699. štev.
V Ljubljani, sobota dne 29. novembra 191 S.
Leto ii.
Posamezna številka 6 vinarjev,
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: t Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, * dostavljanjem na dom K 1*60; • pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 6’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se St	pošilja	upravništvu.	»
rj	Telefon	številka 118.	«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev,
ts	Uredništvo in upravnlštvo:	c«
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopis) se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma m ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« ■e plačai petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana Ui sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* B pust. — Za odgovor je priložiti mamko, at
«	Telefon	številka 118.	te
Goriško mestno gospodarstvo.
i.
Zadnji čas so Slovenci začeli karnoristom pri goriškem mestnem gospodarstvu gledati na prste bolj sistematično. Tej nalogi skuša po svoje prispevati tudi »Dan«, ki v naslednjem priobčuje nekaj zanimivih podatkov iz mestnega proračuna za leto 1914.
Po predlogu finančnega odseka goriških mestnih svetnikov znaša potrebščina za 1914 1,519.008 K, pokritje pa 613.528 K. Centralna uprava (uradništvo) stane 194.496 t. j. četrt vseh izdatkov. Ta znesek je ogromen v primeri z malenkostnim delom, ki ga vrši ta. uprava. Zdaj, ko ji je odvzet prenešeni delokrog, je to delo tako neznatno^ da ni v nobeni primeri z izdatkom. Se hujše pa iz-gleda stvar, če uvažujemo, da iiria-mo v istem proračunu še posebno postavko »oskrba lastnega premoženja« v znesku K 20.013, »javno varnost« v znesku K 83.110. Pri slednji postavki je vpoštevati, da imamo v Gorici državno policijo, katero raz-ven 6000 K celo plača država. Potemtakem »uprava« sama t. j. županstvo, uradništvo in uslužbenstvo stane Gorico celili 297.619 K, t. j. ena petina izdatkov in celo polovica dohodkov.
Ogromna postavka med izdatki je obrestovanje posojil z neznatno amortizacijo. To znaša 373.872 K t. j. četrt vseh izdatkov in 80.000 K več kot lani.
Nadaljne postavke izdatkov so: pokojnine K 35.207, pokopališče K 7852, zdravje in higijena K 72.513, dobrodelnost (?) 111.139 K, bogoslužje in javne slavnosti 4120 K, šolstvo 277.083 K, ceste K 137.210, vojaštvo 130.857 K, iztirjevanje dav-Sčin 15.778 K, davki 11.800 K in izredni izdatki 42.958, kar znaša skupaj z vže popprej navedenimi postavkami svoto potrebščin 1,519.008 kron.
Med dohodke je municipij postavil celo vrsto poviškov napram proračunu leta 1913, dasi prav dobro ve, da letošnji dohodki niso dosegli niti proračuna (nota bene nepotrjenega) za leto 1913 ter niso sposobni poviška.
Iz glavninskega premoženja se hoče dobiti 264.901 K napram 250.997 kron v lanskem letu. Tu bi bilo dobro, varčno gospodarstvo brez protekcionizma, lahko prineslo povišek za kakih 40.000 K, a od sedanje uprave ni pričakovati, da se odvadi sedanjih napak.
Za takse in »javne pravice« se hoče dobiti 123.950 K, t. j., 6000 K več kot lani. A ti dohdki bodo prej padli kakor zrastli, ker je smer na-
šega gospodarstva sedaj padajoča, čisto samovoljen je torej ta povišek.
Na pokopališču se hoče zaslužiti 27.850 K, za 20.000 K več kot lani. To je najzanimivejša točka proračuna. Pri mrličih hočejo odirati, ker jim je pokopališče monopol, ki se mu moramo vsi podvreči. Ta povišek Je škandal, ki bi se mu moralo upreti vse prebivalstvo, pa tudi cerkev.
2e itak strašno visokih doklad si občinski očetje ne upajo še zvišati. Upajo pa, da bodo doklade na direktne davke nesle 694.900 K, t. j. 40.000 K več kot lani! Ta povišek je neopravičen in storjen v skrajni stiski, dasi vsakdo ve, da obrtni davek v Gorici pada, ker padata obrt in trgovina. Kako hoče ob enakih dokladah municipij več izsesati, je uganka. Tudi indirektni davki in njih do-khi levteh razmerah ne bodo zrasti marveč padli. In vendar finančni odsek postavke ni znižal, marveč resno trdi, da bo prejel na njih 152.000 K, na izrednih davščinah nekoliko mi-sterioznega značaja pa 79.000 K.
Po računu municipija bi primanjkljaj znašal 905.426 K, po iztirjanju doklad pa še vedno 39.526 K, ki jih municipij upa tekom leta 1914 »prihraniti«. Ne priznava, da je s primanjkljajem že stopil v leto 1913, da bo s še večjim primanjkljajem prišel v leto 1914! V tem letu pa upa »prihraniti«!
Po našem mnenju je račun mestnega gospodarstva pasiven za okoli 200.000 K, ki nam preti brez najmanjšega pokritja.
V naslednjem pa hočemo obravnavati nekaj podrobnosti proračuna z narodnega stališča in končno izraziti mnenje o tem, kako se mora slovensko prebivalstvo ubraniti pretečega atentata.
Slovenska zemlja.
IZ POSTOJNE.
Sest Jfit ie .minulo, odkar se jc zadnjič čulo, kako je tukajšnji katehet Ažman v »Slovencu« in »Domoljubu« s koli in loparji pobijal postojnske liberalce. Potem je postal samotar iz vzrokov, ki niso povsem znani. V tej dobi je pridne gojil in negoval cvetlice na svojem vrtu, opazoval svoje golobčke, kako sc ljubko kljunčkajo, občudoval pri svojem prijatelju delo neumornih čebelic in bogsigavedi kaj še vse. Sploh je hilo opažati, da ga klic klerikalne bojne trobente nič več ne vzdrami. Pa glej ga spaka! Komaj je zašumelo v klerikalnem taboru, ga že zopet vidimo med starimi znaifci. Vse je pozabljeno, vse poravnano. Na potu k klerikalnemu shodu, ki se Je vršil pretečeno nedeljo v Otoški jami pri Postojni, ga sreča župnik Janež iz Studenega. Po kratkem pozdravu odideta cba v jamo. Tu je začelo med njima filozofiranje, ki je vredno, da zve svet o njem.
Župnik Janež, kakor zamaknjen, obstoji pred nekim kapnikom ter vzklikne: »Oh, oh, kaka krasota! Kdo' ga je vstvaril?« Katehet Ažman hitro nato: »Liberalci pravijo, da narava.« »EJ, ej, gospoda, ne bog, ne narava nista kapnika semkaj spravila«, se odreže nekdo, ki je njun razgovor poslušal, pa ga ni dobro razumel, »ampak Otočani, ki so svoj čas kapnike iz Postojnske jame skrivaj jemali, da bi ž njimi svojo jamo olepšali.« Katehet in župnik sta se debelo pogledala; odšla sta, ne da bi črhnila besedice. Mi pa vprašamo: »Gospoda, kam sta zašla?«
ORMOŽ.
(Novi regiment.) Sliši se, da dobimo tukaj v Ormožu novi regiment in sicer takozvani čuken-regiment. Za komandanta tega pešpolka ponudil se je tukajšen čuken-general in po božji miosti tajnik Ormoške posojilnice, ob jednem katoliški nad-mladenič Rojs. Da je ta g. oberčuk imenovano častno mesto, seveda zavoljo kšefta hvaležno sprejel, izhaja pač jasno iz dejstva, ker se noč in dan trudi ter leta kot divji po šu-mah za mladimi čuki, toda pri vsem tem se mu godi slabo, ker naši napredni fantje niso tako neumni; da bi šli temu klerikalnemu generalu na limanice. Oni znajo dobre, da naša napredna dekleta ne marajo čukov in farovških podrepnikov, ampak može, ki se zavedo svoje narodnosti, ki so odkritosrčni in značajni in ne potuhnjeni in zahrbtni, ja celo denuncijantje. Bodočemu čuken-ge-neralu in po božji milosti tajniku pa povemo tiho na uho .samo to, naj opravlja raje vestnejše svojo službo, da ga ne bomo zastonj plačevali ter naj pusti nas napredne; Ormožane s svojo čukulado pri miru; svetovali bi mu tudi, naj ta klerikalni petelinček raje posveti malo več pozornosti svoji milostljivi, ki kaj .rada sliši laskav izraz gniidige, kakor da vtiče
Najboljše sredstvo proti klerikalnim
agitatorjem.
& J —-.    t I _ Trti VolitfaVl
j u*. K
Z dežele nam poročajo, da mečejo ljudje klerikalne agitatorje iz hiš s tem, da jim pokažejo Jokanco, ko zahtevajo glasovnico.
svoj dolgi klerikalni nos tja, kjer ga nič ne briga. Sicer pa Vam povemo tiho na uho g. čuken-general, oko skoraj ne nehate z Vašim klerikalnim rogovilenjein med nami mirnimi in naprednimi Ormožani, bomo v prihodnje povedali celi javnosti stvari, ki Vam bodo dolgo zvenele po ušesih. Istotako si naj zapomni tudi Vaš zvest pristaš in politikujoči kaplanček, ki ima tudi dosti masla na glavi, tako da sploh ne sme na svitlo solnce. Duhovnik spada v cerkev in naj tam uči ljudstvo božje nauke, ne pa delati med nami sovraštvo in prepir. Kakor za žabo ni trompeta, tako za Rojsa in kaplanč-ka ni politika, ampak za prvega nje-
gova Rozika in milostljiva, za drugega pa cerkev. Amen.
Napredni kinet.
IZ IGA.
Dopis v »Dnevu« z dne 6. t. m. ni bil našemu županu nič kaj povše-či. »Domoljub« št. 47. je prinesel dopis z njegovim podpisom, v katerem si prizadeva ves dopis spraviti na laž, in vsaj tem, ki so jim razmere mostu na Išči nepoznane, stvar po svoje razložiti. Ali je »Matiček« obrnil puško sam, ali mu je to skrpucal kdo drugi, to ni znano. On je igral pri tem vojaka v koruzi. Da ga je pa sveti duh, ki pride k njemu od kapla-nije v črni halji, toliko razsvetlil, da
H. Suttner, M^jana, Mestni trg 25.
Samo! K 410.
Samo! K 4*10.
mmm
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoda samo K 4*10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine 1 11 po jako nizkih cenah. z=zi
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Te zbirke orožja so obrobljale več portretov... prednikov slavne rodbine Monmoransijskih.
Stari konetabel je sedel na svojem prestolu, ves v jeklu in železju, roke oprte na strašen bojni meč, obrvi nagubane; tik poleg niega je stal paž, ki mu je dižal čelado, na desni in na levi pa je čakalo petdeset kapitanov nepremično njegovih povelj.
Bil je podoben starodavnim vojščakom, ki so odločali usodo velikanskih bitk.
Od Marijana, kjer ga je objel Franc J., do Bordoja, kjer je poklal na tisoče hugenotov in rešil sveto katoliško vero ... koliko strašnih udarcev, je bil pač že zadal ta mož!...
Franc že dve leti ni bil videl svojega očeta. Približal se je in stopil k znožju prestola.
Poleg prestola je stal Henrik, ki se je bil vrnil pred četrt ure. Bil je bled in trepetal je.
Na kaj je mislil ta mladi, dvajsetletni mož?
Kakšne zmedene in turobne, bratomorne misli so se varile težko po njegovi glavi kakor črni oblaki po viharnem nebu?.
Franc de Monmoransi ni videl krvavega pogleda svojega brata; globoko se je poklonil pred glavarjem rodbine.
Konetabel, videč močna pleča in silni stas svojega prvorojenca, se je nasmehnil jedva vidno: to je bil ves dokaz njegove očetovske ljubezni.
Ne da bi trenil, je izpregovoril mirno in strašno:
»Poslušaj me. Znana ti je nesreča, ki je zadela cesarja Karla V. pod obzidjem Meca, v mesecu decembru. Mraz in bolezen sta uničila v malo dneh njegovo veliko armado, šestdeset tisoč oboroženih pešcev in jezdecev ... Vsi smo mislili takrat, da je konec cesarstva! Španjoli pobiti, hugenoti poraženi po meni v svoji deželi — mir se je zdel zagotovljen; in njegovo veličanst. Henrik II. je preživel vso letošnjo pomlad med veselicami in turnirji... Toda vzdramljen je ]e strašno!«
Konetabel je dodal še bolj zamolklo:
»Da, natura, ki prekriža včasih načrte zavojevalcev, je porazila Karla V.! Da, cesar je plakal, ostav-ljaje svoja taborišča, kjer je moral pustiti dvajset tisoč mrličev, petnajst tisoč bolnih in osemdeset kanonov! Toda glej, zdaj dviga glavo iznova! Bliža se... že je nad nami!...«
Franc je poslušal svojega očeta, trepetaje v nejasni tesnobi. Henrik je stal prekrižanih rok ter strmel s temnim očesom nepremično pa svojega brata.
Konetabel je pogledal po kapitanih kakor orel po svojih tovariših ter nadaljeval:
»Včeraj ob treh nam je dospela prva novica: ccsar Karel se pripravlja, da vdre v Pikardijo in v Artoa-ško! Ta železni človek je obnovil svojo armado. Ob času, ko govorim te besede, koraka proti Ternami močan oddelek pehote in artiljerije. Vsi veste dobro, da pomeni padec Teru-ana poplavljenjc Francije! In zatorej sva odločila z njegovim Veličanstvom: moja armada se zbere pred Parizom in odkoraka v par dneh. Dotlej pa odrine proti Teruami oddelek dveh tisočev jezdecev, ki se zapre v trdnjavo in vztraja v njej, ako bo treba do zadnjega moža.«
»Do smrti!« so zakričali kapitani, in stresle so se perjanice njihovih čelad, kakor se strese vejevje v dihu viharja.
»Ta negotovi pohod,« je nadaljeval konetabel, »pa zahteva mladega, neukrotljivega in smelega poveljnika. Tega poveljnika sem izbral!... Franc, sin moj, to si ti!...«
»Jaz!« je vzkliknil Franc in omahnil, zaječavši obupno.
»Ti! Da, tebi je dodeljeno, oteti kralja, domovino in očeta hkrati!... Dva tisoč jezdecev je tu! Opaši si oklep in meč, in glej, da odrineš, preden mine četrt ure! Hiti in ne ustavi se prej, nego v Ternami, kjer ti je zmagati ali umreti!... Ti, Henrik, pa ostaneš v domačem gradu in pripraviš vse v njegovo obrambo,!«
Henrik se je ugriznil v ustnice do krvi, da ne bi zatulil od besne radosti.
»Ivana je moja!« je zarjulo v globini njegove duše.
Franc pa se je opotekel ves bled proti svojemu očetu:
»Kaj, oče!« je zahropel. »Jaz!.. Jaz? ...«
Duša se mu je zvila v prsih. Njegove oči so buljile kdo ve kam, in gledale zapuščeno Ivano ... soprogo njegovo ... plakajočo pri mrliču ... brez tolažbe ... samo na vesoljnem svetu!...
»Jaz!« je ponovil. »O groza! To ni mogoče!... «
Konetabel je namršil obrvi ter velel z odurnim, kovinskim glasom:
»Na konja. Franc de Monmoransi, na konja!... «
»Poslušaj me, oče! Samo dve uri časa mi daj... samo eno uro! Rotim te... eno uro!« je klical Franc in vil roke.
Konetabel An de Monmoransi se je vzravnal z vso svojo postavo. Lice mu je drgetalo v strašnem srdu. In neusmiljeno je padla njegova beseda v splošno molčanje:
»Ali se hočeš pričkati s povelji kralja in svojega očeta?«
»Eno uro, oče! Samo eno uro!... Potem hočem dirjati v smrt brez ugovora!...
Stari vojskovodja, ves v jeklu, se je napotil dol po stopnicah svojega trona.
Izbruhnil je>
»Strela božja! Še eno besedo, Franc... 6no santo... 111 zaradi slave imena, ki ga nosiš, te aretiram s svojo lastno roko!«
Z viharnim glasom, ki je vzbudil med med navzočimi vojniki nem drget, da je zažvenketalo železje po vsej dvorani, je nadaljeval kone-tabel:
»Naj trešči vame z jasnega, ako govorim krivično! To je v petih stoletjih prvi mojega imena, ki se obotavlja umreti!«
Žalitev je bila strašna. Francu ni preostajalo drugega, kakor ubiti se vpričo tega zborovanja bojevnikov, katerih srca so se zdela prav tako zavita v železje Kakor njihove prsi.
S silnim stresljajem je dvignil glavo. Vse je izginilo v njegovem duhu: ljubezen, ženska in sen o sreči. Oči so se mu zapičile v očetove kakor dve bodali. In rohnenje njegovega glasu je zaglušilo glas starega poveljnika:
»Strela naj ubije tistega, ki je mogel reči, da se Monmoransi umika Zaradi slave svojega imena se pokoravam; grem, oče! Toda če se vrnem živ, potem gospod konetabel, bo strašen naju obračun!«
S trdim korakom je odšel med vrstami poveljnikov, prestrašenih nad tem nezaslišanim izzivom, nad tem sestankom, napovedanim vsega-mogočnemu poveljniku armad in lastnemu očetu!
Pri vratih so se začula njegova kratka, osorna povelja:
je skrpal te laži, je tudi mogoče. Naj iio pa tako ali tako, čitatelj teli dopisov tahko satn presodi, da je to pisal‘človek, ki je poln hinavstva in laži. On pravi, da ni resnica, da bi se bil most vzdrževal iz občinske blagajne. Povej »Matija«, ali si plačeval Ti ali ,pa kak drugi posestnik v občini od svojih parcel 25 let nazaj, odkar se je cesta zvezala s sosednimi občinami, za popravo mostu na Išči? Teli stroškov se nahaja nebroj v obč. knjigi! če se je pa par posestnikov iz Iškaverske občine v 1. 1905. opeharilo za nekaj kron, to se še ne pravi, da so most vzdrževali zasebniki. Povej: za katere občinske mostove so se leto za letom stavili stroški v občinski proračun? Ali za most v Breznici ali za Dobenški kanal? Vse občinstvo vidi nesramne laži v dopisu. Praviš: Ni res, da bi bil takratni odbor sklenil most napraviti na občinske stroške. Ce ne najdeš sejnega zapisnika, to ti dokaže takratni še živeči občinski odbor. Dalje trdiš, da ni bil most plačan v I. 1909. Ali ti ne gre v glavo, ko ti je v dopisu pojasnjeno, da je bil v letu 1909. most plačan deloma, t. j. 2000 kron, ostali znesek stavil se je v proračun za leto 1910., kateri se je z zvišanimi občinskimi dokladami pokrit, in_ s tem so bili stroški mostu pokriti. Čemu, si plačala iz svojega žepa takoj po nastopu ostale konce, ko te ni za taiste nikdo terjal, ko bi jih bil lahko plačal dober mesec pozneje, iz občinske blagajne, ko si prejemal lepe svote obč. doklad, na opojne pijače, vino, užitnino, pivo, sejmino itd. Tudi v tem imaš smolo. Praviš, da nisi nikdar trdil, da domačih občanov ne boš terjal. Tudi to ti dokaže kopica prič. Dalje praviš: »Lažnjivo je tudi, kar se navaja v občinski seji z dne 21. februarja 1911. Odbor je v isti seji le zavrnil pritožbo Martina Vrenika. Zunanji udeleženci, Martin Vrenik in tovariši so se poganjali, da kakor domači udeleženci, tako naj bodo tudi oni deležni tega plačila. Odbor je zavrnil taiste na podlagi laži, s tem, da so tudi domači udeleženci vsi izplačali svoje deilne zneske. — Kdo je bil glavni krivec, če ne župan, ko je dopuščal take stvari, ko je sam najbolj vedel, da domačih občanov ni nobeden plačal? Dokaz: sejni zapisnik iz istega dne!	Konec	sledi.
JESENICE.
Ker me je črn falot že v drugič v »Slovencu« napadel, zato da bi mi pri obrtu in gostilni škodoval, mu sledeče odgovorim*. Vesel bi bil, ako bi bil Mandarin, kot Mandarin bi imel isto priložnost lenobo pasti, ljudstvo za nos voditi, in še na občinske stroške živeti. Pri meni se prodajajo razni napredni listi, strašno pa boli 'črnega dopisuna, -da sem toliko »Dnevov« s prilogami »Vodiške Johance« prodal. Dokaz, da se črnemu lenuhu nikdar ne bom podvrgel, je to, da sem imel male listke »Vodiških čudežev« na hiši prilepljene. Ker se pa nisem hotel odgovarjati, sem pa na hišo desetkrat večji napis nalepil. Ta predrznost je pa črnuha tako zbodla, da me je dne 22. t. m. zopet napadel v »Slovencu«. Vaše pameti se je mesto 56 litrov le en fingret name razlilo, na vas in na vaše poštenjake se pa kar cele ba-rigle gnojnice razlijajo. črna lenoba pravi, da jaz od 56 litrov naprej telečjo kri brez daca prodajam. S tem je črnuh nekaj mislil povedati, pa se ni upal. Nato vam odgovorim: Skoraj en četrt vaših kimovcev odbornikov, toči Štefane, litre, frakelce itd. alkohola, žgane ali pa doma fabrici-rane pijače, pa ne bre£ daca, ampak kar brez dovoljenja, ali koncesije, črna duša falotarska, tega ne vidiš, ker so to vaši pristaši (gliha vkup striha), to so vzor-možje prve vrste, ker se pred vami tresejo kakor cucki. Prizadeti podučite tega široko-ustneža, da naj mirne soobčane na miru pusti, ako ne, se lahko prigodi, da pride kaj umazanega in črnega na dan. Vaš strupen jezik pa držite med vašimi lažnjivimi čeljustmi, ako ne, vatu enkrat vaša oslovska ušesa prav pošteno navijem.
Jeseniški Hauptman.
IZ PTUJA.
Tuk. Dramatično društvo priredi v nedeljo dne 30. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu krasno igro Zaklad, ki bo obenem poslovilna predstava g. dr. Leo Brunčkota. Slav. otfcinstvo vabimo, da se te predstave v velikem številu udeleži. Pri predstavi svira tambu-raški zbor, odsek Narodne godbe v Ragoznicl.
Štajersko.
Občinske volitve v Studencih pri Mariboru. V torek, dne 25. t. m. so se vršile v Studencih pri Mariboru občinske volitve za III. razred. Doslej je bil III. razred neoma-|ana in neoporečna domena tamoš-nje socialne demokracije, dočim so v II. in 1. razredu gospodovali nemško
uacionalci, krvi in rojstva po vzoru mladega dr. Juritscha. Dolgo časa so gospodarili neženirano, kot se je to njim zljubilo, ne da bi jih bili motili pri tem obč. svetovalci 111. razreda, socialni demokratje, še manj pa Slovenci. Sicer so se studenški Slovenci tu in tam ogb4Ii, a videti je bilo, da se zanje premalo briga ostali mariborski Slovenci. Lani, decembra so Slovenci prvič postavili svojo kandidatno listo. Uspeh je bil za prvič vsaj časten, dasi bi bili lahko dosegli še mnogo več, da niso večina onih, ki se jim je pomagalo v III. razredu do zmage, pokazali fige in snedli obljubo, soglasovanje s Slovenci. Napake so potem pripomogle do tega, da so bile volitve razveljavljene. Ce pa so imeli nemškonacionalci že do lanskega leta tudi med delavci volilci III. razreda mnogo od njih čisto odvisnih glasov, so seveda enoletni premor uporabili v polni meri in si z nezaslišanim terorizmom, agitacijo, obljubami itd. pridobili še večji, še številnejši prirastek. Letos je morala social, demokracija na vsak način računati s temi delavci - na-cionalci in popolnoma neverjetno je, da bi bila prodrla social, dem. kandidatna lista III. razreda z lastno močjo. To so uvideli ne le socialni demokratje, marveč tudi vsi ostali na volitvah zainteresovani. Sicer si klerikalci laste vse uspehe, a nismo toli malenkostni, da bi se spodtikali baš sedaj nad tem. Znano je vsem, da so imele vse tri skupine preštete svojo volilce do zadnjega moža; bilo je očitno, jasno, da brez slovenskih glasov — ne pojde. Agitacija in udeležba pri volitvah dne 25. t. m. je bila skrajno živahna. Na obeh straneh se je delalo s skrajnimi napori in zmagali so socialni demokratje ... Dne 28. t. m. je bilo voliti v II. razredu. Kako je tu dan potekel, poročamo jutri. Kakšne so bile šanze? Na vsak način zelo ugodne, »opozi-cionalna« lista (slovenska) še precej srečno sestavljena. Če so se socialni demokratje držali pošteno svoje dane obljube — dasi do striktnega pakta ni ravno prišlo — je bil nacio-nalcem že v naprej zadan smrtni sunek, strta nemškonacionalna, rene-gatska nadvlada, če pa so postali figamožje in vrnili dobroto s prevaro je bil tudi poraz gotov... Kaj tace-ga bi seveda moralo potem od slovenske strani izzvati revanžo brez pardona o prvi priliki. Na tehtnici političnih bojev, politične moči, smo postali odločujoča teža. Koder smo, odločimo zmag, koder nismo, isto-tako propast... Vpraša se le, Ce bomo v takem slučaju postavljali strankarsko ali narodno ideio na prvo mestd. Zadnje hi se nam zdelo edino pravilno ...
Gradec. (Demonstracije za laško univerzo.) Dne 26. t. m. se je zbraio na graški visoki šoli okoli 150 dijakov Italijanov. Nekaj jih je šlo k rektorju prof. dr. Seufertu, od tam pa k ces. namestniku, koder so izročili memorandum za laško univerzo v Trstu. Grof Clary jim je baje dal povoljen (?) odgovor. Na cesti je prišlo do demonstracij; policija je hotela demonstrante razkropiti, a so jo potisnili nazaj. Sele, ko je prišel večji oddelek, so se zopet spravili na nje, a so jim Italijani pokazali — palice. Policija je potegnila sablje in dva aretirala. Nek hlapec je z bičem oplazil po obrazu tudi nekega demonstranta. Hujše nesreče doslej ni bilo.
Ptuj. (Nov notar.) Prošnji notarja Frana Strafella v Rogaški Slatini za premestitev v Ptuj, je deželno nadsodišče ugodilo. Notar Strafella se preseli v Ptuj dne 30. novembra.
Zverjad v bližini — Gradca. Mi-nolo sredo je došla v Gradec vest, da so videti v občini Feldkirchen tik Gradca v mladem snegu močno sled roparske živali. Sled je peljala proti Muri. Na lov so šli takoj gozdar Scheriibel in orožniki. Doslej zasledovanje še nima nikakega znanega uspeha.
Gradec. (Novo posojilo.) Mesto Gradec najame v kratkem 10 milijonov K posojila. Denar bodo dale »Štajerska eskomptna banka« hi »Češka Union banka«. Jamstvo za posojilo prevzame — dežela. Prodajni kurz bo najbrže 94 odst. — Zdi se nam, da za toliko milijonov, kot so jih morali dovoliti slovenski klerikalni deželni poslanci nemškim na-cionalcem, bi bili lahko dobili Slovenci vse kaj drugega, kot to, kar so dobili. Kravja kupčija na vse strani!
Štratovcl - Mele. (Slovenska zmaga.) Pri zadnjih občinskih volitvah v občini Stratovci - Mele, so zmagali Slovenci. Obč. predstojnikom }e bil izvoljen kmet Anton Kozar Iz Mele, svetovalcem pa sta izvoljena J. Rožman in L. Kokol. Boj za občino je bil dolg in vroč. Bo zo-zopet mnogo vika v »rajhu«.
Iz šole. Na trirazredni nemški šoli v Hrastniku (drugi plačilni razred) je razpisano mesto učiteljice ročnih del; prošnje do 20. decembra.
Iz poštne službe. Poštna ekspe-dijentinja Roza Suen pri Sv. Vidu
niže Ptuja je imenovana za poštarico v Ločah.
Dnevni pregled.
-Z-
Bojte se takih-le gostov, -*
&
ki prihajajo te dni k vam v hišo. Glejte, s kakim veseljem podpisujejo svoje žrtve.
Hinavci, ali Kočevarji za S. L. S.
V hinavščini so bili dosedaj naši klerikalci pač svetovni mojstri, kakor kaže, pa jim v novejšem času kranjski Nemci delajo uspešno konkurenco. Zadnje dni je izšlo v »Tagesposti« iz kranjskih nemških krogov več člankov, v katerih se kaže v pravi luči klerikalna strahovlada na Kranjskem. Iz vseh člankov izzveneva klic po odpravi te kulturne sramote.
V enem članku pa stoji celo z debelimi črkami zapisano: Vsi, ki so v deželi količkaj poštenih misli, prištevajo se s ponosom k nasprotnikom S. L. S.! Zadnjič je bil pa v Kočevju shod, na katerem je govoril prvak kranjskih Nemcev, grof Barbo. In ta veleplemeniti grof, ki danes liže roke dr. Šušteršiču, koji ga je svoj čas krvavo razžalil, priporočal je Kočevarjem, naj kakor en mož glasujejo za S. L. S.! Primerno sodbo o takem postopanju si pač lahko vsak napravi sam.
Pogutn pa tak. »Tagespošta« poroča dne 25. t. m., da je grof Barbo na volilnem shodu v Kočevju priporočal nemškim volilcem, naj volijo kandidate — dež. odbora. Ne bomo se spuščali v debato, ali je bilo od g. grofa gentlemensko, na ta način se pehati za klerikalne kandidate, da jih imenuje naravnost kandidate deželnega odbora, mi občudujemo le pogumno neustrašeno srce gospoda grofa, da se ni upal priznati Kočevarjem, da agitira on, veliki liberalec in veledostojni mož pravzaprav za — klerikalce.
Srednjeveški časi se vračajo. To mora škof Bonaventura, naslednik mrkogledega slovenožrca Ch runa biti vesel. Duhovnik, grof iit vlada znašli so se po dolgem času zopet v bratskem objemu. Bog žegnaj. Bojimo se le, da bodo našim kmetom spet pokale kosti, kakor svoje dni pri robotanju in na natezanicah v grajskih in samostanskih kleteh.
Kranjci smo jako pozabljivi in lahkoverni ljudje. »Šest let že gospodari naša stranka na Kranjskem, pa še nismo zvišali nobenih davkov«. Tako vpije dan za dnevom »Slovenec«. In mi verjamemo. Koliko pa je resnice na tem? Da so klerikalci mogli izhajati ob svoji nezaslišani razsipnosti in tisočake izmetali za bahaške grofovske avtomobile in sijajno stanovanje v deželnem dvorcu, za katerega bi dr. Šušteršiča lahko zavidal vsak amerikanski miljarder, najeli so nič manj nego 15 miljonsko posojilo! Ker so pa vse blagajne že precej izpraznjene, s čim bodo vbo-doče posojil dplačevali? Pri šampan-cu v Unionu se klerikalnim matadorjem včasih razvozljajo jeziki in tedaj sc norčujejo iz nas, češ: le počakajte, da volitve minejo, potem bomo po doklade zvišali, da vam bodo kosti pokale! Je-li pa sploh res, da niso klerikalci še nobenih davščin zvišali? Ne In stokrat ne. Kdo pa je upeljal davek od prirastka na vrednosti zemljišč? Če ubogi kmetič v največji sili prodaš košček zemlje, ki ti nič ne nese, brž moraš toliko in toliko odstotkov od skupička odraj-tati deželi. Vrhu tega so pa še prepisi dražji, ker se mora en prepis kupne pogodbe več napraviti. Kaj pa deželna bolnišnica? Za 80 vinarjev, štirideset krajcarjev na dan so zvišali klerikalci pristojbine, ne da bi v tem razmerju zboljšali postrežbo ali hrano. Kako se godi bolnikom 3. razreda, vprašajte pa le ljudi, ki so bili notri. To je delo za ljudstvo! Kako nas bodo te pijavke šele izmozga-vale, če bodo za nadaljnih 6 let zopet dobile pravico za izkoriščanje uboge kranjske dežele!
Iz Lesec. Glasovnice z legitimacijami so že na vse občine izdane za volitve dne 1. grudna. Vsi volilci, kateri imate volilno pravico, pridite na dan volitve na volišče in volite vsi po svojem prepričanju. Za naš okraj je kandidat gospod Anton Ker-žišnik, posestnik, gostilničar in konjski trgovec iz Žirovnice pod imenom g. Trebušnlk. Volilci pozor! Nasprotna stranka ima kar stampilije, da se na glasovnico pritisne na ime Ivan Piber, župnik v Gorjah. Kdor ni za Pibra in ima že natisnjeno na glasovnici njegovo ime, naj to ime prečrta in naj samo napiše — Anton Keržišnik, posestnik v Žirovnici. — Zvedeli smo, pa da ima take starp-
pilije več zaupnikov in da letajo od hiše do hiše, in prekrižavajo že napisano ime kandidata g. Keržišnika iz Žirovnice. Mi pa samo to vprašalno, ali je prvič dovoljeno, da se kar natisne ime kandidata in če pri vsem tm volilec ni voljan voliti tistega, katerega mu kar nekako primorajo. Kie so tisti poklicani organi, ki jim je to naloga zasledovati. Naši vrli volilci brez izjeme dajte napisati vsak ime našega dobroznanega kandidata na volilni listek: Anton Keržišnik, posestnik v Žirovnici. Ako naredite vsi tako je zmaga naša za dve tretjini in enega je manj v taboru S. L.
S. Vsi na delo in uspeh je gotov. Narodni napredni volilec iz Lesec.
Iz Bohinja. Dobili smo letošnje leto od verskega zaklada za gozdne parcele nekaj denarja od 1000 do 2000 kron vsak posestnik. Čujte! Oglasil se je takoj k besedi naš skrbni'(za se) poslanec Janez Piber, da naj damo ves ta denar njemu, da bo postavil koče po planinah za turiste in izletnike. Ker pa mi ta denar krvavo rabimo sami za svoje potrebe, smo ga zavrnili in mu s tem preprečili njegov namen, ki ga je imel, da bi se njegovo ime »Kralj planin« ble-sketalo na daleč okrog raz koč, ki bi kmet žrtvoval svoj denar. Bohinjci torej pozor — katerega bomo volili. Na vsak način g. A. Keržišnika, kateri nam bo v resnici podpora in ima srce za naš stan. — Noinenci.
Klerikalci nimajo enega »Dneva« dovolj, bo moral najbrže »Dan« poslej izhajati dvakrat na dan. Popoldanska izdaja bo posebno bogata na karikaturah. V tej izdaji bo izhajala nova satira »klerikalni cirkus«, bogato ilustrirana. Opozarjamo na to že sedaj.
Kako sodi kandidat Šteuibur o sebi. Štembur se je pred kratkim sam o sebi tako-ie izrazil: »Jaz sem podrepnik, koritar in farški mulec.« Ako Štembur sam o sebi-kaj takega trdi — potem je gotovo, da sam najbolj ve, koliko je vreden. Od Štem-burja je lepo, da sam o sebi kaj takega prizna. Zato bodo volilci toliko pametni, da podrepnika, koritarja in farškega mulca ne bodo volili.
Igralec, ki vedno plača! Kdo je to? Bomo takoj videli. »Prager Tag-, blatt« poroča: Pred kakimi tremi leti se je naenkrat pojavil projekt o ku-ritvi lokomotiv z važto. V listih so izšle učene razprave še učenejših strokovnjakov ojjraktičnosti takšne kuritve in se je pVed vsem povdarja-lo, kako po ceni je to. In glej! Kmalu se je zgodila neverjetna reč. Kljub temu, da je Uprava državnih železnic, kadar se gre za udejstvitev reform v resnici potrebnih in praktičnih, se je to pot za imenovani predlog hitro odločila in z velikimi stroški je dala predelavati stroje za sežiganje petroleja, postavila v Dro-hobyču tovarno za odbencinovanje nafte. Tovarna je stala več milijonov. Strojni personal so hitro poučevali o novem načinu kurjave in z gališkimi petrolejniki je bila sklenjena večletna pogodba na dodajanje nafte. Slo je vse gladko — kar naenkrat se je pa pred nekaj tedni pojavila vest, da je uprava državnih žcleznic opustila kurjavo s petrolejem in da se vrne k premogu. Zakaj se je to zgodilo to pove »Prager Tagblatt«. V dobi, ko je bila cena petroleja nenavadno nizka in špekulanti niso vedeli, kaj bi z nafto, so iskali takšnega kupca, ki bi za vsako ceno in mnogo kupil. Ker se pa v blaznicah petroleja ne rabi — za to stvar ni bila lahka. Tu ti pride brihtna glava na misel, da bi morda uprava državnih železnic hotela to storiti. In res: članom petrolejevega konsorcija se je posrečilo pridobiti merodajne kroge (teh namreč za neumnost ni težko pridobiti Op. ured.) in učenci strokovnjaki so se potrudili, da so »pridobili« javnost. In tako se je zgodilo, da je država za več let sklenila pogodbo, po kateri je plačevala petrolej za veliko večje cene, kakor so bile tedanje cene. V zadnjem času se je pa karta obrnila. Cene pretroleja so visoko poskočile. Petrolejni patrijoti so pa morali državi dovažati za stare cene. Finančni erar in državne železnice bi se lahko bahale. Toda tu se je dal učenim strokovnjakom namig in njihova tehnično patrijotična navdušenje za petrolej je utihnilo — in avstrijska vlada se je odpovedala pogodbi, ki je šel sedaj postala za njo ugodna. Petrolejniki so bili oproščeni svoje dolžnosti — dovažati petrolej, to se pravi: Dobili so zopet lepe milijone. Avstrijska država je najboljši igralec — Kamorod: če zgubi plača, če pa dobi pa tudi plača. In kaj je posledica tega brezumnega gospodarstva? Pol miljardno posojilo za prvo leto 1914. Podpirajo pa takšno gospodarstvo klerikalci, ki se upajo vsled teh zapravljanj imenovati patrijoti. Ne, takšni patrijoti, pa ne
maramo biti.	.	.
Italijani In ml. Zdaj je primeren čas, da bi se spregovorilo o razmerju naše države napram italijanskim podanikom. ki zahtevajo tu takšne ugodnosti, kakršnih bi vlada Sloven-
cem gotovo nikdar ne dovolila. Najprej je zavrnila odloke tržaškega namestništva. To jc bil prvi poklon, ki ga je napravil Berchtold Italijanom. Sedaj pa obnavljajo italijanski študenti svoje zahteve po italijanski univerzi. Vršijo se shodi, razbijajo šipe, sprejemajo resolucije in naša vlada lepo fnolči. Seveda, pokaj bi se brigala za Slovence in njihovo vseučilišče, saj smo vendar ponižni kakor prikljenjeni psi. Italijani pa pridno demonstrirajo, pretepajo včasih kakega policista, razbijejo nekaj šip, pa je zopet tu vzrok, da se posveti njim »večja pozornost«. Mi pa nismo vredni, da bi se posvetila našim zahtevam »večja pozornost«. Venomer premlevamo svoje prošnje in drdramo v jadikovanju kletvice trebušnih bolečin. Drugi pa razgrajajo in se jim ne stori nič. Oni nimajo pravico, da razbijajo kozarce na slovenskih glavah in podtikajo eksplozije, mi pa seveda — Bog obvari! — ne smemo povzdigniti svojega glasu, ker za nas imajo pripravljene bajonete in puške. Pri vsem tem delu pomaga pa prav temeljito tudi klerikalna stranka, ki žre s težavo nabrane tisočake in razkosuje polmilijonski fond. Kakor je videti, bomo morali napeti tudi mi druge strune proti vsem tem dobroznanim ljubiteljem brezsramnosti. Če imajo Italijani pravico zahtevati univerzo, je toliko večja dolžnost visoke vlade, da zadosti prej svojim upravičencem, ki se morajo povsod boriti proti tujcem, na svoji lastni zemlji pa proti ljudem enake krvi, ki prodajajo svoje nazore v piščalki državnega poslanca za počen groš.
Hlod inu zlomil levo nogo. Te dni je ponesrečil pri vzdigovanju hlodov v Krumperski gmajni posestnik Marinček Franc iz Doba. Padel mu je hlod na levo nogo in mu jo je zdrobil nad členkom.
Tat. Ko je stal pred kratkim delavec Josip Menihel iz Most pri Ljubljani okrog enajste ure ponoči na cesti, ne daleč od svojega stanovanja v družbi svojega tovariša, je prišel k njemu neki tujec in ga je vprašal, kako pozno je že. Menihe! je potegnil svojo uro iz žepa telovnika in je povedal tujcu, kar je želel. Tajec je vprašal nato Menihla, če proda uro. Delavec je odgovoril, da jo proda in mu jo je dal v roko, da si jo kupec ogleda. Kupec pa, ki je imel vse kaj drugega v mislih kakor kupčijo, jo jc ubral z uro na vso moč kar Čez polje in je izginil v temno noč. Tat je kakih 25 let star in bolj majhne postave; bil je oblečen v temno obleko.
Nesreča na poti domov. Dne 25.
t. m. ponoči je šla žena delavca Škorpa iz Karlina domov v Veliko vas s svojo petletno punčko Marto, Na poti si je svetila z navadno sve-tiljko s svečico. Otroka je nesla na roki. Nenadoma pa se je vnela deklici obleka. Obupana mati je začela trgati z otroka gorečo obleko. Pri tein se je pa nji sami vnela obleka. Mater in hčerko so odpeljali v bolnišnico, kjer je otrok uro pozneje v groznih bolečinah umrl.
Vrat si Je prerezal. 251etni čevljarski pomočnik Jos. Pinsker iz Smihova si je dne 25. t. m. dopoldne v navalu obupa prerezal vrat in so težko poškodoval.
Tragedija zakona in ljubosumnosti. Delavec Jožef Mihalec iz Čeških Budjevic je skoro vedno zapil svoj zaslužek. Svoji ženi ni prinesel domov niti vinarja. Potem je pa še zahteval, da bi mu kar zastonj dajala hrano. Mučena žena je imela slednjič tega moževega ravnanja dovolj iti je pretekli teden hrano svojemu možu enostavno odpovedala. V petek je prišel Mihalec zopet pijan domov, toda vkljub temu je poslal svojo ličgr-ko po rum. Ko je deklica rum prinesla, se je Mihalec proti svoji navadi nekaj časa z njo pomenkoval. Nenadoma pa se je sklonil, potegnil iz škornja samokres in jfe izpro/.il tri strele na deklico. Ubožico je težko ranil na vratu in na lopaticah. Po tem svojem činu je pobegnil. Pozneje so ga našli mrtvega v ribniku pri Cejkovicali. Napravi! je sam konec svojemu življenju. — V Holanah pri Češki Lipi je ustrelil 301etni dninar Massak iz Kolan svojo ljubico, 20-letno deklo Ano Zumpovo iz Pavlovič, ko je rano delala na polju. Massak Je izstrelil štiri strele iz kresa. Morilec, ki je izvršil ta zločin iz ljubosumnosti, je pobegnil, urozni-štvo ga pridno zasleduje.
Skrivnostna smrt deklice. V mestno bolnišnico v Plzen so pripeljali te dni l2letno delavčevo hči J. Hof-richtrovo, ki pa je kmalu umrla vsled izkrvavljenja. Po vseh okoliščinah se lahko sodi, da je šlo tu za nasilno dejanje. Pretekli torek se je v ta namen vršilo sodno raztelesenje mlade deklice. Rezultat doslej še ni znan. Slučaj preiskuje sodišče.
Velika tatvina. Vdova po trgovcu Ana Kujalova iz škornan se le pred kratkim preselila v novo niso, kjer imajo delavnice razni obrtniki. Preteklo nedelio pted deveto uro zjutraj je vdova šla iz hiše, da si na-
kutHiBškaj stvari za domačo .potrebo. Ko so je čez nekaj časa vrnila domov, ic v svojo veliko žalost zapazila, da ji je neznan tat ukradel 1100 kroti in raznih dragocenosti v skupni vrednosti 300 kron. Orožništvo tata zasleduje:
Nežen soprog. Soproga 501etne-ga gostilničarja Petra Jilka iz Plzna je velika reva. Mož je notoričen pijanec in ravna s svojo ženo zelo surovo. Pretekli torek ob pol desetih zvečer je zopet vprizoril enega izmed podobnih prizorov, pri katerem je ženi grozil, da jo ubije. Prestrašena žena se je zatekla v varstvo policije, ki je hotela spraviti nežnega soproga na varno. Komaj pa je stražnik vstopil v sobo, je zgrabil Jilek sekiro in je hotel stražnika udariti po glavi. No, Jilku so sekiro izruvali iz rok in ga izročili sodišču.
>-
na.
— Posebna izdaja »Dneva«. Včeraj zvečer je vsled nujnih poročil in vsled obilega gradiva za volitve — izšla posebna izdaja »Dneva« * zanimivimi slikami. Kupujte jo!
— Tobakarne, ki so prejeli »Roman Vodiške svetnice« v razprodajo naj ga nam na naše stroške vrnejo, ker ga vsled prepovedi Ljubljanske državne policije ne stnejo prodajati kot prilogo »Dneva«.
— »Roman Vodiške svetnice« se dobi v Učiteljski tiskarni po 24 vin. izvod. Zunanjim naročilom priložite 3 vin. za znamko. Ako se nauči najmanj 10. izvodov skupaj, pošljemo poštnine prosto.
— Slovenske knjigarne naj na-roče večje število, Romana Vodiške svetnice, ker nam je Ljubljanska državna policija prepovedala ga prodajati kot prilogo »Dneva«.
—Volilni shodi. V soboto, 29. novembra ob pol 9. zvečer priredi politično društvo za dvorski okraj volilni shod v gostilni pri Tončkovem Franceljnu (Oblak) na Tržaški cesti št. 22. — V nedeljo, 30. novembra ob pol 11. dopoldne velik javen volilni shod v veliki dvorani Mestnega doma. — V soboto, 29. novembra ob 8. uri zvečer javen volilni shod v gostilni pri Pavšku na Martinovi cesti. — Velik shod voIHcev se bo vršil v nedeljo, 30. novembra ob pol 10. uri dopoldne v kavarni pri »Slonu« v Vodmatu. — V Soboto, dne 29. novembra ob 8. uri zvečer volilni shod v gostilni pri Moharju v Spodnji Šiški. — V nedeljo, dne 30. novembra ob 3. uri popoiudue javen volilni shod v gostilni pri Mokarju na Barju. Volilci vsi na shode!
— Slovenci! Klerikalci so začeli nečuveno gonjo proti »Dnevu«. Vsak dan pošiljajo cele kupe neumnih popravkov, tako, da smo morali izdati zaradi njih že par posebnih izdaj, da smo mogli porabiti vse gradivo, ki je vsled volilcev narastlo. Slovenci! Ker nas ne krije poslanska immuriiteta, nas hočejo klerikalci uničiti. V tem boju proti njim apeliramo na vašo pomoč. Naš boj je skupen. Podpirajte nas, da zmagamo. Naša zmaga — vaša zmaga! Gre za zmago resnice. Naša policija stoji na strani klerikalcev. Vse mogoče paragrafe je obrnila proti narn. Kjer more, gre klerikalcem na roke. Zato vas prosimo, širite list in mu
pridobivajte naročnikov. Posebno naša druga izdaja, ki bo vsled pre-cbilega gradiva morala začeti izhajati — bo bogato ilustrirana. Satira »Klerikalni cirkus« bo presegala po slikah In pesmih vse druge. Sirite jo. Edino na ta način uničimo nakane klerikalcev, ki so začeli šikanirati s popravki naše časopisje. Na delo za zmago, na boj za resnico.
— Opozarjamo na našo Izložbo, kjer se vidi zanimivo karikaturo, kako klerikalci uničujejo slovensko kulturo. Pridite pogledat.
— Oni, ki so videli prizor med stražnikom in trg. H. P. Pod Trančo dne 22. novembra ob pol 5. uri zv., se prosijo, da se javijo kot priče, ker gre za važno zadevo.
— Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ima že slovenske kuverte, .v katerih pošilja svoje dopise slovenskim strankam. Hitro jih je dalo tiskati, ker predvčerajšnjem jili še ni imelo.
— Moščanl! Jutri v nedeljo vsi na shod k »Slonu«. Poroča g. dr. Triller in samostojni kandidat ljub. okolice g. Knez.
— Moščanl In vi okoliški kmetje ne pozabite, kdo vam je naprtil drž. policijo na vrat. Za ..malenkostne prestopke, za katere se vam pod prejšnjo mestno policijo sploh niso nalagale nobene globe ali pa ste plačali eno ali kvečjemu 2 kronci, odšteti morate danes brez usmiljenja 10 ali pa tudi 50 kron. Za ta nova bremena se imate zahvaliti edino klerikalnim ljudskim prijateljem!
— Naprednjaki v Mostah pozori Za volitve za deželni zbor v Mostah se nahaja glavni agitacijski lokal za napredne volilce v gostilni pri Još-kotu na Selu. Drugi volilni lokal za vnlilce iz Posavia in iz Most v Re-
stavraciji pri »Miškotn«. Vsak napreden volilec se naj zglasi v enem teh lokalov, predno bode še! na volišče, da se prepriča, ali ima pravega kandidata ali ne na svoji glasovnici.
Volilni odbor.
— Neprijetno svidenje. Pred par dnevi se je peljal dr. Krek z Gostinčarjem na Dunaj. Po peronu se je sprehajala Kamila. Gostinčar je govori! nekaj z vratarjem, Krek pa je šel naravnost na peron. Ko zagleda Kamilo se je urno obrnil in je odšel v drugo stran, kjer se je skril — za stranišče. Gostinčar se je posmejal in rekel:	Moram iti hitro tja, da bom videl, kako se bosta spogledala. — Da, da!
— Iz pisarne slov. dež. gledišča.
V nedeljo dne 30. nov. se uprizori v dež. gledališču zadnjikrat v tej sezo-f1 .?n zI"^ar,'h cenah velezabavna oui ka »Sladkosti rodbinskega življe-
1,ja<<\. Omenjena burka je žela pri zadnji nedeljski predstavi obilo aplavza in vzbujala cele salve smeha. Glavno kemično vlogo igra g. Povhe (kateri vodi tudi režijo) starega barona pa g. Skrbinšek, ostale vloge so
v rokah gospodov: Groma, Danila, Šesta m dam Bukšekove in Juvanove. Začetek ob 3. — Konec ob 5.
k.- r m? !^fa po daliem prestan-ki zelo priljubljena narodna igra s petjem »Brat Martin« od K. Coste. Glavno vlogo brata Martina igra g. Skrbinšek, krojača g. Povhe, njegovo *?Pr? £a. Juvanova, mlinarico gdč. VVmtrova. mlinarja g. Grom, V
Ji Y,ecj'h v.!°£a>> so zaposleni gg. Borštnik, Danilo, Šest, Drenovec
in n!n',m! Set°Va’ Gjorgjevičeva 1 s ?Ya’ Pn Predstavi svira *u^nski društveni orkester«. Muzikalične točke je naštudiral, kakor tudi dirigira naš priljubljeni operetni kapelnik g. Štritof. Režijo vodi
gKP°Yh,n 17 Z?četek ob 7- - Konec ob pol 10. Končno bodi še omenjeno
da se dobe za vse gledališke lože,
posamezni ložni sedeži, ne da bi bilo
treba plačati še posebej vstopnino.
. l. *?eže,n<> Kledališče. V četr-decembra se prvič na slo-f111 odru vprizori Branislava Nusita nad vse zabavna tridejanjska veseloigra »Svet«, v kateri kaže pisatelj na svoj neodoljivi komičen način, kako morejo jeziki najskromnej-So rodbino spraviti v največje stiske. Branislav Nušič, čigar »Knez bembrijski« je tudi pri nas dobro znan, je^ najpriljubljenejši in najzna-memtejši srbski podlistkar sedanjosti. Njegovim duhovitim, satiriški-kiatkocasmm podlistkom se smeje ves Belgrad in ves srbski svet. Njegova razposajeno žgoča satira »bvet«, ki ni brez resnične literarne veljave, bo nedvomno tudi pri nas zabavala kakor malokatera druga vesela igra, to pa tembolj, ker jo je znan slovenski gledališ. humorist z veliko spretnostjo prikrojil za naše lazmere in še pobogatil njeno dov-tipnost. Igra je vestno naštudirana, režijo vodi gospod Danilo, zaposlene so v njej vse naše boljše dramske moči. Ne more biti drugače nego da
m°vx Ve<^r’ k° se pri nas vprizori Nušičev »Svet«, gledališče odjekalo presrčnega smeha.
Koncert Orželski. Bivši tenor slovenske opere gosp. Orželski priredi koncertni večer v torek, dne
2. decembra v »Narodnem domu«. Program se objavi v prihodnjih šte-
vi kah našega lista. Predprodaja vstopnic vstopnic v Dolenčevi tra-tiki v Prešernovi ulici.
X , Družinski večer Narodne Čitalnice v Ljubljani se vrši danes zvečer ob pol 9. v »Narodnem Domu«. Na sporedu je tudi tango.
— Pošten najditelj naj blagovoli proti nagradi dne 27. t. m. zvečer zgubljeni dnevnik temnorudeče barve na Rimsko cesto št. 6 v pritličju desno oddati.
— Dne 3. decembra 1913, ob 9
uri dopoldne se bodo prodajale v porotni dvorani c. kr. deželne sodnije v I^ubljani lovske puške, samokresi obleke, obutve, ure in druge zapadle reči iz kazenskih preiskav.
— Železo JI je prerezalo roko. 311etna Jordan Marija, delavka v tovarni za lep in stanujoča v Bohoričevi ulici št. 28 Je te dni ponesrečila. Ko je nosila železne odpadke, ji je padel zabojček iz rok. Ko ga je hotela vloviti, ji je košček železa roko tesno nad sklepom.
— »Tri kaplje strupa« senzacIJ-skl indijski kriminalni roman se predvaja od danes do pondeljka v Kino »Idealu«, poleg tega »Nepravi biseri«, sijajna veseloigra in drugi izborni spored. V torek »Nebeški oženj«. V petek Valdemar Psylan-der. Drugi teden »Vojvodmja Cre-vetska« francoska veseloigra v treh delih.
Trst.
TATVINA IN TIHOTAPSTVO.
Trst, 26. novembra.
V tržaškem pristanišču se do eaiaio neprestano razne tatvine.
Kakcr tatvine, tako je razširjeno v tržaški luki tudi tihotapstvo. Že večkrat smo poročali o raznih tatvinah, ki so bile izvršene na parnikih, ali pa med prevažanjem blaga iz skladišč na parnike, ali obratno.
Tatvine na parnikih.
Nedavno temu smo poročali, da je izginil s pomola velikanski zaboj, ki ga ie imela prepeljati parniška družba »Dalmacija« v Zader. O tatovih, seveda, ni bilo ne duha ne sluha. V zadnjem času se je ugotovilo, da zmanjkuje blago tudi na parniku »Zaton«, izginile so razne poštne pošiljatve, ki so bile namenjene v Dalmacijo. Vendar pa niso mogli priti na sled tatovom. Pravzaprav se ni vedelo niti, kje. so bile ukradene vse te pošiljatve, v Trstu, med vožnjo, ali pa izkrcanjem. Ker pa sc se pojavljale tatvine v zadnjem času v zelo veliki meri, so začeli uradniki paziti zelo strogo na blago in delavce, vendar pa je zmanjkalo v zadnjih 14. dneh zopet 27 zavojev. Zato so pazili še strožje. Predvčerajšnjem je vnovič pripeljal poštni voz razne zavoje na pomol Sanita, ki jih je bilo treba znesti na parnik »Zaton«. Službujoči uradnik »Zatona« je imel nalog vsprejeti poštne pošiljatve na parnik, je poklical štiri mornarje, ki so navadno prenašali poštne pošiljatve na parnik, ter jim je naložil isto delo. Uradnik pa je sklenil topot, da ne izpusti nobenega mornarja z vidika. Mornarji so nosili blago s pomola ter ga odnašali na parnik v poseben oddelek za poštne pošiljatve. Ze so znosili skoraj vse blago na svoje mesto, a uradnik ni mogel opaziti nič sumljivega. Kmalu nato pa je opazil, da je zavil eden izmed mornarjev z zavojem, namesto na določen prostor, v svojo kabino. Uradnik je pohitel za njim ter j'e stopil v mornarjevo kabino. Tu je ravno skrival mornar zavoj pod svojo posteljo. To je bil dokaz, da so kradli poštne pošiljatve omenjeni štirje mornarji. Bili so vsi Štirje takoj aretirani in odpeljani v -zapore. Nato je uvedla policija preiskavo na parniku ter je našla v mornarjevih kabinah razno blago, ki je bilo naj-brže ukradeno. Pozneje je izvršila policija tudi nekaj hišnih preiskav. Uspehi še niso znani.
Tihotapstvo v prosti luki.
Tudi o tem smo že pisali. V tržaško prosto luko prihajajo neprestano velikanski parniki z najrazličnejšim blagom. Razume se, da mora biti izkrcano blago dacirano. Carina pa je za gotove vrste blaga zelo visoka. Zato se neprestano skuša spraviti blago iz proste luke, ne da bi bilo dacirano. Navadno se je skrivalo blago z višjo carino med blago z nižjo carino, in se ga je nato izvozilo v mesto. Financa pa je postala v zadnjem času zelo stroga, zakaj vedela je prav dobro, da je v prosti luki zelo razširjeno tihotapstvo, ki oškoduje financo za več tisočev na mesec. Finančni pazniki stopijo na vsak parnik, ki pride v luko, ter ga takoj preiščejo. Preiskave pa so vedno strožje. V zadnjem času so našli finančni stražniki skrito blago (katero je imelo biti vtihotapeno v mesto) pod podom ter v oddelkih za stroje in premog. Pri vsej tej strogi kontroli se je vendar še vedno ponavljalo tihotapstvo in to celo v vedno večji meri. Kako to? Saj je vendar preiskan vsak zavoj natančno, predno zapusti prosto luko. (Tržaška prosta luka je ograjena in ima določen izhod.)
Finančni nadstražnik domenjen s tihotapci.
Finančni komisarji so se zelo
čudili tihotapstvu. Bolj in bolj so bili prepričani, da finančni pazniki ne vršjo pravilno svoje dolžnosti. Zato so bili nadzorovani od višjih. Po dolgem opazovanju se je posrečilo zaslediti, da prihaja vtihotapeno blago vedno le skozi oddelek, ki ima pisarno v št. 3., v kateri je bil nameščen finančni nadpaznik Ivan Del Zotto, ki je bil v finančni službi že 30 let. čeprav je bil Del Zotto pri svojih predpostavljenih na najboljšem glasu, vendar se je pričelo sumiti nanj. Finančni komisar ga je opazoval ter se prepričal, da nadpaznik ne pregleda blaga svojega oddelka ter mu dovoli prost izhod. Kakor hitro se mu je to dokazalo, je bil odpuščen ter odpeljan v zapore. Z Del Zottom je bil aretiran tudi drug finančni stražnik, ki Je osumljen. da Je bil v zvezi s tihotapci.
Vtihotapen saharin.
Nobenega blaga se ni vtihotapilo toliko, kot pa saharina, zakaj saharin ima zelo visoko carino, to pa zato, ker bi se sicer dovažalo v Avstrijo mnogo saharina (posebno Iz Švice) in bi s tem trpela domača industrija saharina (na češkem). Ko Je bil aretiran Del Zotto, so bila preiskana tudi nekatera skladišča, ki se nahaiaio v prosti luki in lih imajo v najemu trgovci. Preiskalo se je
ona skladišča, ki bi imela biti nadzorovana od Del Zcttija.
V skladišču staro žeiezje, v steni
saharin.
Ko je preiskal finančni komisar Kiinzl skladišče št. 26., ki ga je imef v najemu Alojz Guattacini, je našel v njem le staro žeiezje, kar pa se je zdelo komisarju zelo čudno. Še bolj pa se je čudil, da je bila ena izmed sten nametana s svežim ometom.. Ker se mu je zdela reč sumljiva, je ukazal razdirati steno. Izkazalo sc je, da je bila postavljena ona stena ob drugi steni, vmes pa je bilo ne-kclikom dem prostora. V tem prostoru so našli zazidanih okrog 100 kg saharina. Trgovec je bil seveda takoj aretiran zaradi tihotapstva. Tudi v njegovem skladišču v mestu v ulici Crociferi. št. 5., katerega so preiskali, so našli okrog 130 kg saharina, ki je bil zabit v zabojih.
MILJONSKA ŠKODA V PLAVŽIH.
Trst, 27. nov.
Danes zjutraj okrog 10. ure in pol se je pripetila v plavžih v Skednju (pri Trstu) nesreča, ki je oškodovala »Kranjsko industrijsko družbo« za ogromno vsoto denarja. V plavžih se je gradilo v zadnjem času novo peč za topljenje železne rude, zakaj dosedanji dve peči nista več zadostovali. Nova peč je veliko večja In v vsakem oziru najmodernejša. Pri starih pečeh so delavci v vedni nevarnosti za življenje, zakaj rudo, ki jo dvigne dvigalo na peč, morajo delavci speljati v enokolnicah v žrelo. Nič čudnega ni, da je večkrat padel kak delavec v peč, kjer je zgubil življenje, zakaj žrelo peči ni bilo niti ograjeno. Pri novopostavljeni peči pa je urejeno drugače. Ruda bo dvignjena s pomočjo dvigala nad žrelo, v katero se vsuje avtomatično. Dvigalo pa, ki bo nosilo železno rudo vrh peči, pa ni postavljeno ob vznožju peči, ampak še le pri viso-čini kakih 19 metrov (peč Je visoka okrog 30 m). Plavži so čisto poleg morja, zato vozijo rudo vanje tudi parniki. Da bi bilo prihranjenega veliko dela in truda, so gradili nekak most, ki je imel biti postavljen od brega pa do dvigala peči. Po tem mostu bi torej vlekli motorji rudo s parnikov do dvigala po tračnicah.
Moderna gradba.
Vsi kosi tega modernega »mosta«, ki ga imenujejo delavci »Punkt«, so prišli iz trga Donavic (Zg. štajersko). Iz teh kosov so tedaj gradili »most« na tleh, kjer je imel biti postavljen. Nato pa so mislili dvigniti s pomočjo strojev en konec »mosta« do dvigala, torej v visočino 19. metrov, drug konec pa bi ležal na tleh ob bregu. Sestavljanje tega ogromnega »mosta« se je vršilo zelo počasi, zakaj delo je bilo zelo komplicirano, in je moralo biti sigurno. Kose »mosta« iz najtrpežnejšega jekla se je moralo pri sestavljanju najprej spojiti z močnimi vijaki, nato pa zaliti na neki modern način. Predno je bil most sestavljen, so potekli štirje meseci. Ta teden so bili z delom pri koncu, manjkalo je še potegniti »most« do dvigala.
Dviganje »punkta«.
Danes zjutraj se je imelo izvršiti še poslednjo delo dvigniti »most« do dvigala peči. Štirje veliki parni stroji so bili postavljeni nalašč zato, ob ogromni ležeči gradbi, da jo dvignejo v višino. »Most« je bil že zavezan s štirimi železnimi pletenimi vrvmi, katere so bile v zvezi s stroji in bi imele dvigniti »most«, nekako tako, kakor dvigajo zvonove na zvonik. — Na povelje začnejo delovati vsi štirje stroji, in »most« se je začel polagoma dvigati. Ko pa je bil dvignjen do višine kakih 7 metrov, se je naenkrat
utrgala železna vrv.
Takoj nato pa so popokale vsled ogromne teže tudi ostale tri vrvi in ogromna zgradba je telebnila s tako velikansko silo na tla, da se je bila vsa zvila in polomila. — Škoda, ki jo trpi družba vsled tega, je ogromna in znaša okrog milijon kron. — »Mosta« ni mogoče več popraviti. Morali ga bodo zopet razdreti v kose ter naročiti nove ter pričeti nato nanovo z delom. — Inženir, kateremu je bilo poverjeno to delo, je bil odposlan od neke družbe iz Semeringa (Dunaj), odkoder je hodil nadzorovat delo. Izvedli smo, da nadzoruje ta inženir točasno tudi neko delo v Pulju. — Kako mu mora biti pri srcu.
BOLEZEN IN REVŠČINA.
Trst, 25. novembra.
Tvrdka oškodovana za 14.000 K.
Pri tukajšnjem porotnem sodišču se je dokončala včeraj razprava proti privatnemu uradniku Mariju Kobalu, staremu 40 let, rojenemu v Trstu. Obdolžen je bil goljufije, vsled katere je bila oškodovana tvrdka »Fratelll Vianello« za 14.000 K. Marij Kobal je bil iislužben kot uradnik pri imenovana tvrdki že ka-
kih sedem let. V tem času pa si je prilastil s pomočjo ponarejenih listin ono ogromno vsoto denarja, a to ne hkratu, marveč pomalem, tako, da tvrdka ni mogla opaziti takoj primanjkljaja. Goljufiji so prišli na sled Še^le proti koncu meseca avgusta
Vzroki krive poti.
Kakor hitro je bila goljufija odkrila, je bil Kobal naznanjen ter odveden v preiskovalni zapor. Včeraj je stal pred sodniki. Navadno se čutijo vsi obtoženci, da so nekrivi njihovih dejanj, zaradi katerih se morajo zagovarjati. Kobal pa je povedal sodnikom naravnost, da se čuti krivega vse one ogromne škode, ki jo je napravil svoji tvrdki ter je izrazil svoje veliko obžalovanje. Nato pa je začel pripovedovati vso svojo nesrečo. Poročil se je pred kakimi enajstimi leti, a njegova žena je kmalu obolela, tako, da je le z veliko težavo opravljala navadne hišne posle. On pa ni imel nikake stalne službe. Imel je smolo in nesreča je padala nanj bolj in bolj. Pozneje je bil tako srečen, da si je priprosil službo pri tvrdki »Fratelli Vianello«, ki ga sicer ni ravno neobhodno potrebovala, marveč ga je vzela v službo le iz usmiljenja, ker je bila uverje-na, da se nahaja Kobal v zelo kritičnih družinskih razmerah. Pri tvrdki je imel tedaj Kobal stalno službo z mesečno plačo, a plača ie bila zelo nizka. V začetku je dobival od tvrdke komaj 100 K na mesec. In kako naj živi skupno s svojo ženo z mesečnimi 100 kronami, in to v Trstu, kjer raste draginja od dne do dne. A da bi mu bila žena vsaj zdrava. A namesto, da bi šlo z njeno boleznijo vedno na bolje, je bilo ravno nasprotno. Zdravje se ji je slabšalo od dne do- dne. Prišlo je tako daleč,1 da je mogla leči žena v posteljo, raz katere ni mogla več stopiti. Kobal Je moral plačati zdravnike, ter zdravila, najeti je moral zračnejše stanovanje in najeti služkinjo, ki naj bi stregla bolni njegovi ženi. — Plača pa je rastla le pomalem. Ko Je bila najvišja, je znašala komaj 140 K. — S to plačo ni mogel izhajati; bil je tedaj prisiljen stopiti na krivo pot.1 In še tedaj, ko si je prilaščal razne svote denarja, ki bi morali priti v blagajno tvrdke, še tedaj je izhajal le s težavo. — Predolgo bi bilo, ko bi hoteli orisati ves njegov žalosten položaj. — Oškodovano tvrdko je zastopal Hektor Vianello. Pred sodniki je izjavil, da bi bil Kobal lahko še vedno pri tvrdki v službi, ko bi ne zakrivil tega, vsled česar je obtožen. V vseh sedmih letih je bil Ko* bal drugače zelo točen in vesten.' Ko bi bil imel večjo zmožnost, bi bil prišel gotovo do boljše plače. Tako' pa je večinoma prepisoval razna pisma. Ker pa se je vedel vedno lepo in pošteno, je imel zaupanje pri; tvrdki; pustila ga je večkrat samega' v uradu. In tako je prišlo do tega,1 da je izvršil manipulacije v računs-j kih knjigah. — Tudi policija se je iz* javila ugodno o obtožencu. Ravno tako se je izkazalo petom zdravniš-1 kih izpovedb in izpričeval, da je bila Kobalova žena resnično ves čas ze-i lo bolna in celo parkrat v bolnišnici od kjer pa je bila vedno odpuščena' .zaradi neozdravljive fizične šibkosti.
Obsojen.
Po dvakratnem porotuiškem pravoreku (prvi je bil po mnenju predsednika nejasen) je bil Kobal obsojen na 8 mesecev zapora, od katerih pa se mu odšteje Čas, ki ga je| že presedel v preiskovalnem zapo-‘ ru. — Čeprav se je zagovarjalo ob-: toženca, ki se je vsem smilil vsled| njegove žalostne usode, vendar se je zdela občinstvu kazen preobčut-! na. A zakoni, naši zakoni zo zeloj strogi in se vedno ozirajo najprej na dejanje in še Ie nato na vzroke de* janja. — In vsota Je bila velika.
Nepričakovan aviatlk. Danes (četrtek) zjutraj okrog 10. ure se j d pojavil nad mestom aeroplan, ki je prilul od zapada. Občinstvo, ki ga Je opazilo višini, se Je čudilo, zakaj na« znanjen ni bil nikak vzlet, ne prihod kakega aviatika.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Dunaj, 28. decembra. Debata c osebnem dohodninskem davku se ie nadaljevala ob občudovanja vrednt brezbrižnosti parlamenta. Prihodnja seja bo v torek. V torek, sredo in četrtek se bo nadaljevala specialna debata o osebnem dohodninskem davku do odglasovanja. Plenarne seje se potem prekinejo rad? gallške-ca deželnega zbora, ki se snide S.
decembra in izvoli odsek za volilno reformo. Do 9. decembra bo odsek — upajmo — rešil predlogo volilne reforme. 10. dec. potem odglasuje o osebnem dohodninskem davku. 11. decembra se pričnejo razprave o zakonu o preodkazih. Od petka do 15. decembra je čas določen za gališki deželni zbor. 16. dec. se odglasuje zakon o preodkazih.
HRVATSKA POLITIKA.
Budimpešta, 28. novembra. Komisar Skerlecz se v nedeljo zvečer poda na Dunaj, kjer bo v pondeljek sprejet v avdijenci, da priseže kot ban. Volitve v hrvatski sabor bodo razpisane v torek.
BOLGARSKA.
Moskva, 28. novembra. »Rusko-Je Slovo« prinaša iz diplomatičnih krogov, da je čisto gotovo bila sklenjena vojaška konvencija med Bolgarijo in Avstrijo v dobi, ko se je Ferdinand mudil na Dunaju.
Dunaj, 28. novembra. Ferdinand Koburg se je vrnil danes v Sofijo.
AVSTRO - OGRSKI POSLANIK V BELGRADU ODLIKOVAN PRI ODHODU.
Belgrad, 28. novembra. Kralj Peter je danes sprejel v poslovilni avdienci avstro - ogrskega poslanika Ugrona ter ga odlikoval z velikim križem sv. Save.
UNIJA MED SRBIJO IN ORNO GORO.
Belgrad, 28. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Zdi se, da je že sklenjena stvar, da se ustvari med Srbijo in črno Goro tako tesna vojaška, diplomatična in gospodarska zveza, da bosta sicer obe državi na zunaj formalno popolnoma samostatni, faktično se bo pa vodila v Belgradu in na Cetinju ena zunanja politika, skupna bo armada in skupno carinsko ozemlje.
Ena skupnih nalog Srbije in Čr-negore bo gradnja železnice, ki zveže Srbijo s črnogorskim pristaniščem Barom. Tako bo črnagora zvezana s Srbijo po železnici, ta pa dobi izhod na morje na črnogorski, torej kakor na svoji obali. Z gradnjo te železnice se začne kmalu in se bo z delom prav hitelo. Terenske ovire ne bodo majhne, ali Srbija se ne bo strašila Stroškov, ker se zaveda velike važnosti zveze s pristaniščem, ki se ne nahaja v tujih rokah.
Ta železnica bo močno orožje v rokah Srbije nasprosti društvu o-rlentalskih železnic, od katerega ne bo potem čisto nič odvisna in bo družba morala iti srbski trgovini proti Solunu v vsemu na roko, ker sicer se ona lahko popolnoma odvrne od Soluna In se obrne proti Baru.
SRBI IN GRKI.
Belgrad, 28. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Kruto preganjanje Bolgarov, ki so pripadli Grčiji, po grških oblastih, Izziva v Srbiji splošno nezadovoljnost In časopisje ostro obsoja to početje, posebno ker se nahaja med vjetniki na Grškem tudi dosti rnace-donskih Slovanov, ki so po sklepih bukareškega miru postali srbski državljani. Srbska vlada se trudi doseči pri grški vladi vsaj to, da se srbski državljani pustijo na prosto, posreduje pa tudi v prilog Bolgarom, ki so grški državljani.
BOLGARSKI KONZULATI V NOVI SRBIJI.
Belgrad, 28. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbska vlada na noben način ne dovoli ustanovitve konzulatov v Skop-Iju in Bltolju, ker ni za to nobene gospodarske potrebe, temveč bi jih Bolgarska ustanovila samo v svrho protisrbske propagande, česar pa Srbija noče trpeti.
Ako bo bolgarska vlada vztrajala na tej zahtevi in stavljala kot pogoj za obnovitev rednih diplomatičnih odnošajev dovoljenje za ustanovitev teh konzulatov, potem se redni diplomatični odnošaji pač ne obnovijo toliko časa, dokler bo Bolgarska na tem pogoju vztrajala.
MUČENJE SRBSKIH UJETNIKOV NA BOLGARSKEM.
Belgrad, 28. novembra. »Srbo-branu« se poroča: Duhovnik Stojša Velkovič, kateremu se je posrečilo uteči iz bolgarske ječe in bolgarskega suženjstva, poroča strahovite reči o mukah srbskih ujetnikov.
Vrženi so v temne ječe in mučijo jih z, gladom in to brez sodbe ali preiskave.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Hotel Kosič. Trst, ul. Corradori št. 15. oddaljen 2 minuti od južnega kolodvora. Podpisani se vljudno priporočam slovenskim gostom, da se poslužiio za prenočišče mojega hotela. kjer jim je na razpolago več sob po jako nizki ceni. Svoji k svojini! Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič.
Nemeblovana soba s posebnim uhodom se odda. Rimska cesta 6.  ___________________________ 1175-1
Soba s hrano in klet se takoj odda. Sv. Petra cesta 5.	1177-1
Puška dvocevka, skoro nova, se radi opustitve lova ceno proda. Naslov pove »Prva anončna pisar-na«.	________	1166-2
Krojaški pomočnik se sprejme takoj za tnalo delo. Jos. Ahčin, Ljubljana.	    1161-3
Urarskega pomočnika sprejme Josip Janko v Kamniku. 1162-3
Učenka
event. proti mali plači, se sprejme v trgovino s čevlji A. Seljak, A. F. C. G. Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 9.
Hiša z hlevom
blizu Trsta z mešano trgovino, trafii o In gostilno se proda. Letni promet K 140.000, ki se pa lahko poveča. Cena po dogovor«. Vprašanje pod JDOBROIDOČ" na .Prvo anončno risarno“.
Kako ee pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, izveste brezplačno, ako pošljete znamko in kuverto za odgovor na gospo	j
Kryzek Wrichowitz pri Pragi, Češko.
Laška kuhinja
■v JLjj-uToljan.i.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino rlexoin iz deželne kleti Parenco.
Sluga,
kateri je že služboval v kaki trgovini ali podobnem podjetju, se takoj sprejme. Natančneje v Prvi anončni pisarni.
Gremij trgovcev v = Ljubljani =
•	4«
Krojač Marko Pozder,
Ljubljana - Konjušna ulica št. 1 - Trnovo
se priporoča občinstvu za izdelovanje oblek po zahtevi solidno in po nizki ceni — Pridite gotovo, ker sem pre-— pričan, da bodete zadovoljni. —
Kdo preskrbi poljsko in rusinsko korespodenco? Ponudbe na
H. Suttner,
Mestni trg št. 25.
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
" Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	rojstni	opravi	::
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
V skladišču tvrdke A. RANZINGER
se proda nekaj dobro ohranjenega
pohištva.
Povpraša in pogleda se istotam.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neiil“ po 2 in 4 K — toaletne po-* trebščtne — lasulje, brade in druge-: potrebščine ia maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štele n Strmoli
brivte in lasničar
Ljubljana, Pod TranČo št. 1,
(vogal Metinega in Starega ti ga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno tn okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
naznanja svojim članom, da smejo imeti v smislu deželnega zakona iz leta 1905. svoje trgovine v nedeljo, dne 30. t. m. odprte od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne, ter od 3. ure do 6. ure popoldne.
Kontoristinjo
Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske sole (ne originale, ker se za nje ne (garantira brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. — Slednjič se prosi za izrecno dovoljenje staršev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plača K 90'—, vožnja do Prage se povrne.
Tozadevne prošnje pod šifro „Dalibor 18“ restante, poštni urad Praga 22.
Plošče preje K 4-—, sedaj samo K 1*95. Velikanska zaloga gramofonov! Zahtevajte cenike.
Od
>
£
KO
1
95
S 25 cm velike, dvo- H C stranske, priznano f. (3 najboljših znamk T« J" prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
Mednarodno spedicij^ko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TJetanovajono 1©7©.	Telefon,	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. —- Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in , • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • .
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 8. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
FRAN KRAIGHER
Isrojašlci mojster
G-osposOse, ULlica. čte^r. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izfcero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
Radi pozne sezije prodajam vse v moji zalogi se nahajajoče blago, kakor
klobuke, čepice, potrebščine — za modistinje —- —
po znižani ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
£©lexi‘bia.xg,©'sra -clLIcei žste*7-- e.
Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. ztt=: Topič „©^.I-i-CrT“. =
Priprave za ribištvo.
C. kr. prodaja smodnika.
Umetalni ogenj. Ceniki zastonj in franko.
t
O
Krasni
zimski plašči
zzz za dame
poprej K 40'—, (iO—, 80-—, sedaj K 20 —, 25 —, 35-—.
Veliko izbiro jako toplih mikado, potnih plaščev z najboljšo kožu-::: hovino po najnižjih cenah :::
priporoča
Angleško skladišče oblek
. Rernatovič, Ljubljana, Mestni trg
Zimsko perilo
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, doko-lenice, rokavice, gamaše, kožuhovina ste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete za gospode
priporoča modna trgovina za gospode:
P, BSagiiičp lifistilfaiia, i,as|:roti g|avne p°šte-
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,401.432*56. — tlačane - 4¥IJ Až4 dr°iiveTvse”^ odškodnine in kapitalije K ,23.257.695*77. 55 w države i vsesiozi " V r y O tn n o z sz v u i o v b. 1 n ti b si n L n v * * š- •
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani "•"»K**" Gosposki ulic: si. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj |n na-kulantneje. Uživa najboljši^ sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini
pod zelo ugodnimi p opoji-. — /.ah cva;te piospck e.