vojakov in vsi so znali spregovoriti le dve besedi:
"Vietato passare! Vietato pas-sare!"
V času, ko so bili v mestu fa-! šisti, se je bil človek že nekako navadil na te prepovedi, saj ni minil skoraj dan, da bi ne bilo kaj novega prepovedano. V prepovedih so bili iznajdljivi. Ta reč z žico pa je prekosila vse, kar so bili napravili, da bi meščane, ki so jih iz dna duše sovražili, držali v pokorščini.
Brdo se je zdelo študentu to pot silno daleč, skoraj nedosegljivo. Študiral je medicino, toda vse manj ga je zaniijiala. Stvari, ki so se godile,'ni mogel prevpi-ti nevidezni red, ki so ga vzdrževale puške in strojnice. In globoko je občutil, da je največja dobrina tega življenja svoboda. Ni se še za trdno odločil, da bi odšel v hribe, toda čim dalje bolj je spoznaval, da mu dolgo ne bo več obstati.
Oče mu je bil uradnik pri policiji in so fašisti zahtevali od njega, da bi prisegel njihovemu poglavarju, on pa je odklonil. Zato so ga postavili na cesto. Vsak dan je pričakoval, da pridejo ponoči ponj in ga odpeljejo bogve kam v Italijo. Sin je bridko občutil suženjstvo, v ka-
tero je bilo vkovano mesto in j zavedala. Sinova bližina ji je vse ljudstvo.	pognala kri po žilah. Od Rožni-
Ko je obstal s svojim kolesomi ka je pihal mrzel veter in jima pred kozavim častnikom, je poi zanašal sneg v obraz. Ljudi ni

IN FATHER'S FOOTSTEPS ... A staff sergeant with his own "private army" takes a stroll through Plymouth. He is Frank Cooper, Hansom Lane, Halifax, who is trailed by Allan, 7; twins, Ronald and Derek, 6; and Malcoimn, 4, all born in New Delhi, while carrying the only girl in the family, six-months-old' Frances. Clothes are the least of their worry, using battle suits for all except the baby.
tihem zaklel in stisnil zobe. Sklenil pa je, da bo še to noč prišel čez žico, pa čeprav ne pride v mesto nikoli več. Neki dan bo konec tudi tega nasilja in po ulicah bodo spet hodili veseli ljudje.
Stopil je pred častnika in ga v laščini prosil, naj ga spusti domov. Fašist ga je pogledal izpod čela in malomarno,, z ne-,ko škodoželjnostjo premeril njegovo visoko postavo. Nato je odkimal z glavo.
Tisti trenutek je neka žena, ki je med majhno skupino čakala, da bi jo spustili domov, omedlela in se zgrudila. Med ljudmi je nastalo razburjenje, celo neki vojak je priskočil, da bi jo dvignil. Častnik seje ozrl v gručo, ki se je sklanjala nad žensko.
Študent je bil prvi pri njej in jo dvignil na roke. Prebledel je, ko jo je spoznal.
"To je moja mama!" je kriknil in se zagnal z njo v naročju proti častniku. "Pustite me, da jo nesem domov! Pustite me!"
Na obeh straneh žice sta stala; s pogledi, ki so razodevali brezbrižnost, na eni strani, in z ne-potvorjeno ljubeznijo otroka, ki mu je ženska, katero je bil držal v naročju, dala življenje, na drugi strani. Nekaj strahotno tihih, dolgih sekund je minilo. Tedaj je zaklical častnik:
"Naj odnese žensko domov! Prej pa ga preiščite!"
Vojak je odmaknil kozo in izročil onemoglo žensko drugemu, da bi jo držal tačas, ko ga bo drugi preiskal. Vojaka je zeblo in je študenta le površno pregledal. Iz žepa mu je vzel škatlico vžigalic; ne da bi jo odprl, mu jo je spet vrnil. Nato mu je dejal:
"Via!"
Študent je položil svojo mater na kolo ter jo varno in počasi vozil proti Brdu. Po poti se je
bilo na cesti. Vse je tesnobno pričakovalo po slabo zakurjenih domovih, kaj jim prinese prihodnji dan.
"Niti spoznal te nisem, ko si stala med gručo," je začel sin, ko sta se že bližala opekarni. "Ali je kaj novega?"
Materin obraz je bil bled, toda odločen.
"Ne prestraši se! Očeta ni bilo opoldne h kosilu, pa sem šla vprašat na policijo, kje je. Dejali so mi, naj mu prinesem odejo in nekaj hrane."
"Prokleti!" je siknil študent skozi zobe.
"Očeta so dobili, mene pa ne bodo. Še danes poj dem v hribe!"
Nič ni rekla, temveč je nadaljevala svojo misel.
"Tako dolgo so me fašisti vlekli za nos, da so potegnili žico okoli mesta, preden sem prišla domov. Pet ur sem stala na snegu in dežju. Slabo mi je že postalo. Zdaj bi bilo dobro, če bi vsaj vedela, kako je očetu."
Prišla sta domov. Ogenj v štedilniku je kmalu razgrel kuhinjo.
Ko sta večerjala, je dejala mati:
"Samo na očeta mislim. Bogve kako ravnajo z njim. Morda ježev živinskem vagonu na poti v Italijo."
Štu(lent pa je vzel iz žepa škatlico vžigalic, kjer je bil skrbno zganjen letak, ki je bila v njem beseda o boju za svobodo. Prebral ga je večkrat zapovrstjo in njegova vsebina mu je bila kot prijetna godba. Nato se je spomnil, da bi ga bili nocoj fašisti že lahko prijeli. Stresel je z glavo, da bi pregnal neprijetno misel.
"Nocoj bom odšel, mama! Kmalu pridem nazaj in spet bo vse dobro."
Odšel je.
Naslednje dni je bodeča postala znak vsega mesta, ki J®' bilo bolj in bolj podobno trdnjs vi. Vse mesto je postalo velik^ ska ječa, vse hiše pa kot bara*^' koncentracijskega taborišč)'
Žica se je zagrizla v mesto,P®" stala je njegova trnova kroo'i ki jo je nosilo ponosno do s''"' jega vstajenja.
Ljudje, ki so bili vanjo ; njeni, so živeli čisto svoje ®M Ijenje. Velikanski svet, ki J® ^ njem divjal boj za svobodo lepše življenje, je postal za^ : sto oddaljena, skoraj neresni^^^ pokrajina. Le v poznih urah>
i
so ljudje skrivoma, za	7,
Xnih Vp'
nimi vrati, lovili po zraciw
ivoW"
lovih poročila o pohodu de, tedaj se je tem prestraši utrujenim in lačnim Ijude® , io, ko da je žica vendarle _ trebna: pokazala je je svoboda in kako brez nje nima pomena
Študent, ki je to razu odšel v hribe. Ko se je vr"' > našel le še mater, očeta internacija.
živ#
ameUl
\
VOTED OUT . . . Portrait of "Um-berto," favorite one of King Humbert II, of Italy, whose royal destiny was sealed by the Italian people, who voted him out.

AUSTIN TO UNO . . . Sen. Warren R. Austin, 68, Vermont republican, who has been named by President Truman as U. S. representative of the United Nation security council to succeed Edward R. Stettinius Jr.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajali
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
Ko! žali poj
žica je zdaj izginila. je spomin nanjo; podrti b ji pa pričajo glasno resnic"' tod živel in živi narod,
je
je zaslužil svobodo.
^ \ %
Preskrbite potrebno slovenski mladini ▼
Slovei^^l^
Prispevajte za otroško^ ^ v Sloveniji! V uradu ^ ^ pravnosti" lahko deleži
P 8tai
Prililia za
sodruga v prodajanju mora biti zmožen in angleškega jezika. p^oboj investicija. Za podrob^^
kličite EX 0779 po 6.
1%
Proda se
Kembark klavir. Mrs. Mary Stephens St., zgoraj, spredaj.

983
Proda se ^
lepa, zelo dobro ohraD^gjlt salna miza (typewri*'^J gg (' , Cena primerna. Zgl^^ jso"', ^ 17643 Lakeport B,d.,
Brazil Rd.
VASI ČEVU: ^
bodo ccledali kot no*!,	'^Oj
1
Frank Mar^^
16131 St. CWf A**-
. popravilo lanesljlvem" ^	V|
vedno Izvril prvovrstno	.
gK T,
^Vr
\\r
JOHN ZULICH INS"^ kvg
agency svet,
18115 Neff Rd.. I"
Se priporočamo	&i
naklonjenost za vsak®
varovalnino.
PrijateVs Radio
Sef^^
a h
n
'Bic
1142 East 66tb
vogal Blis« Ave. io ^ 90-dnevfao jamstvo ^ j in komadih	;
Telefon v trgovini:	j
na domu: E%
hišne sluzkif^l^
5. pop. do	>0»
5 večerov v » $34.00 tede»8^ ,>
V downtown P<"

Zglasite ^ .
Electric
700 Prospect A*®' soba 901 . irtl t»*'
Ženski uposl«^®
THE OHIO
telephone ^
!% S
J' %