★ E3 PRIMORSKI DHEYNIK Leto VI ________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev. 150 (1838) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST« sreda 27. junija 1951 Cena lir 20 Halikova bolezen je zavlekla razjasnitev položaja glede Koreje Ugibanja o pravi ali nepravi ..bolezni" sovjetskega delegata - Entezam čaka na razgovor Trggve Lie danes v New Yorku - Washington namerava zahtevati resna jamstva NEW YORK, 26. — Optimizmu, kii je zavlaristi v krogih OZN glede možnosti za rešitev korejsikega vprašanja, je nie-nadn.v Mglikova ((bolezen« zadala nemajhen udarec. Glavno Zanimanje je veljalo napovedanemu razgovoru med; Malikom in predsednikom glavne skupščine Bntezaimoim, od katerega so upali nekoliko vež jasnosti glede sovjetskih namenov. Da-nets je Malik sporočil, da En-tezama ne more sprejeti, kfer «se ne pdčuti dobro«. Včeraj zvečer, ko se je razširila vest o Malikovi ((bolezni« je član sovjetske delegacije — očitno še neabveščem. — začudeno dejal novinarjem, bi 6t> ga o tem povpraševali, da ga je še pred kratkimi zapustil pri najboljšim zdravju. Zato je gpdiošno mnenje, da gre pri. Maliku za diplomatsko bolezen, ki ibe trajala, dokler ne bo dobil novih navodil iz Moskve. a Glede Malika pravijo nekateri, da se je morda res ponovila bolezen, ki ga je pred nekaj meseci priklenila na postelj za več tednov, drugi pa spet sodijo da bo nemara trajala do konca meseca, dtokfer je Malik predsednik Varnostnega sveta. Kot že poprej napovedano. bo Malik 6. julija odpotovali na počitnice; predstavnik sovjetske delegacije je danes izjavil, da Malik svojih namenov gled'e dopusta ni spremenil. Danes je Malika na zaseda-»ju glavne skupščine OZN, ki se je sestala na čast predsednika republik« Ekvador Galo Plaza Lassa, nadomestoval njegov namestnik Carapkin, ki je samo povedal, da Malik zaradi bolezni ne bo prišel in dia ne ye, kdaj bi u/tegnii sprejeti En-tezamak Carapkin je izginil takoj po zaključku seje in ni bil prisoten, ko so voditelje delegacij predstavljali Lassu. Entezam se bo jutri se ata 1 z glavnim tajnikom OZN Trygve Liiejtm. ki je na poti v Nevv Ycris. O Entezamovem razgovoru z indijskim delegatom Be- lregaliGmi Raiuoii,, poročajo, ua Rau ni obvestil Entezama o nobenih novih momentih (govorili so, da j« indijski poslanik v Pekingu Rannikkar poslal «važne novice«), temveč, da sta oba samo skupaj pregledala položaj po Malikovih razgovorih, da pa seveda nista mogla priti do nobenih zaključkov, ker je ključ do položaja V rokah «o!bolelega» Malika. Tako je ves položaj še pre-cfej y zraku in novinarji za-man poškušajo dobiti določnejše izjave, predvidevanja ali komentarje. Največ, kar lahko izvedo, je to, naj pričakujejo nadaljni razvoj brez pretiranega pesimizma, pa tudi brez pretiranega optimizma. Trygve Lie se je danes na poti v New York ustavil v Londonu, kjer se je razgovarjal z angleškim državnim ministrom Kennethom Youngerjem, pod-tajnikom zunanjega ministrstva Scottom, z zunanjim ministrom Pearsonom, ki se te dni mudi v Londonu in z nekaterimi drugimi osebnostmi. V nasprotju s predvidevanji Lie r.l mogel obiskati Morrisona v Foreign G ' ficeu, temveč je ves čas osta na letališču, kjer je tudi imel razgovore. Younger je sporočil Lieu mnenje angleške vlade o Mali-kovem predlogu. Po vesteh iz angleških krogov bo angleški delegat pri OZN Sir Gladwyn Jebb čimprej poskusil dobiti od Malika vsa potrebna poročila, obenem pa ponavljajo, da londonska vlada iskreno želi, da bi se korejska vojna čimprej končala. Po razgovorih z Youngerjem, ki jim je prisostvoval tudi Pear. son, je Lie sprejel novinarje in jim’ dal nekaj izjav. »Prepričan sem«, je rekel Lie, »da je bila Malikova ponudba resno mišljena, zato jo je treba tudi resno proučiti«. Dodal je, da bo vendar treba počakati še nekaj dni, preden bo mogoče izreči dokončno sodbo in namignil, da bo teh «nekaj dni« trajalo vsaj err teden. Na vprašanje, če se namerava sestati z Malikom, je Lie odgovoril: «Mislim. da bo to težko, ker mu od februarja nisem več všeč«. Glavni tajnik ni pojasnil, na kaj namiguje s to izjavo; morda je menil na svojo takratne besede, da bi ZSSR z malce dobre volje, mogla doseči konec korejskega spopada. Morda pa je tu(ji mislil na sovjetsko nasprotovanje njegovi ponovni izvolitvi za glavnega tajnika. Na številna vprašanja novinarjev Lie r.'i hotel odgovoriti, temveč je dejal, da «manj se govori o stvari, bolje je«. Ob 19. uri se je glavni tajnik OZN, ki je zaradi Malikovih izjav prekinil svoje počitnice na Norveškem, odpeljal z letalom v New York. Precejšnje zanimanje je vzbudila današnja oddaja moskovskega radia, ki je napadala Trygve Liea, s tem, da je vmešan v pripravljanje ((ameriškega napada« proti korejskemu ljudstvu. Sicer pa si po stališču sovjet-•ke propagandne v zadnjih dneh ni mogoče ustvariti nobenega jasnejšega mnenja o dejanskem pomenu Malikovih ponudb. Moskovski tisk poveličuje, kot je bil° pričakovati, Ma-likov e izjave in »miroljubno politiko ZSSR«, vendar ni v svojih izjavah nič bolj jasen kot v soboto Malik. Z zanimanjem pa so opazili, da so «Iz-vestja« poročala o Trumanovem ponedeljskem govoru, češ da je tudi on moral priznati pravilnost Malikovega stališča. Vendar poudarjajo, da narekujejo še nedavne izjave iz sovjetskega sveta previdnost. V svojem zadnjem intervjuju ((Pravdi« je sam Stalin prerokoval, da bodo ((imperialisti« vrženi s Koreje, če ne bodo s,prejeli pekinških političnih po. gojev. Pred tremi tedini je poljski delegat pri OZN Kaiz Su-chy, kii večkrat prenaša svetu namenjene govorice iz sovjetskega vira, proglašal, da ((prenehanje sovražnosti brez drugih pogojev, ne bi pomenilo drugega, kot da bi napadalec (mišljene so čete OZN) dobil trenutek oddiha, da bi pripravil r»v napad«. Komaj nekaj ur pred izjavo, da kitajsko ljudstvo odobrava Malikove predloge, je radio Peking še enkrat samozavestno zatrdil, da so severne sile «dovolj močne, da vržejo Amerikance v morje«. Na Zahodu zlasti izražajo bojazen, da Moskva ne bi hotela tudi glede Koreje ponoviti Gromikove taktike iz Rariza, t. j. začeti z minimalnim programom (v tem primeru samo premirje brez kakršnih koli političnih pogojev), nato pa postopoma prihajati na dan z vedno novimi zahtevami, dokler se razgovori ne prenesejo na čisto druga polja, kot pa so bili spočetka usmerjeni. Boje se, da bi tako kmalu prišle na dan zahteve po sprejemu v OZN, po Formozi in konično glede japonske mirovne pogodbe, tako da bi se pogajanja za rešitev korejskega spopada skoraj neopazno spremenila v konferenco o vprašanjih Daljnega vzhoda sploh, pri tem bi kot Damoklejev meč nad pogajanji viselo dejstvo, da je na Koreji samo premirje, ki se utegne vsak čas spremeniti v nov spopad. V VVashingtonu pravijo, da je ameriška vlada sklenila, da bo v primeru pogajanj za prekinitev ognja na Koreji zahtevala resne garancije. V dobro obveščenih krogih pravijo, da bi predvsem zahtevala ustanovitev tamponskega področja okolj 38. vzporednika, ki bi bilo široko od 40 do 70 km, in prosto možnost gibanja opazovalcev OZN na demilitariziranem področju in v Severni Koreji. Prav tako bi zahtevali za čas pred ustanovitvijo demilitariziranega področja pravico izvajanja iz-vidniških poletov nad Severno Korejo, da bi preprečili neopazno koncentracijo čet. Obenem smatrajo za zel0 važno nadzorstvo nad umikom kitajskih čet, zlasti pa nad tem, da ne bi te pustile v Severni Ko- reji svojega vojaškega materiala, ki bi mogel služit.; za ponovno oborožitev Severne Koreje. Končno bi Washington želel, da bi Kitajci ((sopodpisali« morebitni sporazum o premirju. Vprašanje nemške oborožitve LONDON, 26. — Vlade Anglije, Francije in ZDA bedo v kratkem predložile organizaciji atlantskega pakta poročilo o nemškem prispevku k evropski obrambi. Trije zahodni visoki komisarji v Nemčiji že od januarja razpravljajo o tem vprašanju z bonsko vlado. Pred kratkim so svoja stališča razložili vsak svoji vladi, ki jih zdaj proučujejo. Poleg tega se izve, da u/pajo, da bo konferenca za evropsko vojsko, ki že nekaj mesecev zaseda v parizu, v kratkem mogla predložiti predhodno poročilo, o delu, ki ga je izvršila. Menijo, da bo poročilo pripravljeno do 1Q. -junija. Diplomatski krogi v Londonu pravijo, da na konferenci še niso dosegli točnega sklepa o velikosti posameznih nacionalnih enot, ki bodo tvorile osnovo evropske vojske. Konference se udeležujejo Belgija, Francija, Italija, Luksemburg in Zahodna Nemčija. V Parizu so danes zanikal; vesti, ki jih -je razširil današnji «New York Times«, da je Francija pristala na nemške zahteve, naj bo največja bodoča nemška vojaška enota divizija in ne ojačeni pehotni polk (»Combat Team«), kot so zagovarjal Francozi. V Parizu prav tako pravijo, da ni res, da bi Francija sprejela načelo »obnove nemške nacionalne vojske«. V teh krogih poudarjajo, da konferenca za organizacijo evropske vojske še ni končana in da zaradi tega noben predlog še ni bil sprejet ne odklonjen. V govoru po ameriškem radiju ie ameriški visojej komisar, za Nemčijo Mac Cloy izjavil, da bo po njegovem mnenju nemško ljudstvo sklenilo, da sodeluje v evropski obrambi. To sodelovanje bi moralo biti svobodno, je dejal Mac Cloy, in Nemčija bo sprejeta kot enakopraven partner. «ZDA in njihovi zavezniki so odločeni bolj kot kdaj koli, da ne sme obstojati nemški generalštab v starem pruskem smislu. to je, da ne sme biti obnovljena nobena vojaška kasta s politično in družbeno močio, ki jo je nekoč imela. Prav tako ne sme nemška vojska postati je dejal Mac Cloy in dodal, da to hočejo tudi sami Nemci. Priprave francoskih strank na sestanek noveoa parlamenta PARIZ, 26. — Glavni odbor združenja republikanske levice se je danes sestal pod predsedstvom Edoarda Daladiera. Na sestanku so določili program, ki ga namerava republikanska levica iznesli pred novi parlament in ki vsebuje predvsem sledeče točke: Radikalna davčna reforma, načrt za varčevar.-je pri državnih izdatkih, širok načrt za zidavo stanovanj, zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi s pomočjo povečanja produktivnosti, reforma ustave, uzakonitev večinskega volilnega sistema v dveh turnusih, izključitev KP Francije iz francoske uprave. vNvKvRviviv GENERAL RIDGWAY MED SVOJIM ZADNJIM OBISKOM NA KOREJSKEM BOJIŠČU. NA SLIKI GA VIDIMO, KAKO V PRVI BOJNI ČRTI USMERJA NAPAD AMERIŠKIH TANKOV, ISTOČASNO S PRESELJEVANJEM JUGOSLOVANOV V ROMUNIJI mam Bi ■ a w ■ «; m as M Ti udi na I fls inza trsnem presei 118] ei 0 Ii igo: slo v ai io i *1 z obmejnih h ■ OB ira m m ie ir SE EN DO za psa čuvarja u Iz Budimpešte pa so internirali doslej že okrog 15.0U0 »nezanesljivih elementov" - Pred mednarodno konferenco za obrambo miru v Zagrebu - Zanimiva nota FLRJ albanski vladi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — istočasno z vestmi o preseljevanju in evakuaciji Jugoslovanov iz obmejnih krajev Romunije, se je danes v Beogradu zvedelo, da se vršijo podobna preseljevanja tudi na Madžarskem. Poročajo, da je madžarska policija po večdnevnih pripravah začela 20. junija t- l. z deportiranjem prebivalstva mesta Udvar v neznano smer. v enem dnevu so preselili 25 družin. Madžarske oblasti so v zafl-njih -dneh preteklega meseca začele z množičnim interniranjem iz Budimpešte takoimeno-vanib ((nezanesljivih« elementov. Po nekaterih vesteh so do sedaj izselili 15.000 ljudi. Na njihove hiše pa lepijo napise: ((ZAVZETO ' ZA VOJNE POTREBE«. Takšnih listkov se je do sedaj pojavilo na tisoče po budimpeštanskih poslopjih in med prebivalstvom služijo za potenciranje vojne psihoze. Tajništvo Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru, ki je sklicala mednarodno konferenco, katera bo ta teden v Zagrebu proučevala pereča vprašanja miru in mednarodnega sodelovanja, je prejelo vir ali orodje mogočega na pnSiu »»p™* k..vrogfki •gT&SS -St obramb; bo moral biti izveden v taki obliki, da bo ta sila del širše mednarodne organizacije, di, da je jugoslovanski poziv imel globok odmev tako v Ev-rop; kakor tudi v Ameriki. Ze ACHESON O KOREJI na podlagi odgovorov, ki so v tem kratkem času prispeli, se lahko reče, da bo konferenca zelo reprezentativna. Tuje agencije in so dale temu pozivu veiiko^publiciteto. Ta mednarodni miting v Zagrebu bo imel velik0 nalogo, da sprejme konkretne sklepe o načinu, kako saj bi se prišlo v današnjem položaju najučinkoviteje do miru. Sam dnevni red bodo sestavili šele na zasedanju samem. Nacionaln; komite Jugoslavije pa je s svoje strani predložil naj bi se razpravljalo o naslednjih osnovnih vprašanjih: razprava o odnosih med malimi in velikim; narodi in državami; pbsodba agresije vsake vrste; akcija za zmanjšanje oborožitve; proučitev možnost; pomoči nerazvitim deželam in možnosti svobodnega razvoja mednarodnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja med narodi. Vidimo torej, da je osnovna misel, ki jo vsebuje jugoslovanski predlog: sodelovanje med | narodi in spoštovanje njihovih ! pravic. Sodelovanje velikih si) Zunanji minister ZDA pravi, da bi umik severnih čet onkraj 38. bi brfz fvom® ™orf1?. biti ®n0 —j -l i -i- „ i i-- i i. „ i i .i i izmed glavnih ciniteljev miru. vzporednika mogel pomeniti zadovoljiv zaključek korejskega j Toda postavlja se vprašanje spora", da pa načrt za oborožitev zaradi tega ne bi smel prenehati WASHINGTON, 26. — V svojem današnjem govoru pred senatno komisijo za zunanje zadeve, v katerem je obrazložil načrt za vojaško in gospodarsko pomoč tujini v znesku 8 milijard in pol dolarjev, se A-eheson ni dotaknil Malikovih ponudb, ker je bil govor pripravljen že pred nekaj dnevi. Vendar je nato na vprašanja nekaterih članov komisije o raznih svetovnih problemih govoril tudi o Malikovi ponudbi. Opozoril je predvsem, da potreba načrta za vojaško in gospodarsko pomoč ne bo prav nič zmanjšana, tudi če bi na Koreji prišlo do miru. Zunanji minister je dejal, da bi umik severnih čet onkraj 38-vzporednika mogel pomeniti »zadovoljiv zaključek korejskega spora«. Rešitev vojne na Koreji, je nadaljeval Acheson, br omogočila svetu, da se u-makne iz -sedanjega položaja, M ip »zelo blizu robu prepada«, opozoril pa je, da »rešitev korejskega spora »e ne bi pomenila. da bi vsaka nevarnost prenehala«. Na vprašanje, ali je na ponudbo za premirje treba gledati kot na spletko, ki bi naj odvrnila pozornost sveta od dogodkov v Perziji in drugod, je A-cheson odvrnil, da to morda drži, da pa ZDA delajo vse, da bt dobile pojasnila o tem. kar običajno imenujejo »ruski predlog«. Nato je izjavil, da bi bilo napačno verjeti, da Malikov predlog odraža, kakršno koli spremembo v sovjetski politiki ali njenih ciljih Dejal je nato. da se mu zdijo za vsakršna pogajanja zelo važna jamstva, ki bi jih bilo treba dobiti od Kitajcev in Severnih Korejcev glede spoštovanja ženevske konvencije o vojnih ujetnikih. O Malikovih izjavah je Acheson še enkrat dodal, da je intervencija ZDA v korejski voj* ni imela namen, da «odbije napad in spet vzpostavi m>r in varnost na Koreji«. «Ce bo ta napad ustavljen, je dodal — in če bodo dana jamstva, da se ne bo ponovil, bi mogli smatrati, da je bil n.apad odbit in da sta bila vzpostavljena mir in varnost na Koreji«. V svojem govoru je Acheson utemeljeval Trumanov načrt za gospodarsko finančno pomoč tujini in predvsem potrebo za pomoč Evropi. Dejal je, da se ameriško javno mnenje zaveda, da je Evropa «eno Izmed na-jodločilnejših in najbolj kritičnih področij sveta«, in nadalje: val: «Evropa ima največji svetovni vir strokovnih delavcev in industrijsko zmogljivost, ki je takoj za našo. Nad dvesto milijonov Evropejcev sodeluje z nami v osnovni -skupnost i interesov, ki s>e raztezajo na ysa področja. Se več: kar so zgodi v Evropi, ima neposredne in globoke politične gospodarske ter vojaške posledice drugje na svetu: v Afriki, na Srednjem Vzhodu, na Daljnem Vzhodu in v latinski Ameriki. Združena in gospodarsko, duhovno ter vojaško močna Evropa, lahko služi, posebno adruzena z nami, kot močan opomin vsem vrstam napada, ne samo v Evropi, ampak prav tako tudi na drugih področjih sveta«. »Zakon p pomoči tujini«, je dejal Acheson, «bo gospodarsko in vojaško ojačil zaveznike ZDA in to zavezništev vedno bolj krepil. S. tem bo dal važnejše in hitrejše rezultate za ameriško varnost, kot pa če bi to vsoto uporabili pri nas doma«. V syojih splošnih Izjavah o Koreji, je Acheson poudaril da je bil za sovjetski politbiro «nedvomno velik udarec«, ko je moral spoznati, da korejski spor za ZSSR ne obeta nič dobrega. Dodal je, da je odipor proti napadu na Koreji »zmanjšal verjetnost drugih zahrbtnih napadov«. Izjavil je tudi: »Jasno je, da je treba ustaviti proces postopnega prilaščanja, ki so v petih stoletjih iz moskovske kneževine naredili velikoruski imperij«. ali predstavlja sporazum velikih sil že sam p0 sebi jamstvo za človeštvo, da bo v resnici živelo v miru. Ce prihaja do vojnih spopadov zarad; težnje za gospodarstvom v svetu, potem to končno pomeni, da predstavljajo takšne vojne zanikanje enakopravnosti in samoodločbe narodov. Zgodovina pa jasnp priča, da se samo enakopravni narodi lahko resnično trajno zbližujejo in sicer ne glede na njegovo velikost, kajti potrebno je, da je mir in sicer mir za vse. Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve je poslalo po albanskem poslaniku v Budimpešti noto albanski vladi, v kateri predlaga, naj se ugodi prošnji trinajstih jugoslovanskih državljanov iz obmejnih krajev, ki so zaprosili, naj se zaradi poroke omogoči prehod njihovih zaročenk iz Albanije v Jugoslavijo. Istočasno pa je določeno število jugoslovanskih državljanov zaprosilo za nedavni konferenci namestnikov Andrej Gromiko ustavil v Berlinu, kjer je obiskal vzhodno nemškega ministrskega predsednika (Valterja Ulbrichta in zunanjega ministra Georga Dertingerja. Podpredsednik vlade in voditelj vzhodnonemške demokristjan-ske stranke Otto Nusche se je zahvalil Gromiku za njegovo «pogumno prizadevanje na pariški konferenci«. Nuschke, ki je govOtril na proslavi šeste obletnice vzhodnonemške demo- kristjamske stranke, je povabil vse cerkve, naj »delajo za mir«. Trgovska pogajanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ki so se obnovila pred kratkim po koncu »male blokade« Berlina, so bile danes zopet prekinjene, kot poročajo v dobro obveščenih nemških krogih, ker vzhodnonemška vlada ni hotela zajamčiti popolne svobode prometa med Berlinom in Zahodno Nemčijo. Prekinitev podajanj postavlja spet v ospredje možnost obnovitve «maie blokade«. Včeraj pa so se V mestu Bad Godesberg začeli francoskc-nem-ški razgovori, katerih cilj je obnovitev trgovske pogodbe med' obema deželama, ki zapade 31. julija. Pogajanja odgovarjajo željam sveta OEEC. ki jih je predlagal na seji 15. junija. Zvedeli smo, da je ravnatelj za pravne zadeve, pri ZVU poslal predsedniku tržaškega ape-lucijskega sodišča sledečo okrožnico z navodili, ki prav gotovo še jasneje; dokazujejo, da. se je teorija 0 aneugamjeni suverenosti Italije/s nad Svo-bednim tržaškim ozemljem rodila t> šovinističnih glavah in zai šovinistične potrebe. Prevod okrožnice se glasi: 19. junija 1951 No. AMG-FTT-DL-30-A-2423 Predmet: Upravna navodila. PRVEMU PREDSEDNIKU PRIZIVNEGA DVORA — TRST V svrho pojasnitve «statusa» sodinih organov britansko-ame-rišfce cone Svobodnega tržaške, ga ozemlja, vas pozivamo, da seznanite s pričujočo okrožnico vse sodnike, sodne uradnike (Vključno pisarje in tajnike) im pomožne organe (vključno sodne oficiale), ki so v službi pri sodnijskih uradih britansko-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja. 1. Ponovno se poudarja, da so sodniki, sodnijski uradniki, pomožni organi v službi pri ape-lacijskem sodišču v Trstu, pri sodnijskih uradih, ki so jim podrejeni kakor tudi pri Zavezniških vojaških sodiščih, edini organi sodne oblasti bri-tansko-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja in da noben sodni organ izven te cone nima nikakršne jurisdikcije ali oblasti v območju cone. 2. Poleg tega se ponovno potrjuje, da ni možen priziv ali rekurz proti odlokom sodne oblasti te cone Svobodnega tržaškega ozemlja pri kateri koli sodni oblasti izven omenjene cone. Iz tega sledi, da sodbe katere koli sodne oblasti izven cone, ki se nanašajo na odloke, ki so jih izdale conske sodne oblasti, nimajo veljave v orne- j njeni coni. 3. Upravna navodila, ki Jih vsebujejo pisma tega oddelka AMG - FTT - DL - SO-A-1103 in 1119 od 20. oziroma 22. marca 1951 ohranjajo polno veljavnost in učinkovitost. Za točnost prepisa jamči Trst, 22. junija 1951 NICHOLAS R. VOORRIS Colonneil J.A.G.D. Ravnatelj za pravne zadeva Kanclist - načelnik: GIGLIO 1. r. M. P. * * * Prav gotovo je občinski svetovalec fašistične MSI Morelli mislil na gornjo okrožnico, ko je na sinočnji seji občinskega svela povedal, da sc zapet pripravlja pri ZVU nekaj, kar je v nasprotju z znamenito in že davnaj pokopano tristransko izjavo o priključitvi Trsta k Italiji. Do okrožnice pa je prav gotovo prišlo. ker so mnogi sodnijski funkcionarji v Trstu bolj prepričam v moč šovinistične teorije «psa čuvaja i ta- Morrison o zaščiti angleških življenj v Abadanu V perzijske vode so poslali križarko “ Mauritius “ - Drake ‘zbežal iz Abadana. ker so ga hoteli napraviti za ravnatelja Iranoil - Mosssdegh se čudi razburjenju med tujimi strokovnjaki * V ZD Amerike bodo ustanovili komisijo za nafto LONDON, 26. — V angleški;za te incidente na angleški spodnji zbornici se je danes nadaljevala razprava o vprašanju perzijske nafte. Znova je govoril zunanji minister Morrison. ki je povedal, da so dobile vst angleške petrolejske ladje, zasidrane v Abadanu, navodilo, naj dvignejo sidra in če je potrebno, tudi raztovorijo nafto, ki jo imajo na krovu. Morrison, je odgovarjal na vprašanja, ki jih je zastavil bivši konservativni zunanji minister Eden. Izjavil je, da je »zadlnji razvoj položaja v Aha-danu zelo resen«. Javil je, da je odpotoval ravnatelj Anglo Iranian Eric Drake, ki je imel doslej sedež ,v Perziji, v Bas-sor0 v Iralfcu. Zamenjal ga je visok predstavnik družbe, Nas-son. Minister je dodal, da bo Drake ostal v Bassori. «Angleška vlada zavrača vse obtožbe sabotaže, ki bi jih mogli iznesti proti angleškim u-radhikom Angloli-anian. Ti so dobili navodila, naj zagotove delovanje naprav v’ industriji nafte, dokler bo to mogoče. Angleška vlada — je nadaljeval Morrison — je vedno obveščala teheransko vlado o nevarnost; incidentov y petrolejski industriji, vendar vse kaže, da je namen perzijske vlade, zvrniti vso odgovornost Dober predlog*.. Demokristjanski svetovalec Gregoretti se je sinoči spopred taknil ob članek, objavljen nekaj dnevi v francoskem časopisu «Le Monde« v zvezi s Trstom, ki je baje razburil evse« Tržačane, in katerega vsebino smo objavili tudi mi. V imenu «vseh» teh Tržačanov je zahteval, naj bi občim skl svet, oziroma župan interveniral, da bi bil članek preklican. Smešna izjava je zaslužila tudi temu primeren odgovor, k‘. ga je dal indipendentist diampiccoli, ki je dejal: «Napovejte Franciji vojno»- Zupan Bartoli, ki so mu takšni argumenti vedno pri srcu, je seveda takoj pojasnil, da je osebno glede članka že interveniral, ter je pripomnil, da bi se v bodoče tuji novinarji informirali o mišljenju tržaškega prebivalstva pri odgovornih činiteljih, kot na pri- Skozi sito in rešeto mer pri predsedstvu cone, rta občini itd. Ta naš župan zna včasih biti zares «cocolo». Kdaj? Kdaj bo «Delo» objavilo izjave svojega rimskega poslanca Pajette, da bi vsi tisti, ki čitajo po tržaških zidovih najnovejše kominformistične Pozive o spoštovanju mirovne pogodbe, vedeli, kaj kominfor-misti pod tem spoštovanjem dejansko mislijo. Pajetta j* namreč dejaj jasno in glasno: nlzvajanje mirovne pogodbe ne bi kompromitiralo upanja za priključitev STO k Italiji. Ravno nasprotno! To je potrebni pogoj za uresničenje tega upanja. Z zahtevo izvajanja mirovne pogodbe bi vlada dosegla bistveni rezultat: odstranitev jugoslovanskih Čet iz cone B». Torej: Kdaj bodo imeli čita-telji «Dela» priložnost reči, da se kominformovski pisuni ne bojijo povedati tistega, kar mislijo? Umolkniti so morali ((Katoliški glas« pravi, da bi kot gdgovor na slike, ki smo jih objavili o domobranskih zločinih lahko odgovoril s slikami katere bi «priobčeval pet let«. «Pa to nima smisla«, pravi dalje, «Gre za jasen in precizen odgovor, katerega nismo dobili«. Na to pripominjamo: ((Katoliškemu glasu» nismo ddli samo mi preciznega odgovora na njihoivp povelieevu- nje krvavih fašističnih zločinov zlasti pa zločinov fašističnih hlapcev. Ta odgovor so dali celo čitaielji «K.G.» sami, katerih tozadevni dopis iz Sv. Ivana v Trstu (kjer so imeli dX>mobranci priliko prav dobro pokazati svoje fašistov-sko hlapčevanje) je bil objavljen v predzadnji številki ((Katoliškega glasa«. Njihovi svetoivanski čitatelji so zahtevali v tem. dopisu od uredništva KO, naj preneha s poveličevanjem fašistoviskih zločinov. Ce je torej KG prenehal z blatenjem OF, je to storil tudi na zahtevo lastnih Čitateijev. In prav to je dokaz, dg v Trstu m nikogar več ki bi se strinjal z begunskimi klerofašisti, ki so pri KG prišli ponovno do sape. strokovnjake. Jasno je torej, da je v Južni Perziji položaj zelo težak. Angleška vlada utegne v primeru potrebe na tem področju pod vzeti zelo hitre ukrepe. Zal mi je, da se zdi, da je perzijska vlada odločna podiv-zeti ukrepe, ki ne prejudicirajo samo angleško-perzijskega sodelovanja temveč tudi perzijske in angleške interese«. Po Morrisonovih izjavah sta Churchill in Eden v svojih govorih podprla stališče vlade. General Mac Lean je vprašal, če bo vlada podvzela ukrepe, »nie samo za zaščito življenj, temveč tudi angleških naprav v Perziji?«. Morrison jit odgovoril; »Obramba petrolejskih naprav prinaša drugačna vprašanja od tistih gledle zaščite življenj angleških državljanov. V tem trenutku in na tem prostoru ne želim biti vprašan 0 tem vprašanju«. Morrison je še javil, da so poslal: v abadanske vode angleško križarko »Mauritius«. Minister je zatrdil, da »mora perzijska vlada razumeti svojo dolžnost, dg po mednarodnih zakonih zaščiti angleška življenja v Perziji. Ce se bo perzijska vlada pokazala za nezmožno pri rešitvi te dolžnosti, bo angleška vlada prisiljena sama poskrbeti za sredstva, ki jin smatra za najbolj primerna«. Ko je Morrison govoril o begu Drakeja, je pri tem mislil, na zahtevo začasne perzijske komisije za nafto, ki je dala ravnatelju Anglo-Iranian 72 ur časa, dia prevzame ravnateljstvo družbe Iranoil, ali pa da bo odstavljen. Pismo, kj ga je poslala komisija Drakeju pravi: «Ker je nemogoče za upravni svet, nadaljevali z delom, kadar se glavni ravnatelj ne smatra za odgovornega in ker bi nadaljevanje tega stanja nehalo povzročati zmedo v tovarnah, vam sporočamo, da če ne boste do 8. ure zjutraj dne 28. junija dali odgovora, ki bo olajšalo delo upravnega sveta, bo ta smatral, da ste odstopili in imenoval vašega naslednika«. Drake je v zadnjem času vedno uspel razveljaviti vse perzijske odločitve o rafinerijah. Danes ponoči je odplulo iz Abadana šest petrolejskih ladij, ne da bi naložile tovor. Zjutraj je bilo izven pristanišča 24 ladij. Iz Malte pa javljajo, da je velika angleška petrolejska ladja «Wave Sovereign«, ki je bila na poti iz Singapurja v Abadan, dobila nalog, naj odpluje v Aden, da bo tam naložila nafto za Anglije. Danes popoldne je iranski ministrski predsednik Mossa-degh izrekel po radiu svoje nezadovoljstvo zaradi razburjenja med tujimi strokovnjaki na petrolejskem področju; zaradi česar nočejo oditi iz Perzije. Mossadegh je zatrdil, da Perzija želi še v nadalje sodelovati s tujimi strokovnjaki in dodal, da imajo vsa jamstva glede zaščite življenj, premoženja, plače in vseh prednosti. V Londonu se je danes tudi izvedelo, da je kanadski zunanji minister Lester Pearson danes popoldne razpravljal z Morrisonom. Zdi se da je tudi afganistanski ministrski predsednik, šah Mahmoud, ki je kosil z Attleejero, razpravljal'o iranskem vprašanju. Kot vse kaže, Anglija ne bo samo poslala križarke ((Mauritius« v iranske yode. temveč bo v kratkem poslala tudi svoje čete s področja ob Sueškem prekopu v- Bassoro (Irak). Te Vesti so potrdili danes dobro obveščeni krogi v Kairu. Iz Bassore pa poročajo, da je iraško notranje ministrstvo izdalo ukrepe, po katerih prepoveduje prehod) preko področij se. v^movzhodno odi Bassore. Osebe, ki nimajo posebnih dovoljenj, se smejo približati samo v krogu 20 km vojaškim poslopjem in napravam na tem področju. Na dva kilometra pa se smejo približati petrolejskim napravam. Kakor poročajo iz Washing-tona, se1 je ameriška vlada sporazumela z glavnimi ameriškimi petrolejskimi družbami glede ukrepov zfl preprečenje pomanjkanja nafte na svetovnem trgu. če ne bd bilo več dobav iz Perzije. Sklepe tega sporazuma bodo najbrže v kratkem objavili. Ustanovili bodo P<> sehno komisijo, katere naloga bo nadzorovati razvoj položaja svetovnega položaja glede nafte in izdelati priporočila za ameriško vlado. Med svojim govorom v Wa-shingtonu je ameriški zunanji minister Dean Acheson izjavil, da vse kaže, da se sedanji kritični razvoj y Perziji razvija direktno proti katastrofi. Acheson je govoril pred zunanjepolitično komisijo senata. lijanstva« Trsta kot Pa v jasne določbe mitrouree pogodbe, ki jo je podpisalo 21 držav in za katere ‘striktno izpolnjevanje je odgovoren najvišji medna, rodni forum, bi se imenuje Varnostni svet Organizacije združenih narodov. To pač vsi tržaški šovinisti prav dobro vedo, kp gre to u prid njihovim interesom. Ko pa jim. ZVU, ki mora predi Varnostnim svetom odgovarjati in jamčiti, da se čl. 1, začasnega statuta STO v rčsnHci izvršuje, zlasti pa, da se izvršuje čl. 21 mirovne pogodbe z 'Italijo samo, ka jih torej ta ZVU postavi na realna tla, ki se jim, pravi,- posledica poraza italijanskega fašističnega cunjastega imperMizma, tedaj se gospodje enostavno na tihoma uprejo irt ukazov ZVU ne izvršujejo, o čemer imamo dokaz v rokah tudi mi. Radovedni smo, kaj bo ukrenila ZVU, če se šovinisti pri tržaškem tribunalu še nadalje ne bodo hoteli sprijazniti z dejstvom, da jim n. pr. nobeno opelaeijsko sodišče v Italiji in niti ne rimska kasacija nima več kaj ukazati, čeprav je tako radi ubogajo, da bi s tem dokazali tisto teoretično pasjo itali. jansko suverenost. Zanima nas tudi, kaj bo ukrenila ZVU, če bodo italijanski šovinistični advokati in sodniki ubogali rajši iredentističnega tržaškega župana, ki je tako ognjevito apeliral nanje in na njihov patriotizem ker dejal, da je prepričan, da bodo storili svojo dolžnost in dokazali krivičnost vsebine okrožnice — če bo to dokazovanje krivičnosti ne samo v nasprotju z veljavo mirovne pogodbe, temveč tudi veljavnimi določili vojaških odredb iz leta 1947, objavljenih v uradnem listu takoj po prenehanju italijanske suverenosti nad STO... Končana konferenca obrambnih ministrov Commonvvealtha LONDON, 26. — Poročilo, ki je. bilo izdano danes zvečer o konferenci obrambnih ministrov britanskega Commonvvealtha, ki se je začela 21. junija !n končala danes, pravi, da je bila »potrjena važnost obrambe Srednjega vzhoda« in da je »to področje treba braniti v primeru napada«. Poročilo nadaljuje, da so na konferenci proučili nekatera vprašanja v zvezi z obrambo Srednjega vzhoda in južr.o-vzhodne Azije. Obrambni ministri bodo o konferenci poročali svojim vladam, ki bodo sklepale o «najboljšem prispevku, ki aa morejo dati z- to obrambo. o številu in sestavi sil Commonvvealtha, ki bi jih bilo mogoče dati na razpolago in o času, ko bodo pripravljene«. Razpravljali so tudi o vojaški opremi, ki jo je mogoče proizvajati in sklenili, da so si države, ki so sodelovale na konferenci, pripravljene medsebojno pomagati v skladu s svojimi možnostmi in industrijskem razvojem. ■. Po objavi tega kratkega poročila pravijo v dobro (obveščenih krogih, da r.a konferenci niso podrobno govorili o 'položaju na Koreji, na Malajskem in na Daljnem vzhodu spjloh. Po izjavah teh krogov, je \na ministre napravilo velik vdis ((občudovanja vredno poročili^« maršala Slima o splošni strategiji za obrambo Commonvvealtha. Prav tako niso podrobno razpravljali o vprašanju vključitve Grčije in Turčije v atlantski pakt, kajti od držav - udeleženk konference sta samo Anglija i« Kanada članici atlantskega pak. ta. Končno pravijo, da so o položaju v Iranu govorili samo toliko, kolikor bi bili potrebni ukrepi za «obrambo življenja britanskih državljanov v Perziji«. Vedjetno pa je, da so se precej zaustavili ob vprašanju Sueškega prekopa, ob ukrepih, ki bi bili potrebni za njegovo obrambo, in ob okrepitvi mornariških, letalskih in kopenskih sil na otoku Cipru. Kratke vesti BOLOGNA, 26. — «L’Avvenire d’Italia» javlja o bližnjem prenehanju blokade San Marina s strani italijanskih oblasti. San Marino naj bi dovolil postaviti na svojem ozemlju radijsko postajo, ki bi jo vodila oseba, ki bi bila po godu italijanski vladi. BERLIN, 26. — Sovjetske obla-si obtožujejo ameriške, da so podpirale osebe, ki so polile z bencinom spomenik padlim tankistom RA v ameriškem delu Berlina. LONDON, 26. — Znani pisatelj policijskih zgodb, Peter Che-ney je umrl v starosti 55 let. BONN, 26 — Zvezna vlada je prepovedala delovanje zahodno-nemške komunistične mladine. VVASHINGTON, 26. — Zunanje ministrstvo ZDA je protestiralo pri vladi CSR zaradi pridržanja dveh pilotov ameriških reakcijskih letal, ki sta pristali v bližini Prage. LONDON, 26. — Zahodnonenv ško vlado so povabili, naj pošlje svojo delegacijo na pripravljalno zasedanje v Londonu glede plačila nemških predvojnih dolgov. MONTREAL, 26, — V štirih kanadskih volilnih okrožjih so imeli dopolnilne volitve. Največ glasov so dobili konservativci. LIZBONA, 26. — Indonezijski poslanik Anae Agung je predal poverilna pisma začasnemu predsedniku države, Salazarju. BAGDAD, 26, — Aretirali so dva terorista, ki sta kriva več a-tentatov. WASHINGTON, 26. — Kakor Je izjavil tisku tajnik za letalstvo Thomas Finletter, naj bi Imela LR Kitajska sedaj 1.000 letal. Vsa letala so osredotočena, v Mandžuriji ln bi jih v vsakem trenutku lahko uporabili na Koreji. WASHINGTON, 26. — Senator ja Mac Mahon in Ives sta zahtevala, naj vlada ZDA protestira pri mad:arski vladi zaradi procesa, proti Graszu. TRŽAŠKI DNEVNIK Sreda 27. Junija' Enva, Vladislav Sonce vzide ob 4.17, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 24.00, zatone ob 13.37. OBJAVE - MALI OGLASI KOLEDAR Z VČERAJŠNJE OBČINSKE SEJE Z 100 uslužbencev občinskega poljedelskega podjetja pri »Orehu" bo odpuščenih z dela - Diskusija o izboljšanju delovanja podjetja za vzdrževanje mestne čistoče še vedno na dnevnem redu Tržaški župan je sicer na Včerajšnji občinski seji predlagal, naj bi svetovalci ne postavljali nobenih vprašanj, s čimer bi pripomogli, da bi ostal ves čas na razpolago govorom odbornikov Bonettija in Cumba-ta; toda kdo bi bil zadržal včeraj razburjene svetovalce večine, kj si niso vedelj drugače pomagati, kot da so stresli vso svojo jezo in srd prav na občinski seji. Zakaj vse to razburjenje se boste vprašali? Iz enostavnega razloga — svetovalec Gregoretti je bil ves divji zaradi ■ članka, objavljenega v francoskem časopisu «Le Monde« v zvezi s Trstom, svetovalec Morelli (MSI) pa ves razburjen zaradi novega ukaza odseka za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave, naslovljenega prvemu predsedniku tržaškega apelacijskega sodišča, ki ponovno naglaša, da nima nobena sodna oblast izven tega ozemlja sodnijske oblasti na Tržaškem ozemlju.Prvj — Gregoretti je zahteval kar sankcije proti «nesramnemu» francoskemu novinarju, Morelli pa je zahteval protestno resolucijo v znak ogorčenja «vsega» tržaškega prebivalstva. Dva udarca naenkrat sta bila za uboge «patriote» le preveč... Po teh izlivih je delo občinskega sveta vendarle prišlo v nekoliko bolj normalen tir. Postavljeno je bilo ponovno vprašanje uslužbencev občinskega poljedelskega podjetja, zaposlenih pri «Orehu» katerim grozi odpust z dela. Zupan Bartoli, Številni obiskovalci ki je na to vprašanje odgovoril, je poudaril, da je vojaška uprava odklonila vsako nakazilo za nadaljevanje dela v tem podjetju, s čimer bo stopil že 30 t. m. v veljavo ukrep o odpustu z dela 100 tamkaj zaposlenih delavcev. Po prečitanju nekaterih določb, je odbornik Cumbat predložil zelo izčrpen načrt o spremembah vprašanja osebja, v katerem se je še prav posebno ustavil pri obravnavanju vprašanja števila osebja posameznih uradov in odsekov. Poudaril je, da predvideva novi načrt 2555 uslužbencev, torej 168 oseb več kot načrt, ki je bil do sedaj v veljavi. Ker je poročilo zelo izčrpno ter zahteva zato podrobne proučitve, se bodo svetovalci zglasili na prihodnjih sejah k diskusiji in šele po diskusiji bo načrt izglasovan. Na zadnjih občinskih sejah se še ni zaključila diskusija v zvezi s predlaganim načrtom o izboljšanju delovanja podjetja za vzdrževanje mestne čistoče (nettezza urbana); zato se je nadaljevala tudi na včerajšnji seji. Glavni referat je imel Žbogar - Brocchi, ki je v glavnem kritiziral predlagani načrt ter predlagal, naj bi se sicer v osnovi uveljavil, vendar pod pogojem, da bi bile vnesene vse od manjšine predlagane spremembe. Da bi bila oba načrta, načrt za izboljšanje delovanja podjetja za vzdrževanje čistoče ter oni za spremembe vprašanja osebja čim prej odobrena, je župan predlagal, naj bi bile izredne občinske seje tudi danes in jutri. Na današnji izredni seji bodo obravnavali še vedno vprašanje podjetja za vzdrževanje mestne čistoče — govoril bo odbornik Bonetti, na kar bodo prečitali in odobrili več važnih določb. Na četrtkovi seji bo pa v glavnem diskusija o spremembah v personalnih zadevah. 123.200 lir za Kulturni dom' darujejo izletniki nabrežinskega okraja Izletniki na razstavo OF v ' Ljubljani iz nabrežinskih vasi, in sicer Salež, Sempolaj, Nabrežina Vižavlje, Sesljan in Devin, ' so slabo potovali. Za njihovo slabo potovanje so pa zahtevali odL prevoznega podjetja upravičeno povračilo dela plačanega denarja za potovanje. 23.200 lir je vsota, ki jo je moralo povrniti prevozno podjetje: Naši dobri Kraševci bi si lahko ta denar med seboj razdelili, ali pa ga tudi prihranili za prihodnji izlet. Toda nastalo je vprašanje, kdo je slabo in kdo slabše potoval. Tega ni bilo mogoče ugotoviti, ampak samo to, da ugodno ni nihče potoval. Nekateri so bili mišljenja, da naj bi ta izlet ponovili in sicer pod enakimi pogoji, pri tem pa bi vodili točen zapisnik glede pritožb. Ker pa je to zvezano z raznima neprilikami. so sklenili vsi prizadeti. naj bi šlo njihovo «trpljenjey> v neko skup/no korist. Zato so na veselje organizatorjev nabiralne akcije za «Kulturni dam» v Trstu darovali gori navedeno vsoto, to je 23.200 lir za Do m slovenske kulture v Trstu. « * *. Nabrežmskim izletnikom izrekamo za ta njihov velikodušni dar vse priznanje in zahvalo. Delavec v smrtni nevarnosti zaradi padca z 8 metrov visokega ogrodja Huda nesreča je včeraj zjutraj zadela 30-letnega delavca, zaposlenega v ladjedelnici Sv. Marka, Plima Miriana iz Ul. deirUniversita št. 11. Njegovo stanje je izredno težko in zdravniki so skoraj obupali nad njegovim življenjem. Na vsak način pa bodo poskušali z vsemi in pozdravi tržaškemu ve'esejmu 1 sredstvi chraniti pri življenju delavca, ki je pri izvrševanju svoje dolžnosti postal žrtev Številni tuji obiskovalci so že obiskali naš velesejem. Prišli so mnogi avtobusi iz Italije in Avstrije. Poleg tega j*. velesejem obiskal dr. Žnidaršič, direktor zagrebškega velesejma, podžupan iz Padove in skupina tržaških obrtnikov. Po generalni skupščini so obi. skali velesejem tudi člani in svetovalci uprave «Assicurazio-ni Generali«. Svoje pozdrave so poslali ve. lese.imu; direkcija graškega velesejma. glavna konfederacija obrtnikov, zbornica za gospodarski razvoj iz Salzburga in trgovska zbornica iz Barrja. Kmetovalci ■Obveščamo vse kmetovalce, tri jih je prizadela toča, da nam je ZVU, oddelek za kmetijstvo in ribištvo, sporočila, da bo podprla vsako posamezno prošnjo, ki jo bodo prizadeti predložili višjemu finančnemu nad-zcrništvu v Trstu (Sovrainten-denza di finanza) za znižanje davkov zaradi nastale škode. Pozivamo vse prizadete, naj čimprej posamezno predložijo prošnjo za znižanje davkov na zgoraj naveoeni naslov. Za vse potrebne informacije naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ulica Fabio Filzi 10, I. TAJNIŠTVO KZ» vedno pretečih nezgod. Kakor vedno je Mirian tudi včeraj okoli 9.15 splezal na 8 metrov visoko ogrodje, kjer bi moral opraviti nekatera dela. Kako je prišlo do nesreče, nihče ne ve, sodijo pa, d« je Mirian izgubil ravnotežje in padel v globino. Med padcem se je hotel oprijeti kakega predmeta. vendar se mu poskus ni posrpčil. S strahovitim treskom in 'z groznim krikom je nesrečnež priletel na tla, kjer je nezavesten obležal v mlakj krvi. Poklicani rešilni avto Rdečega križa je Miriana takoj odpeljal v bolnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdravniki so mu ugotovili hude poškodbe, in sicer prebito lobanjo, možganski pretres in končno še razne rane na nogah. Padec lanta pred avtomobilska kolesa Moker cestni tlak je bil v glavnem kriv prometne nezgode, ki bi se lahko tragično končala za 12-letnega dijaka Gior-gia Marchija iz Ul. Pascoll a se je ta rešil z malenkostnimi praskami po prsnem košu in nogah ter bo v 4 dneh zopet zdrav. • Marchi je zaradi dežja hotel stečf črez cesto, vendar ni opazil, da prihaja v nasprotni smeri avto, katerega je vozil lastnik 60-letni Giuseppe Hesse iz Ul. Cologna 2. Hesse je sicer takoj prijel za zavore, toda zaradi spolzkih tal je avto zdrsel še nekaj metrov. Smola je hotela, da je prav tedaj zdrsnil tudi Marchi in se tako znašel pred kolesi avtomobila, ki ga je vrgel nekaj metrov naprej. Voznik avtomobila se je precej ustrašil nezgode, spravil fanta v avto in ga odpeljal v bolnico, kjer pa so ga pomirili, kajti Marchi je lahko po prvi pomoči odšel na svoj domov, vesel nad tako srečnim zaključkom padca. S prstom med vrata in okvir Med prerivanjem in prerekanjem s svojim sostanovalcem in hišnim lastnikom 46-letnim Antoniom Chiurlottom iz Ul. Mazzini 41, je 46-letna Ada Carosi por. Mauro zašla z roko med vrata in okvir, pri čemer si je ranila prst in cdtrga-la tv bt. O/m avt la bo v 8 d.. 10 dneh-. Pride na svatbo in okrade sorodstvo Šestintridesetletni sivankar iz ! Catanije Antonio Gorelli ima v I Trstu dVe sestri. Marijo in Terezo. Ko se je Marija 1947 leta ! tu poročila, je povabila na j svatbo ljubljenega brata Antonia, ki se je odpravil na pot z vrag vedi kakšnimi nadami. potem ko je vedel, da je v Trstu že toliko njegovih rojakov obogatelo. V Trstu se je nastanil pri sestrj Teresi in njenem .možu Pietru Tagliavii, ki stanujeta v Ul. Zamboni 3. Po veseli svatbi se je Gorellj nekoliko ozrl po mestu, toda ko je spoznal, da se s svojo krojaško sposobnostjo tu ne bo mogel uveljaviti, je nekega ju tra brez slovesa izginil in se vrnil v svojo toplo deželo. Sestra Teresa in Piefro Tagliavia pa sta se takoj po njegovem odhodu oglasila na policiji ter javila, da jima je ljubljeni brat, odnosno svak pokradel v hiši vse dragocenosti in ju na tu način oškodoval za okrog 250.00C lir. Odnesel jima je namreč dva zlata prstana z briljanti, uro z zlato verižico, zlato zapestnico in dragoceno tobačnico. Ovadba je šla svojo pot, dosegla je Catanijo in tamkajšnje oblasti so Gorellija takoj aretirale in zaprle. Gorelli se je izgovarjal, da sta mu vse odnešene predmete sorodnika podarila in da je nekatere od njih prodal že v vlaku. Čeprav se je izkazalo, da to ni res, pa sta skušala na včerajšnji razpravi tudi sestra in svak izvleči dragega Antonia iz gnojnice, češ da ukradene stvari niso bile toliko vredne in podobno. Nepošteni žiahtnik je bil obsojen na 3 mesece zapora in 3000 lir globe z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon. Predsednik Picciola, tožilec Amodeo, zapisnikar Pivk. Zagovornik odv. Illesi. »Janko in Metka" sta razveselila otroke in odrasle Nastop učencev in učenk slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu v Avditoriju je pokazal uspeh celoletnega dela V ponedeljek zvečer je bila dvorana v Avditoriju zopet polna. Bilo je dosti odraslih, še več pa otrok, ki so prihiteli, da gledajo na odru Janka in Metko, osebici iz tako priljubljene o-troške pravljice, ki jo znajo pripovedati malčki, še preden začno guliti šolske klopi. Igrico s petjem v 4 dejanjih je priredil Ivan Artač, izvajali so jo pa otroci slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu. Moramo reči, da so ne le otro. ci, temveč tudi odrasli ves čas pozorno sledili dogajanju na odru. za kar zaslužijo vsi mali igralci — od prvega do zadnjega — najlepšo pohvalo. Jasna izgovarjava, tako da je bilo slišati tudi najtiš-je besede v zadnji konec dvorane, neprisiljeno, naravno kretanje vseh otrok na odru, samozavestno nastopanje otrok, sigurni vstopj v igro — vse to je bila odlika vseh nastopajočih u-čencev in učenk. Ne bilo bi pa prav, da ne bi omenili nosilcev glavnih vlog. Janko, ki ga je igral Janko Starc, učenec IV. razreda in Metka — mala Neda Mijot, u. čenka II, razreda sta bila tako prisrčna, da sta s svojim nastopom prav ganila odrasle in svoje vrstnike, Igrala nista le z besedo in kretnjami, temveč tudi z obrazom, kar dokazuje, kako sta se znala vživeti v svojih vlogah. Tudi Lojze. Jankov prijatelj, Mijot Lojze iz V. razreda, je bil tako naraven, kakor bi ne igral na odru pred polno dvorano. Otroci odrasle osebe težje igrajo, kar je čisto naravno, ker se jim je težko vživeti v svet velikih. Kljub temu sta bila Adrijan Stanissa iz V. razreda kot oče in Cok Adrijana, tudi učenka. V. razreda kot mačeha kar dobra. Imenitna in strašna čarovnica pa je bila u-čenka V. razreda Lidija Skanv perle. V gozdu so plesale ljubke rožice — učenke prvega razreda, vile so bile deklice jz jv. in V. razreda, palčke pa je pripravil II. razred. Palčki so pel; in igrali in moramo povedati, da je bil njihov nastop prav posrečen. Rožice, vile in palčke je pri plesu spremljal na klavirju tudi učenec svetoivanske osnovne šole Piščanec Nelo, ki je igral tudi berača. Kot gost pa je nastopil že znani dobri harmonikar, bivši učenec te šole Andro Jurkič kot Tonček. Na odru so se tudi veselo in neprisiljeno kretali prijatelji Janka in Metke, učenci in u-čenke svetoivanske osnove šo. le. Vsa prireditev, kulise za oder je dalo na razpolago SNG, je bila skrbno in temeljito pripravljena in zasluži učiteljstvo zanjo resnično pohvalo, prepričani smo, da bodo znali starši ceniti delo učiteljstva, kajti nikoli bi ne mogli z zaključno predstavo doseči takega uspeha, če bi se ne trudili z otroki vse leto in jim vedno posvečali vso skrb in ljubezen. Razstava nižje industrijske strokovne šole v Rojanu Ob zaključku leta je priredila nižja industrijska strokovna šola v Rojanu razstavo ročnih del. Razstava je y štirih učilnicah in nam kaže deška ročna dela, risbe in dekliška ročna dela. V deškem oddelku vidimo ves potek strokovnega dela od spoznavanja vrst lesa, preko rezanja do izdelkov, ki so prav lično in natančno izdelani. Sami učenci so izdelali tudi mizarsko mizo, lepa so stojala za rože. ležalni stol, omarica, itd.. Razstavljeni so tudi kovinski izdelki, predvsem orodje kot kladivo, klešče, itd.. Ža yse predmete pripravljajo učenci prej načrte, tako da vidimo, kako smotrno se pripravljajo na svoj bodoči poklic. V treh učilnicah pa so razstavljena dekliška ročna dela, za katere tudi deklice same delajo načrte. Lepo perilo, okusni prti, blazine, različno pletenje kažejo, kako spretne so roke naših mladih deklet, ki se pod vestnim vodstvom pripravljajo na življenje. Učitelji in profesorji nižje industrijske strokovne šole v Rojanu zaslužijo vse priznanje, prav tako pa moramo pohvaliti dijake in dijakinje. Ogled razstave vsem najtopleje priporo, čamo! 1. IN 2. JULIJA AKADEMSKI PEVSKI ZBOR IZ LJUBLJANE pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija bo priredil koncert u Trstu Zbor bo pel slovenske narodne pesmi v priredbi svojega bivšega dirigenta pokojnega FRANCETA MAROLTA Nov sanatorij na Opčinah Ze v, prihodnjih dneh bodo pričeli na Opčinah z, gradnjo novega sanatorija za bolne na pljučih/ last INPS (Zaveda za socialno skrbstvo). Novi sanatorij bo zgrajen prav na terenu, ki leži pod openskim obeliskom ter Napoleonsko cesto ter bo imel kar sedem nad. strodij. V njem bo prostora za 384 postelj ter 16 postelj, ki bo- . . , „ .. ■■ . j do v kirurškem oddelku. Sobe Hhimlev prepovedi pase v Machoiilialust sSk% nui™ I k morju, bo pa pretežno stekle-Lansko leto je policija v Mač-1 tovalcem tega ozemlja da v j na, tako da bo čim več zraka kovljah zašila globe nekaterim zbornici dejansko Zastopstvo, ki in sonca lahko prišlo do vseh BREZBRIŽNOST TRGOVSKE ZBORNICE ZA KMEČKO GOSPODARSTVO j tačka zveza ponovno zakteva i kmetom, ki so pasli živino po svojih pašnikih, češ da gre za zaščito pogozdovanja. Mačkov-ljane je to zelo razburilo in so se obrnili na Kmečko zvezo, kj je vložila pritožbo na ZVU, na kar je policija prenehala z globami in začasno odstopila od prepovedi. | V Mačkovljah, ki so pretež-, s ih ugotovitev. no kmečka vas, je več kot 300 Zaradi tega napros mo bo sposobno čuvati njihove interese in dajati koristno pobudo. Dejstvo, da zborniški organi za kmetijstvo niti ne smatrajo potrebno, da bi se sestali za bolniških sob. Bolniki bodo imeli na razpolago tudi prekrasen vrt, ki bo obdajal novo poslopje. Stroški za gradnjo novega j sanatorija znašajo okrog 500 do obravnavanje vprašan) velike \ f°9, mlHJ0nOv lir; te *troSke važnosti kot v navedenem pri- i v glavnem zavod sam, tr-meru, potrjuje pravičnost na- j 2aska občina bo prispevala le IZ ISTRSKEGA OKROŽJA ja Hflitur "Antonio Gramsci” Kopru V včerajšnji številki smo na beni odsek krožka za uspešne kratko poročali o odprtju razstave italijanskega kulturnega krožka «A. Gramsci«. ki prikazuje njegovo delavnost v prvem polletju. Razstava je v društvenih prostorih nad kavarno «Loggia». Prikazuje v fotografijah delovanje dramske družine in izletniške skupine. Lepi so fotoposnetki izletniške skupine, posebno slapa v Glinščici. Najbolj delaven je dramatski odsek društva,ki je imel številne prireditve. To je razvidno tudi iz fotoposnetkov. Tako je razstavljena skupina slik prireditve; «La bella addormentata«, ki je bila uprizorjena dne 29 XII. 1950 in 13 ter 14 januarja 1951. Drugo nagrado je dramska skupina krožka dobila za uprizoritev igre «La Locandie-ra» na festivalu italijanske kulture v Izoli. Posnetki te prireditve so razstavljeni poleg drugih zanimivih skic. Nadalje vzbujajo zanimanje posnetki kratke igre «La madre« od To-sattija, ki je imela zelo velik uspeh ob uprizoritvi v Kopru 7. marca in 30. marca v Piranu. Nekaj lepega so tri narodne noše iz leta T?00. ki kažejo bogastvo v okusu in izdelavi. To zimo je krožek organiziral za svoje člane tudi dva tečaja, prvega za splošno in drugega za višjo izobrazbo. Tečaj za splošno izobrazbo je trajal šest mesecev. Obiskovalo ga je redno 25 članov in je bilo skupno 69 lekcij. Tečaj za višjo izobrazbo pa je obiskovalo redno 12 članov in je bilo 26 lekcij Izpiti bodo ta teden v Brtonigli-Razstavljene so tudi diplome in prehodne zastavice, ki Jih je krožek prejel ob raznih prireditvah. Tako ima krožek prehodno zastavico Italijanske unije kot najboljši v vsem okrožju. Diplome prve stopnje sta dobila dramska družina in god- nastope na festivalu italijanske kulture v Izoli. Ta , kulturni krožek ima poleg dramske družine, godbenega odseka in izletniške skupine tudi mešani, moški in solistični pevski zbor. Delovanje krožka je zelo aktivno in mu s tega mesta dajemo vse priznanje. Želimo, da bj še nadalje razvijal tako kulturno delavnost in privabil v svoje vrste vse Italijane v Kopru. Kmetje, pozor pred koloradskim hroščem Koloradski hrošč -se jt pojavil tudi v neposredni bližini našega okrožja in sicer v coni A in y okolici Pazina. Ker ob staja nevarnost, da se razširi tudi k nam. je poverjeništvo za kmetijstvo Istrskega okrožnega LO izdalo včeraj potreb na navodila vsem kmetovalcem ir. krajevnim ljudskim odborom, kako sie je treba boriti proti temu velikemu škodljivcu. Za nedeljo prvega julija K-organizirana velika akcija vseh krajevnih in mestnih ljudskih odborov, ki bodo pod vodstvom strokovnjakov jn kmetijskih referentov izvršili po vsem okrožju pregled krompirišč tfr pojasnjevali važnost in nujnost te akcije. Naj ne bo nobenega, ki bi sit ne odzval ter pripomogel, da s-; že v kali zatre tega velikega škodljivca' Odločba o cenah mlatve žita Urad za cene pri Utok m •krožnem LO v Kopru je določil da bo za gospodarsko leto 1951-52 znašala cena za 100 kg strojno »mlačenega žita na področju celotnega okrajnega ljudskega odbora Koper in v krajevnih LO Kaste!, Momja-n, Marušiči in Grcžnjan okrajnega odbora Buje; za velike mlatilnice z vezanjem slame 160 cJin za srednje mlatilnice brez vtzanja slame 130 din in za male mlatilnice 130 din. Za ostale krajevne ljudske odbore okrajnega LO v Bujah pa bo znašala cena za velike mlatilnice z vezanjem slarnt 160 din, za zrednje brez vezanja slame 120 din in za male mlatilnice 120 din. Ako proizvajalec želi, lahko plača mlačev tudi v naravi in sicer 5 kg. žita za vsakih 100 kg omlačt n' ga žita. Prekoračenje gornjih cen je kaznivo po odloku o zatiranju nedovoljene špekulacije in go-podarske sabotaže. Nov gasilski avtomobil so dobili koprski gasilci Pr edVCcran jim so letoviščar ji n Koprčani sami z zanimanjem ogledovali velik rdeč avtomobil, ki je stal pred posta-jo gasilcev v Kopru. Prvi poiz Kusi z gasilskim avtomobilom so pokazali, da bo zelo dobro deloval. Avtomobil ima rezervoar, ki drži okoli 2300 litrov vode. Ta voda služi v primeru požara da gasilci lahko takoj začnejo gasiti, ko prihitijo na mesto požara, medtem ko drugi napeljujejo cevi do vodnjakov ali rek. Včasih je prav od te vode v rezeivoarju ki služi zn celih pet minut gašenja, odvisen uspeh gašenja. Avtomobil ima 5 glavnih cevi in od teh še vsaka po nekaj stranskih Opremljen je z vsem naimo dermt jširn orodjem in tl rnočki. ki jih gasilci rabijo p hitri intervenciji za gašenje. Ko smo ogledovali ta rdeči avtomobil gasilcev, je eden iz med navzočih gasilcev ves zadovoljen dejal; «Zdaj bomo pa res lahko pogasili vsak požar, ki bo nastal«. , glav živine, pašnikov imajo zelo male in še kar jih je. so bili vključeni v prepoved. Omeniti moramo, da so vsi zasebna lastnina mačkovljanskih kmetov, da ni bilo nikdar izvedeno pogozdovanje in da obstoječi gozd sestavlja le kraško grmovje. Zato živina ne bi nikakor škodovala rastočim drevescem. Poleg tega pa ni drugih pašnikov, kjer bi lahko kmetje paslj svojo živino. Ce bi policija vztrajala na svojem stališču, bi tp povzročilo živinorejcem veliko škode, ker ne bi mogli rediti toliko glav. Potrebno je, da odgovorne oblasti v Trstu dokončno razveljavijo svoj ukrep. Prizadeti kmetje iz Mačko-velj so vložili svoj protest po Kmečki zvezi že 30. maja 1950. Toda zadeva še zdaj ni rešena, zato je tajništvo Kmečke zveze ponovno poslalo na ZVU, e-ddelek za kmetijstvo in ribištvo pismo, v katerem se sklicuje na prejšnje svoje vloge in zahteva, da se prepoved ukine, ker je nesmiselna in škodljiva domačemu gospodarstvu. Pričakujemo. da bodo na pristojnem mestu vendarle razpravljali in rešili to zadevo. Obenem pa priobčujemo zadnje pismo, ki ga jie poslala Kmečka zveza na ZVU za rešitev tega vprašanja. Pismo, ki ga je poslala Kmečka zveza v Trstu ZVU. «V zvez; z dopisom AMG-FTT-AGR 2.3.-031 z dne. 17. julija 1950 in zlasti v zveži s točko 2. tega dopisa opozarjamo, da se kmetijsko gospodarski oddelek Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, v kolikor nam je znano nj še sestal, da bi sklepal o predmetu, ki spada v njegovo pristojnost, o katerem obravnava gornji dopis. Tozadevna prošnja prizadetih kmetov iz Mačkove U je bila že 30. maja 1950 odposlana po odseku za gozdarstvo civilne policije Zbornici Za trgovino, 'industrijo in kmetijstvo. Poudarit i moramo brezbrižnost tega oddelka pri obravnavanju vprašanj, ki »o življenjsko važnosti za vse kmete Mačkovelj. ki bodo prisiljeni zaklati dober del živine ako bodo oblasti uveljavile ukrep o prepovedi pašnje. Kmečka zveza se ponovno sklicuje na svoj dopis štev. 88-50 z dne 16. junija 1950. na katerega nismo od vašega urada še prejeli odgovora. V tem Pismu je Zveza Poudarila Potrebo, da se kmetijstvu in kme- v toliko, kolikor bo odsek za vaš: ekonomska dela zaposlen pri urad v imenu naših članov, da j Pripravljanju terena ter gradit-se zavzame za rešitev zahtev j vi glavne ceste, ki bo vodila naših kmetov». do sanatorija. Slovensko - hrvatska prosvetna zveza poziva vse pevske zbore, da se udeležijo v NEDELJO L JULIJA 1951 ob 21. uri na stadionu dPrvi maj» KONCERTA AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE ki ga vodi dirigent Rado Simoniti. Koncert bo v počastitev spomina bivšega zborovodje pok. Franceta Marolta, SLOVENSKO IIA K 0 0IV 0 GLEDALIŠČE 'f.ii, Tržaško ozemlje V ČETRTEK 28. t. m. ob 21. pri gostovanje v SKEDNJU z Mo-lierovo komedijo »NAMIŠLJENI BOLNIK ti Predstava za abonente in ostalo občinstvo. Prodaja vstopnic bo danes in jutri od 9. do 12. ter eno uro pred predstavo pri blagajni kina v Skednju. V PETEK 29. t. m. ob 21. uri gostovanje v NABREŽINI z Molierovo komedijo »NAMIŠLJENI BOLNIK" pdt Planinsko društvo priredi 7 in 8. julija t. 1. izlet s kolesi preko Dutovelj na Trstelj. Odhod iz Trsta bo 7. julija zvečer, prenočišče v koči na Trstelju. Izlet je samo za člane PDT. Vpisovanje še danes od 17. do 19. ure na sedežu ZDTVU (UCEF) Ul. Machiavelli 13. Seja glavnega odbora SHPZ V četrtek 28. t. m. ob 17. uri bo seja glavnega odbora Slov. hrv. prosvetne zveze v pisarni v Ul. F. Manna 29. Prosim odbornike, da se seje gotovo in točno udeležijo. Sestanek Ljudske fronte Danes 27. t. m. ob 20. bo na sedežu III. okraja v Ul. Mo-lino a vento 158 množični sestanek Ljudiske fronte. Vabimo prebivalce III. okraja, da se sestanka polnoštevilno udeleže. OF OF Opčine organizira v dneh 15. in 16. julija dvodnevni izlet na Bled. Vpisovanje do 30. t. m. na sedežu OF Opčine. V *!• V Danes 27. t. m. ob 20.30 bo na sedežu II. okraja OF na stadionu «Prvi maj« množični sestanek Ljudske fronte. Vabimo prebivalce II. okraja, da se sestanka polnoštevilno udeleže. SINDIKALNE VESTI IZLET NA VISARJE IN NA LOVCA priredi Planinsko društvo dne 1. julija z izletniškim vlakom. Vpisovanje do 28. junija 1951 na. sedežu ZDTV Ul. Machiavelli od 17. do 19. ure. Izlet PDT na Koroško Odhod izletnikov na Koroško je v petek 29.. junija cb 5. uri zjutraj z začetka Ul. Fabio Severo. Nekaj mest je še na razpolago za tiste, ki imajo svoj potni list. Vpisovanje je v Ul. Machiavelli 13-11, od’ 17. do 19. ure. Izlet v Ilirsko Bistrico Prosvetno društvo »Srečko Ker-' sovel« ,priredi v nedeljo dne 29. julija enodnevni izlet v Ilirsko Bistrico. Vpisovanje ob sredah in petkih Od 20. do 21. ure v Ul. sv. Vida 17. ZAHVALA Podpisana se zahvaljujem vsem onim, ki so pripomogli, da je otroška igrica «Pornlad prihaja« kolikor toliko uspela. Posebna hvala dr. Andreju Budalu za korekturo teksta, tov. Zlati Rodoškovi in tov. Maršiču za šminkanje, tov. Bambiču za kulise, tov. Ažmanu za postavljanje luči, tovarišici Žigon Mileni za vsestransko pomoč in tovarišici Kovačič, ki mi je tako požrtvovalno pomagala pri šivanju obleke. Zahvaljujem se še tovarišem; Furlanu, Vatovcu, Sedmaku, Novaku. Rebuli in vsem onim, ki so mi na katerikoli način pomagali. SABINA PISCANEC , Tajništvo ERS pekovskih delavcev vabi vse članstvo na sestanek, ki bo v četrtek 28. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13 s sledečim dnevnim redom: 1. Pregled delovnega spora kategorije. 2. Razno. Naj nihče ne manjka! * * * Zveza prosvetnih delavcev ERS bo imela danes redno odborovo sejo ob 17.30 na sedežu sindikata. Potrebno je. da se seje udeležijo vsi odborniki. Izlef Z GORIŠKEGA Prva seja oinskesa sveta v Sovodnjah V nedeljo zvečer se je na žu-1 Z nastopom, ki je pokazal po-panstvu v Sovodnjah sestal no. žrtvovalnost in dobro voljo di-voizvoljeni občinski svet, kale- jakov ter prizadevnost organi- rerau je prefekturni komisar ki je doslej upravljal to občino, predal občinsko upravo. Svetniki so si nato porazdelili posle. Za župana sovodenj-ske občine so izvolili Ceščuta Jožefa. V upravni odbor sta bila izvoljena Pipan Andrej in Tomšič Alojz. Za namestnika pa Gulin Ivan in Devetak Bogo z Vrha. Tako je sovodenjska občina, ki so jo fašisti razpustili leta 1927 in jo priključili k občini Miren, ki je sedaj pod Jugoslavijo, prišla končno zopet do svoje uprave, ki bo posvečala vso svojo skrb gmotnim in moralnim koristim posameznikov in skupnosti. Uspeh zaključne prireditve slovenskih srednješolcev V nedeljo zvečer so dijaki slovenskih srednjih šol, nastopili na svoji zaključni prireditvi. Ker ni v mestu nobene dvorane, v kateri bi Slovenci lahko nastopili, so si dijaki postavili oder na dvorišču Šolskega doma. Ob 20. je bilo dvorišče že natrpano. Sedeže so znesli iz vseh učilnic. Večina gledalcev je morala stoje irj zelo na tesnem slediti nastopu, ker dvorišče je vse prej kot prostorno. Kljub učenju, kateremu so se morali posvetiti zlasti ob zaključku šolskega leta, so dijaki našli čas, da so se pripravili na nastop. Nastopili so z venčkom slovenskih pesmi in zapeli tudi več skladb v mešanem zboru. Neprisiljeno so nastopili tudi v Vodopivčevi spevoigri «Srce in denar«, ter v melodrami H. Macha «Maj». Sodelovali so dijaki vseh razredov slovenskih šol. Med njimi je bilo največ učiteljiščnikov. zatorjev, so bili vsi prav zadovoljni. Zlasti je gledalce navdušila zadnja točka sporeda, rajanje v narodnih nošah. Lahko rečemo, da je prireditev dobro uspela in dijakom, ki so se z njo za letos poslovili od šolskih klopi, želimo v počitnicah obilo veselja in zabave. Iz Kanalske doline e z Rod Ki;kom v bližinu Ukev so že pred leti marsikateri poskušali s kopanjem dragocenega mangana in železa. Vendar so vsi kopalci prej ali slej morali odložiti vrtalne naprave, ker niso bili kos velikim gospodarskim bremenom. Zadnja ki se je ukvarjala s kopanjem, je bila italijanska družba «Co-gne» s sedežem v Aosti. Pod Mussolinijevo vlado je kazalo, da bo rudnik le oživel, vendar so kopanje opustili zaradi premajhnega odstotka omenjenih kovin. V tem primeru je vse stroške plačala država. Po vojni režim ni več dajal podpore družbi «Cogne». To jo je privedlo do odločitve, da je sklenila vse gospodarske objekte prodati prvemu kupcu. Cena ni bila pretirana. Gospodarska poslopja in ostale hiše, ki so tvorile celo vas, so bile v zameno vsakemu, ki bi bil pripravljen plačati pet milijonov lir. Pogodbo o nakupu je sklenila ACI (Italijanska katoliška akcija) in pripravila za svoje člane udobno gorsko zavetišče. V poletnih mesecih' so prihajali na oddih vsakovrstni ljudje. Po brdih je bilo slišati, florentinsko in rimsko narečje. Mimo spanje izletnikov pa je vedno bolj kahto nevarno uhajanje vode iz starih rudniških rovov, ki je grozila, da poplavi naselje. Lansko leto je na prošnjo videmskega škofa prišel na ogled generalni direktor rabeljskega rudnika inž. Nogara, ki je menda ugotovil, da ni pomoči pred> naravnimi silami. Kok se je torej odločil, da b<> zapodil s svojih pobočij ljudi, ki so s tujo govorico prišlf kalit njegov mirni počitek. Natečaj za gasilce Goriška prefektura sporoča, da so z ministrskim odlokom z dne 31. maja, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 30, podaljšali rok za vložitev prošenj za sprejem v natečaj za 65 častniških mest pri gasilcih. Prošnje je naslovili notranjemu ministrstvu najkasneje do 5. av. gusta t. 1. PIONIRSKA DRUŽINA IZ BARKOVELJ bo uprizorila 29. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Skednju pravljično igrico Milčinskega: ((MOGOČNI PRSTAN« S T A R S I ! ne zamudite prilike lepega razvedrila za vaše otroke. Zveze partizanov v Predmejo «Zveza partizanov STO priredi množični izlet dne 21.-22. julija 1951. v Predmejo (pod Otelco). Izleta se lahko udeležijo v a) člani- Zveze, bivši partizani in aktivisti, njihovi svojci in simpatizerji. Vpisovanje se začne 20. junija t. I. na sedežu Glavnega odbora Zveze partizanov STO v Trstu Ul. R. Manna štev. 29-111. 'Vsak dan od 16. do 19. ure in na vseh sedežih sekcij Zveze, po okrajih in vaseh vključno do 10. julija t. 1. Cena prevoza, prenočišča in prehrane (večerja, zajtrk in kosilo) skupno 1.300 lir na osebo. (Prenočišče bo na senikih in pod šotori). Odhod Iz Trsta z glavne postaje bo dne 21. julija t. 1. ob 12.30 uri. Za izletnike okrajev Nabrežina in Opčine bo vstop v Nabrežini, oziroma na Opčinah. Povratek v Trst ob 23. uri dne 22. julija t. 1. Za I. okraj vpisovanje vsak dan od 16. do 18. ure na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 do 10. julija t. 1. V Barkovljah vpisovanje vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure na sedežu prosvetnega (fruštva Ul. Bovedo 43. Za II. okraj vpisovanje v sledečih krajih: Za sektor Sv. Alojz, Sv. Ivan, center mesta, Skoljet in VOM vsak torek, sredo, četrtek, petek in soboto na stadionu «Prvi maj« od 19. do 21. ure. Za sektorje Sv. Just in Sv. Vid v Ul. sv. Vida št. 17, vsak četrtek in petek od 18. do 20. ure. Za sektorje Lonjer - Katinara. vsak dan pri tov. Cok Zofki. Za III. okraj se sprejemajo vpisovanja v gostilni «La Speranza« (Ciril) v Ul. S. Marco 21 vsak dan popoldne in zvečer. Za IV. okraj se sprejemajo vpisovanja na sedežu v Skednju vsak dan od 18. do 20. ure. Za V. okraj vpisovanje v sledečih. krajih: V Domju pri tov. Slavku, v Dolini pri tov. Samec Roži, v Boljuncu pri tov. Sancin Mariju, v Ricmanjih pri tov. Kuret Silvestru v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mačkovljah pri tov. Olenik Rudolfu, v Stramarju pri tov. Beljak Lazarju, v Plavjah pri tov. Cok Cvetku, v Škofijah Prt Sancin Francu. Vpisovanje se zaključi 10. julija. SOLSKE PRIREDITVE Slovenska nižja industrijska strokovna šola v Rojanu v Ul. Montorsino 8-1II. je priredila ob zaključku šolskega leta razstavo risb in ročnih izdelkov. Razstava bo odprta do vključno 29. junija t. 1. vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Učenci in učiteljstvo slovenske osnovne šole iz Ul. Dona-doni vas vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v petek 29. julija 1951 točno ob 9. uri zjutraj v šolski telovadnici z vhodom iz Ul. Petronio. Na sporedu so deklamacije, prizori, petje, rajalrzi nastop in igra v enem dejanju «Skrateij-čki». Po predstavi bo otvoritev šolske razstave. Pripeljite s seboj tudi vaše prijatelje in znance! MAT.UHA Ravnatelja učiteljišča in trgovske akademije vabita učence in učenke svojih zavodov, da se u-deleže zaključne službe božje v četrtek 28. t. na. v cerkvi starega sv. Antona ob 10. uri. Zberejo se neposredno v cerkvi. Po sv. maši gredo v šolo, kjer dobe izpričevala. Matura se začne na vseh višjih šolah v ponedeljek 2. julija ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. STARSEM DIJAKOV IN UČENČEV iz Lonjerja, Bazovice, Sv. Marije Magd., Loga in Ricmanj Ravnateljstvo Državnega dvoletnega tečaja na Katinari obvešča starše dijakov tega zavoda in še posebej onih učencev, ki so dovršili osnovno šolo. da si lahko ogledajo razstavo šolskih izdelkov in ročnih del dne 28. ir.* 29. junija. DAROVI HN PRISPEVKI Ob prvi obletnici smrti nepozabnega Furlana Alojza daruje družina Furlan iz Repentabora št. 19 5.000 lir za Kulturni dom. I/MltliU SODIŠČA Zaključek neokusne šale Neke nedelje letošnjega januarja se je v Gostilni pri Doljaku v St. Mavru zbrala n se obvaroval sramote. Ko je vstal, je še vedno v šali pahnil 26-let-nega Bellattlj Celesta, ki je mislil, da ga Bensa namerava resno pretepsti. Zagnal se je proti njemu in mu s klofuto izbil dva zoba. Tedaj je bilo šale konec. V zadevo so posegli orožniki, ki so Bellattija prijavili sodnim oblastem. Na kazenskem sodišču se je včeraj Bellatl izgovoril, da ni bil njegov namen udariti prijatelja in da je to storil v hipu jeze. Obsodili so ga na 10 mesecev in 20 dni zapora pogojno. Kazni mu np bodo vpisali v kazenski list, poravnati pa bo moral sodne stroške. prispeualle za Kulturni dom slike slovanske folklore v fotosekciji v Ul. Montecchi 6 so naprodaj slike slovanske folklore. Zainteresirani ljubitelji lepih slik si jih lahko nabavijo od 9. do U. in 0h u ho 17. ure. ItlllillilMlIiiuillllllliifllllllllHIIIlIlliiHlMIIII MALI OGLASI ZELEZOBETONSK i drogovi UPORABNI za vinograde, latni-ke in ograje, preme.ra 0.10x0.10 ni, dolžine 2.20, 2.80, 3.50 rr/, 500 komadov; okviri s šipami za topi« grede 16 komadov, pocinkana železna žica, sodi in kade za vino, na prodaj po ugodni ceni. Naslov S. M. M. Inf. 806, Kolonkovec. v G R L J A N U VSAK VEČER PLES OB OBALI. Odhod iz Trsta z avtobusom iz Ul. Carducci ob 20. uri. Odhod iz Grljana ob 24. uri. 'HOTIIHIIIOS’' PORTOROŽ Senčnat vrt. Vsak dan, razen ponedeljka, ples od 19. do 21. ure. Igra odličen plesni in zabavni orkester s pevcem. Hladne pijače in mrzla kuhinja. Vljudno vabljeni ! ADEX-IZLETI 14. IN 15. JULIJA 1951 DVODNEVNI IZLET V: Lovrano Opatijo 15. JULIJA 1951 ENODNEVNI IZLET V: Vipavo Komen Novo Gorico Poreč Vpisovanje od 25. do 30. junija 1951 pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29-243. Jugoslovanski paviljon eenter zanimanja 'rr bno prodajajo: folklorne in usnjene izdelke, knjige in pijačo pav n j or jvelik p< Ju gosi a biti, da stila lani, -• pken;. Ta Baen tega Mio in se-Sega pris Bližnji in »šnji jugoslovanski im znova dokazuje ki ga ima Trst za Ne smemo poza-lugoslavija letos odpovedala 80 odstotkov vseh velesejmov, ki se jih je udele-lala pa je na trža-iokazuje velik po-iesejma za Jugosla-da tudi pomen na-inišča kot okna v ednji vzhod. Zato ima jugoslovanska raz-Ktava trgovs! i značaj in to ne Samo z djučitev ugodnih poslov !-i velesejmu, temveč tudi zato, da navežejo preko nje trgovske stike z vsemi državami, ki trgujejo preko Trsta. Značaj razstave je narekoval bjeno obliko in zlasti obseg in (vrste razstavljenega blaga. Na 350 kvadratnih metrih prostora so izredno okusno $n smotrno — sodba vseh. obiskovalcev • inodušna in pravi, da je jugoslovanski paviljon irajlepši — razstavili vrsto izbe' kov namenjenih za izvoz. Glavni , darek razstave je *.a na;va. n iem izvoznem izdelku — lesu. Les je dobil svoj poseben kot, kjer vsa važnejša Jesna podjetja razstavljajo svoje izdelke. Tukaj lahko vidimo ivse različne vrste in dimenzije lesa, deske, tramiče, furnir itd. Celo izredno pos Čečene reklamne lističe lahko vzamemo. natisnjene na kot papir tanite lesene H oče. Tovarna šport pega orodja razstavlja športne potrebščine, ned njimi tudi pre cizno izdelane hokej palice in dele svojih jadralnih letal. Zelo mnogo je lesnih izdelkov, ki pritegnejo pozornost obiskovalca: pohištvo, suha roba. embalaža. Pa ne samo industrijski izdelki, še posebne pozornosti so deležni folklorni iz-■cielki iz lesa. j .:oslovanska folklora, ki jo razstavljajo vsa važnejša pod-jjet a, ki se bavijo z njo. zasluži b>ez dvoma posebno zanima, nje. To pa še zato, ker prodajajo že izdelke tudi na drobno v posebni okrogli prodajalni na sreči- a paviljona.. Letos žal ne prodajajo več iiranjskih klobas, niti dobrega piv: . fu-n ■ je tudi letos ta .to,, o; in» redišče splošnega zanimanja i se ustavljajo v njej cele procesije ljudi, ki kupujejo različne folklorne izdelke vse, od velikih perzijskih preprog do lepo izdelanih lesenih šatu-lj. Kranjskih klobas res ni, lahko pa si kupimo v tej prodajalni kraški teran in fruškogor-jski biser, pa tudi žganja in likerje žal samo v steklenicah. Razstavo krasi obširna zbirka rud, ki jih Jugoslavija izvaža. od boksita, premoga pa do nafte in naftinih derivatov. V sredini jugoslovanskega pa Viljona so nameščene vetrine, v katerih razstavljajo kmetijske zadruge in kmetijska podjetja prehrambene proizvode. V teh vetrinah lahko vidimo od orehov do različnih mezg, pa seveda različna vina, žganje, likerje in slične dobrote. Tovarna posode iz Celja je pripeljala na velesejem svoje okusne izdelke, ki pričajo o solidni in vestni izdelavi. Ko smo že pri Celju ne smemo pozabiti na bližnjo Savinjsko dolino in njen hmelj, ki je seveda tudi zastopan. Saj predstavlja zelo važen izvozni artikel in je obenem njegova zasluga visoka kvaliteta ljubljanskega piva «Union». Tovarna kristala iz Rogaške Slatine in tovarna vlečenega stekla razstavljata različne stek lene izdelke: kristalne vaze, ki zadovoljujejo še tako razvajen okus laboratorijske potrebščine in čisto navadne okenske šipe. Kožna industrija se postavlja z različnimi vrstami usnja vseh barv in vseh kvalitet, ki so na našem tržišču že močno znane. Seveda niso pozabili tudi na usnjene galanterijske izdelke, ki so našli svoje ustrezno mesto tako v steklenih vetrinah kakor tudi v okrogli prodajalni. Vse važnejše založbe so pripeljale tudi svoje knjige, saj predstavlja njihovo delo močan prispevek in osnovo za razvoj slovenske kulture tudi na našem ozemlju. Tudi knjige se letos prodajajo na drobno in najdejo mnogo kupcev. Sicer se posli šele pričenjajo in je preuranjeno govoriti o trgovskem rezultatu, vendar nam zanimanje občinstva in trgovskih krogov že v jejo z Jugoslavijo preko Eksport banke, medtem ko italijanske vršijo svoje operacije na osnovi italijansko - jugoslovanskega kliringa so ta uvozna dovoljenja razdelili na polovico na ra. čun obeh kontov. Celotno, zelo uspelo jugoslovansko razstavo zaključuje informacijski urad, v katerem lahko obiskovalci dobijo pojasnila o vseh turističnih krajih in podrobna navodila pa tudi vse, potrebne informacije o razstavljenem blagu in prodajnih pogojih. Številni so obiskovalci, ki se ustavijo v «palači narodov* v jugoslovanskem paviljonu. Zelo mnogo laskavih pripomb se sliši iz njihov ust tako o arhitektonsko sijajni ureditvi pro. štorov in o visoki kvaliteti razstavljenega blaga. Del razstave slovenske strokovne šole v Trstu w ** 84* ;*mm. n. * mm W DIJAKOV OMSKEGA NAŠEMU UČITELJSKEMU NARAŠČAJU KLIČEMO: 1AR0 NAPREJ! UČITELJIŠČA v AVDITORIJU V nedeljo zvečer smo v Avditoriju prisostvovali akademiji, ki so jo nam s pomočjo svojega profesorskega zbora pripravili naši učiteljiščniki, da bi na njej pokazali uspehe svojega dela. Bila je obenem majhen štiriletni jubilej delovanja slovenskega učiteljišča v Trstu, kot je to povedal ravnatelj dr. Kacin v svojem pozdravnem nagovoru. Iz tega razloga je bila akademija za za. vod in za vse tržaške Slovence še toliko bolj pomembna. Zato so se tudi polnoštevilno odzvali, dasi je bilo marsikomu težko dobiti vabilo, ker so se nabavljala le v šoli in po dijaštvu. Moramo reči, da so nas naši bodoči učitelji s svojim sigurnim nastopom in dobro naštudiranim programom prijetno presenetili, iz lepo donečega govora in izgovarjave, se je 'kar čutilo, kako se vraščajo v slovensko miselnost ter osvajajo lepote našega jezika. Nič sledu, da so kdaj hodili v italijansko šolo. Neho. te si jih je človek predstavljat kako bodo nekateri izmed njih že to jesen stopili pred učence v ljudskošolske učilnice. Videl jih NARODNE NOŠE V GLEDALIŠČU ROSSETTI IN NA AKVEDOTU Naša narodna noša - naše izročilo dnevih da osnovo za ugodna prerokovanja. Jugoslavija ima letos Za 200 milijonov lir uvoznih dovoljenj za različno blago, ki ga razstavlja in prodaja na velesejmu. Zato, ker tržaške tvrdke poslu- So spomini, ki sežejo daleč v preteklost, prav otroških let. Zdi se, da jih je položila človeku v dušo nevidna roka, zato da bi za vedno ostali tam teh prvih fin bi čas ne naglodal in druga močnejša doživetja ne zagrnila. Med takimi spomini hranim Krekovo slavje v gledališču Rossetti. Ne hranim ga zaradi besed, ki so jih ob tisti priliki izrekli govorniki, ker te so tedaj šle Z BUCIKO VE RAZSTAVE V "SCORPIONU,, Obmorska pokrajina pod snegom. mimo mene. Toda hranim ga I in razigranega se jc spreleta-zaradi tistega čudovitega, nedo- valo po njih. povedljivega bogastva naših narodnih noš in narodnih pesmi. In še slišim zvoke: «Igra kolo, igra kolo na dvadeset i dva,» in pred seboj gledam na odru dekleta in žene, toda ne vidim jim obrazov, vidim samo njihove slikovite, razkošne narodne noše. Luči v dvorani pa so ugasnjene in skozi temo in mrak čutim samo pritajen dih ljudi. Zadržujejo ga, kot bi se bali z njim motiti pesem. Le naj plava mirno, le naj se razliva od srca do srca in se dotakne vseh ljudi, ki so prišli sem in tesno drug poleg drugega napolnili ta prostor. Prišli pa so: tisti iz središča mesta: tisti iz predmestij in tisti iz bližnje in daljne okolice. Ni še mnogo časa preteklo, odkar so dekleta hodila po hišah in prosila za podpis. Obrazi so se sklanjali na papir in roke 30 trepetavo prijemale za pero. S svojim imenom so potem izražali isto hotenje in tisto silno željo po lastnem, skup. nem domu vseh Slovencev v svobodni Jugoslaviji. Misel na njo je tedaj že zorela. Sijala je v hrepenečih očeh in tiha in nešumeča počivala na ustnicah. Nato se je pesem na odru prelila v živo sliko. Nekaj krat. kih hipov in množica se je pričela usipati po kamenitih stopnicah. Tam, tik pod njimi, se je zgrinjala v reko samih narodnih noš, ki je preplavila ulico in se stekala vzdolž nje v osrčje mesta. Težka, volnena krila so se pozibavala, nad njimi so šumeli svileni predpasniki. Z njihovimi modrimi, rdečimi in pisanimi trakovi se je poigraval veter, da so frfotali, na vse trani. Peče so se belile v soncu irl obrazi pod njimi so bili sijoči, nekaj prešernega Tedaj me je prvič v življenju zajelo občutje, da nas je v Trstu mnogo in prvič sem čutila v srcu ponos, da sem Slovenka. Zaželela sem si imeti prav tako narodno nošo kot tiste deklice, ki sem jih občudovala, ko so v svojih belih, dekliških nošah gizdavo stopale poleg svojih mater. In zaželela sem si še mnogo, mnogo takih dni kot je bil tisti, in še mnogo slavij v gledališču Rossetti, To pa zato, ker se mi je mahoma zazdel naš Narodni dom premajhen za nas vse in ker je bilo tako lepo, ko nas je bilo toliko skupaj. Daljna otroška leta in daljne otroške sanje! Čeprav v trenutku zanosa porojene, so me potem spremljale skozi vse življenje, koder koli sem hodila ir: se v mislih vračala v svoj dragi, rodni Trst. Kot danes mislim nanje, se mi zdi, da me le niso čisto varale in da so mi tako nedopovedljivo blizu, kakor v tistih davnih časih.. -V srcu čutim srebrne utripe našega morja, ki se leskeče r.a soncu in migota tam doli v zalivu. Veter zanaša do mene oddaljene zvoke mestnega hrupa, igrivi smeh deklet in vrisk otrok ter mi dopoveduje, da sem doma. Ne mislim zdaj na pot, ki sem jo prehodila do doma in na to, da je bila dolga polna nevarnih ovinkov, klancev in strmin. Tudi na to ne mislim, kaj vse se je tu dogodilo v letih, ko sem bila zdoma in sem se vračala domov. Srce mi je danes razigrano ir.< veselo, zato nočem in ne smem misliti na take stvari. Misliti hočem na naše narodne noše, na tista težka, z modrimi in rdečimi robovi okrašena krila, na svilene predpasnike, na bele kamižote in na nageljne in rožmarin in modro li SORA, VRŽENA V MORJE" NA OTOKU UPORNIKOV 2. Tod je bila nekdaj otoška prestolnica. Vsenaokoli v objemu nebotičnih gora se pač najbolj sklada z značajem svojega ljudstva. Njegov junak, buditelj in vodja Pasquale Paoli ima r.a glavnem trgu svoj spomenik. V Corteju je nekaj časa vladal. Leta 1764. je ustanovil tam univerzo, tiskarno in časopis. Nepozabna je železniška vožnja skozi divje soteske in čez samotne gorske planjave sP® r.a vzhodno obalo in dalje na sever v Bastio, največje in najmodernejše mesto na otoku. Blizu 60.000 prebivalcev šteje. Tam 3e doma industrija, živahna je trgovina in znaten je pomorski Promet. Izvažajo s Korzike južno sadje, larr, vino in med. 2 zahodno obalo je Bastija Zvezana po železnici in z več cestami. Težko je reči, katera Pot je najlepša: ali obrežna cesta ali planinska. Skoro bi se na otoku odločil za slednjo, ker čudoviti so gorski predeli, kjer se v ljubkih jezercih ogledujejo snežr.-i velikani, pokriti z belo odejo tudi sredi poletja. Poskrbljeno je za planinska prenočišča, domačini so ustrežljivi in pozorni. Ni sledu o kakem nasilju, nasprotno je res, da človeka ljudje pridobe s svojo Zgovornostjo irj zvedavo prijaznostjo. Ovčji pastirji radi P°-sirežejo z mlekom in sirom, dru pripravljajo doma, jeseni nihče ni lačen kostanja, ki tam bogato rodi Dobi se pa tudi ob vsakem drugem letnem času, ker c Korzičanu kostanj najljubša jed in si ga pripravlja na dvajset različnih načinov. SevernozelT°dno nad . staro otoško prestolnico Cortejem se dviga najvišji otoški vrh 2710 m visoki Monte Cinto, onstran njegovega razoranega Jeder.ega temena pa se namaka v m°rlu slikovito starinsko mestece La -vi, ki ima tudi železniško zvezo s pomembnejšimi kraji na otoku. Najznatnejši, četudi nc največji, ie Napoleonov rojstni kraj, mesto Ajaccio, kjer je kasnejši zavojevalec sveta prebil prvih deset let svojega življenja. V Ajaccio je treba priti po morju, da ostane človeku za vse čase v spominu. Vožnja po njegovem prostranem, na Korziki r.ajvečjem zalivu, ki ga radi primerjajo z neapeljskim, je veličastna. Po vzhodnih vzbo-klir.ah povsod stari trdnjavski stolp.'i najbolj čudovitih oblik, na zapadu razorane čeri Krvavih otokov, Iles Sanguinaires, na dnu pa ob vznožju zelenih brd pisano mesto z visokimi in razsežnimi zgradbami. Divje kulise snežnih vrhov Monte d’Oro in Monte Renoso silijo v ozadju pod oblake Kot napravi Ajaccio z morja prijeten vtis, človeka razočara čim stopi na njegov tlak. Pra- Kega pa itak niti sami nimajo va južnjaška nesnaga polm dogori v planinah. Pač! Po njiho- kaj široke ulice med visokimi. Vih vasicah in samotnih nase- odrtimi hišami. Po ulicah hite 1 jih, kjer žive še v zadrugah in majhni, zagoreli ljudje, Živah-*i vse za življenje potrebno r.-o se gibljejo in glasna jim je govorica. Nasproti prijaše na oslu duhovnik v dolgem talarju z okroglim klobukom na glavi. Mnogi ga spoštljivo pozdravlja, jo in mu poljubljajo roko. Pred hotelom čakajo enovprežni taksiji. Njihovi konji imajo glave zavarovane s slamniki. Le uhlji jim poredno mole skozi široke okrajnike ir.< migajo muham. V mesto prihajajo mlekarice, oblečene v dolge temne obleke. Natovorjeni osliček je gologlav, zato pa njegovo gospodarico čez veliko črno ruto, ki ji pokriva glavo, senči še precej širok .slamnik. Na ozkih ulicah se odvija skoraj vse družinsko življenje. Z okna na okr.-o s0 čez ulico napete vrvi in na njih binglja perilo, obleka in vsakovrstna pisana šara V kletki, obešeni pod oknom, se dere in prekucuje papiga, posnemajoč neugnano otročad. ki so je polne vse ulice. Mamica je postavila pred hišni prag stolček in mizico, pa krpa v senci zaplate. Malo dalje je star ribič napel mrežo, da si jo popravi za nočni lov. Kokoši in psi in mačke se pode med vso t0 živo množico, ki ne ve, kaj je mir irj poti-hem govoriti menda sploh ne zna. V ozki neprijazni ulici stoji trinadstropna Napoleonova rojstna hiša. Je to danes narodni spomenik, ohranjen povsem iz dobe odvetnika Buonaparte-ja in njegove žene. (ikorziške Niobe*, kot jo nazivajo, ki je tod na praznik 15. avgusta 1769 rodila cesarja Napoleona, stvaritelja kraljevine Ilirije, pred- plošča pad vhodom to svedoči. Vse prvo nadstropje je urejeno kot Napoleonov muzej s po hištvom njegovih staršev, njegovo posteljo, slikami m podobnim. V nevabljivi Rue Fesch je našla Napoleonova mati svoj poslednji dom. Lepa karncr.-ita kapela je to, znotraj okrogla z marmornatimi stenami. Po kapelici so razvrščeni pokriti naslanjači. Spodaj v grobnici se vrste v krogu položeni stenski grobovi Napoleonovih sorodnikov, saj je imel Napoleon še štiri brate in tri sestre, ki jih je vse napravil za kralje, kneze in kneginje. Crne granitne plošče pokrivajo sedaj njihovo poslednje domovanje. Na prvi se bleste zlate črke: MARIA LAETITIA RAMOLINO-NAPOLEON. MATER REGUM. Le ena plošča je brez napisa. Čaka na telesne ostanke edine, ga Napoleonovega sina, vojvodo Reichstadtskega, ki je dolgo počival na Dunaju v grobnici nekdanjih avstrijskih cesarjev, med drugo svetovno vojno pa so ga Nemci prenesli v Dom invalidov, očetovo grobnico v Parizu. Več kot sto let je poteklo, predno sta se oče in sin znašla pod skupnim krogom. Poleg grobnice je v palači Fesch zbirka slik in neznaten muzej Napoleonovega polstrica kardinala Fescha, ki ima na dvorišču tudi bronast spomenik. Na prostornem res skrbno urejenem in izredno snažnem Plače du Diament ali Bonapar-te stoji spomenik velikega Korzičana. Na visokem granitnem hodnice Jugoslavije. Spominska podstavku gospoduje bronasti kip Napoleona na konju, obdanega na oglih z bronastimi sohami njegovih štirih bratov. Ajaccio je bil včasih skromno otoško mestece. Ko ga je Napo. leon leta 1811 povzdignil v glavno mesto Korzike, je štel komaj 4000 ljudi. Danes jim ima nad 25.000. Pretežno uradniško mesto je sedaj Ajaccio. Moderni del mesta tja čez Cours Grandval je lep in sodoben. Ves je v palmah in južnem zelenju, zakaj podnebje na Korziki je milo. Mesto živi deloma od pomorske trgovine, še več od tujskega prometa, bolje rečeno, od Napoleonove slave. Zelo živahen je promet tujcev med majem in oktobrom. Izleti v bližnjo in daljno okolico so izredno zanimivi. Več ur daleč drvi avto v senci stoletnih evkaliptov do gorske vasice Bastelice. Na drugem koncu mesta vodijo tujca v Napoleonovo jamo, pa dalje do starih utrdb in nezmogljivih čeri, ki jih že tisoče let liže morje in jih ne spodgrize. Vsega je na otoku: hribovski kmetje in planinski pastirji, industrijski delavci in ribiči. Le rud otok nima nobenih. Pokrajina nudi izbiro nepozabnih raz gledov na morje in na njegovo raznoliko obalo. Samo skok dalje pa se pokažejo izrazite planinske slike z divjo gorsko samoto, deročimi vodami, šumečimi slapovi in sanjavimi jezerei, nad vsem pa kraljujejo nebotični snežni vrhovi, ki jim hiti pogled daleč, daleč v sinji nedogled ... VIKTOR PIRNAT KONEC cvetje, ki si ga dekleta zataknejo v nedrje. Zgodi se to v posebnih prilikah, podobno tisti kot je bilo Krekovo slavje. Stara mati je izročila narodno nošo svoji hčerki in ta zopet svoji. Štejem noše, primerjam njih število s številom, ki se je tedaj zgrnilo v tisto mogočno, modro, belo, rdeče, pisano reko narodnih noš, ki je vzvalovila na Akvedotu. Potem se nenadno zdrznem, misel mi omahne in obstane. Tiho si rečem, tako tiho, da komaj slišim svoj lastni glas: «Ni, in ni jih več toliko.* Ce bi rekla glasno, se mi zdi,-da bi me preveč bolelo, da bi preveč razgrebala po meni tista votla, gluha bolečina, ki nimaš zanjo ne besede r.e imena, sam0 veš, da tli in žge. Nenadno zopet stojim pred staro škedenjsko mamico, ki sem jo obiskala kmalu po svoji vrnitvi v Trst. Odpira mi starinsko skrinjo in iz nje dviga z r.eko ubrano' pobožnostjo bele platnene srajce, okrašene s črno vezenino, resasti krpon, krilo zgubano v drobne nabor-ke k0 je vse razpostavila po postelji, me potegne za rokav in slediti moram pogledu, ki ga je uprla v sliko i.a steni. «Vidile,» pravi, «tako sva bila z možem na dan najine po-ioke. Prav to nošo, ki sem vam jo pokazala, sem imela na sebi.* Oči se ji zasvetijo in se vse polne mladostnega hrepenenja izgubljajo v lep spomin. «Le počakaj, ne bo več dolgo, ko pridem k tebi, nevestica tvoja. Vsa taka pridem kot sem bila tisti dan. Zate hranim belo srajco, ki sem jo stkala in oblekla samo na poročno noč.* Beseda mi onemi, in nekaj me zagrabi za srce, da ne morem krikniti: «Nikar, mati! Ne govorite tako! Nimate pravice tako govoriti, saj to je vendar narodna noša!* Mirno stojim poleg nje, jo gledam vso staro, uvelo in drobno ter iščem podobnost s polnostjo mlade, čvrste žene, ki se smehlja poleg svojega moža in strmi v naJu s slike na steni. Tako malo, ali nič skupnega nimata ta tu in tista tam. Samo oči hranijo nekaj nekdanjega žara, ki zdaj gori v njih zaradi sladkosti čustev in spominov. Tudi jaz sem nekaj trenutkov omamljena od njene ljubezni in zvestobe. Toda, ko zopet spregovoriva sva si kakor dva nesprotujoča si svetova. Ni prva, ne edina, mnogo jih je bilo pred njo, ki je mislilo tako in vzelo s seboj pod rušo ta dragoceni narodni zaklad, to izročilo, da je ta zemlja naša svojina. Naša zato, ker jo je skozi stoletja pojil znoj očetov in dedov, ki so najprej obdelovali svoja polja in vinograde tik do morja in potem na njih pomagali graditi to veliko, pristaniško mesto. Naša tudi zato, ker jo današnji rod ni poji! samo s svojim znojem, temveč tudi s svojo krvjo, ki jo je ona vsrkala vase, ko se je odtekala iz mladih, pokošenih življenj. Si li kdaj pomislila na to ti mati, ki hraniš svojo narodno nošo doma v skrinji in jo čuvaš, da te oblečejo vanjo, ko se boš poslovila za vedno. Z ne. ko nedopovedljivo ljubosumnost jo jo odrekaš celo dekletu, ki pride k tebi s prošnjo, da bi ji jo posodila, ko bi se rada va. njo oblekla. Dobro veš, da ne iz gizdavosti in tudi nagibe poznaš, ki so jo pripeljali pred tvoja vrata. Kljub temu pa se ne daš omečiti. Ali ti ni nekoliko nerodno zaradi svoje trdote? Ali se ne čutiš kriva pred tistimi, ki so dali svojo srčno kri, da bi dokazali, da je ta zemlja naša? Ti pa si v svoji zaverovanosti tako ozkosrčna in hočeš odnesti s seboj v grob svojo narodno nošo — svoje in nas vseh do- kaze. Ne veš, da so na svetu grehi, ki niso zapisani v nobenem katekizmu, ne našteti v nobenih zapovedih, ki jih čuti le srce in jih srce tudi nikoli ne odpušča? Med take grehe, vidiš, spada greh, ki si ga hočeš naprtiti, ko hočeš zagrebsti s seboj v grob svojo narodno nošo. Bi ti ne bilo laže in lepše, či bi tvoja noša živela še dalje in se, gubala na mehkih bokih tvoje hčerke ali katerega koli drugega mladega dekle- sekstan» in Burgmullerjevo «Ba- je, kako bodo s svojim izvenšol-skim delom pomagali orati našo kulturno njivo, zlasti na vasi. Tam mora namreč učitelj dobesedno vzeti Gregorčičeve besede, da ne le, kar mu veleva stan, temveč kar more, to mož je storiti dolžan, če hoče izpolnjevati dolžnost, ki jo ima do ljudstva, iz katerega je izšel, in do naše slovenske zemlje. Iz tega zorišča se nam je zdel program akademije zelo posrečeno izbran. Po svoji pestrosti je obsegal vse panoge reproduktivne umetnosti, v katerin naj se po svojem nagnjenju in sposobnosti udejstvuje učitelj. Tudj primerno je bil razporejen, da se ni nič čutilo njegove dolžine, zato tudi ni bij utrudljiv. Samo izvajanje pa je zanimanje nekako naraščalo od točke do točke in ustvarilo tisti potrebni stik med odrom in gledalci. Spored se je pričel z Zupanci, čevo: «Našo besedo*, ki jo je recitirala Marinka Theuerschuhova iz Il.b razreda. Spočetka nekoliko nesigurna, morda zaradi treme, se je pozneje vživela v misel, ki jo pesnik izpoveduje, je bila kos svoji težki, morda nekoliko pretežki nalogi. Vsekakor je Pa prav, da je bila kot uvod v akademijo izbrana prav ta Zupančičeva pesem, čeprav je zahtevna in terja od recitatorja mnogo umstvenega napora. Za drugo recitatorko Imeldo Žerjal iz I. razreda, ki je podala «De. vin*, je bilo vsekakor mnogo laže, zato so tudi Gradnikovi verzi nekako vreli iz nje. Med eno in drugo recitacijo je nastopij mešani pevski zbor, njemu pa so sledile klavirske točke. Prof. Mirko Filej, ki zbor vadi, razpolaga nedvomno z dobrim pevskim materialom. To se začuti takoj po prvih akordih. Pesem prihaja iz mladih grl kot žuborenje gorskega studenca, in neka svežina zaveje iz nje. Prihajala je do izraza tako v umetnih, kot narodnih pesmih, s katerimi je zbor trikrat nastopil in tudi žel zasluženi aplavz. Dijakinja Mara Cefarinova iz III. razreda je pri klavirju odigrala Skrjančev «Nokturno v ta, ko tebe ne bo več? Spominjala ga bo na dobo, ki je oklepala tvoje življenje in v teh spominih boš tudi ti v svoji .narodni noši naprej živela. Valovila boš kot nekdaj v mogočni reki narodnih noš, morda prav po Akvedotu, ali kateri drugi tržaški ulici. Saj to je vse eno, saj smo povsod tudi mi doma. I.e naša izročila in naše dokaze ne smemo uničevati. MARA SAMSA lado», Vrabčeva Neva iz II. razreda pa Bramsovo «Uspavanko» in Forsterjevo «Plesno pesem*. Vse te točke, kot tudi vse na. daljnje so pokazale prav dobro tehnično izvedbo in interpretacijo, pod vodstvom prof. Mirce Sancinove, Mezgečeva Lavra, iz I. razreda, je pri klavirju zaigra, la Paderewskega aMenuet*. Sti-riročno sta pri klavirju nastopili Marinka Theuerschuhova in Neva Vrabčeva. Zatgrali sta: Bort-kyewiczev «Valček» in Schubertovo «Koračnico». V pogledu izvedbe in interpretacije bi rekli isto tudi za dijaka Sergija Maje. na iz Ha. razreda, ki je zaigral na violino Sanin: «Gavoto» in Jenkinsonov «Ples vil*. V priredbi prof. Lenassija je 15 dijakov izvajalo proste vaje po napevu «Gor čez izaro*. V priredbi prof. Suhadolc . Simoniti Krasulje pa so dijakinje naštudirale nRajalne vaje*. Pri prostih vajah je nekoliko motila neskladnost gibov, pri rajalnih vajah so bili gibi tako, kot zliti v eno zbrano celoto. Občinstvo bi bilo rado videlo, da bi se zaradi ljubkosti izvajanja ta točka- ponovila. Bržkone se to ni moglo storiti zaradi dolžine programa in utrujenosti deklet. Kot nekaka posebna točka ve. čera naj bi bil solospev dijaka Marijana Vernirja iz II. razreda. Vsaj tako nam jo je hotelo predstaviti dijaštvo, ko mu je priredilo ovacije, čim se je prikazal na oder. Kot prikazuje ta gesta razumevanje in tovarištvo, je ne moremo odobravati, ker ni vzgoj na.. Mlademu pevcu, ki razpolaga s prijetnim, toplim in barvitim tenorjem lahko več škoduje, nego koristi. Namesto da bi stremel više po izpopolnitvi in se hotel prebiti do prave, čiste u-metnosti, do katere pelja le trda in naporna pot, ga lahko zazib. Ije v prijetno samovšečnost in samozadovoljstvo. Njegov glas je vsekakor vreden šolanja in želimo mu, da se tega tudi z vso res. nostjo in prizadevnostjo loti. Zapel je Vilharjevo «Ukazi» in Pavšičevo «Dedek Samonog*, ki jo je moral na željo občinstva ponoviti. V njegovih letih so zvoki njegovega glasu še neizdelani in obseg nepopoln, zato je treba biti pri določitvi ali je pevec tenorist ali basist zelo previden. Nušičeva enodejanka «Analfa. bet* je bila s svojim jedkim hu-morjen, s katerim je umel Nušič tako kot nihče drug bičati tedanje srbske razmere, dobro pogojena in učinkovita. Zaplankani sreski načelnik z omejenim znanjem in bistrim razumom, je s svojo živo življenjsko igro potegnil za seboj tudi ostale igralce, tako da so mestoma njihovi liki kar zaživeli pred teboj. To velja zlasti za načelnikovo ženo in učenjaka Sveta. V času, ki ga je prof. Valerija Glavičeva gotovo ni imela za režijo mnogo na razpolago, je napravila veliko. Tudi tu pa velja: uspehi ne sme. jo nikakor zamegliti pot. O priliki akademije je zavod nagradil 17 najboljših dijakov, med katerimi je najboljša Marija Ferluga. Našemu učiteljskemu naraščaju kličemo: Tako naprej! Od njega pa pričakujemo, da se nam prihodnje leto zopet predstavi s tako in še boljšo akademijo. M. S. «Rajalne vaje* slovenskih učiteljiščnic v Avditoriju. Ob zaključku šolskega leta pri Glasbeni Matici Šolsko leto pri Glasbeni Matici se je zaključilo z dvema javnima nastopoma našega glasbenega naraščaja Javni nastopi glasbenih go-1 Lenko Geržina, Miro Lavrenčič, ;—oliv— n delova- Marijo Trebiciani, Darka Jago. jencev nudijo sliko o nju glasbenih šol in o požrtvovalnosti njihovih učiteljev, obenem so merilo, s katerimi presojamo uspeh in napredovanje glasbenega naraščaja. Sola naše Glasbene Matice je v tem šolskem letu priredila tri take javne nastope: enega ob semestru, dva pa ob koncu leta in sicer 12. in 15. junija. Slednja dva sta seveda večjega pomena, ker se v njih zrcali celoletno delo. Ako si natančneje ogledamo spored II. in III. produkcije, vidimo, da je pretežno zastopan klavirski oddelek, dečim je učencev iz o-stalih oddelkov bilo manj. Oba sporeda sta tako sestavljena, da so se vrstil; nastopi gojencev od najnižje stopnje navzgor. S tem se je večer od navadne revije učencev spreminjal v nekak šolski koncert, tako da je' rasbl0 zanimanje poslušalcev. Najprej naj pribijemo, da se je predstavilo veliko število gojencev. Iz klavirskega oddelka (razred ravnatelja dr. Demšarja) sp nastopili: Savica Kolarič, Nevenka Pavletič (sama in enkrat v duetu s svojim učiteljem, enkrat z učenko A-nico Smeraldijevo), Tatjana Uršič, Marta Verk in Švara Boris štiriročno, slednji tudi na obeh večerih sam. Iz razreda prof. Eme Vrabčeve so Bogdan Nardin, Bulzis Ivan (ki je nastopil enkrat z njim v duetu in enkrat sam). Glavko Turk, Lavra Cergol, Savina Milič, Lilijana Geržina. Neva Cok in Nora Jankovič. Profesor Malič je predstavil Ljubico ir: Vlasto Berce ter Stojana in Ado Sker-lavaj, prof. Milan Pertot pa dica, Maruško Gerdol in Onorl no Prašelj. Klavirski oddelek je nudil najpestrejšo sliko; na njem smo lahko primerjali razvoj šestletnega pouka od še nekoliko neokretnih učencev 1. pripravljalnega letnika d0 zrelejših učencev višjih letnikov nižje šele in od nekaterih med njimi pričakujemo lahko še mnogo, ako bodo vztrajno na daljevalj s svojimi študijami (n. pr. Švara. Pavietičeva, Ber. cetovi, Bulzis). Običajno je violinski oddelek na glasbenih šolah močan, pri Glasbeni Matici pa je naneslo, da se šele začenja na novo. Zato so se nam tako iz razreda prof. Vrabca kakor iz razreda prof. Maliča predstavili le u-čenci-začetniki: Darko Tinta, Marta Valetič in Nevenko, Boris Zidarič, Luciana Ludvik, Marija Grgič (obe tudi v duetu), Lucijan Sardoč. Pozna se jim, da so v dobrih rokah, čeprav intonačno ni povsem čisto, vsekakor so se v sklepni točki drugega večera dobro obnesli. Temu oddelku bo treba posvečati veliko pažnjo in ga dvigati s predanostjo in ljubeznijo, saj sta oba učitelja znana violinska pedagoga. Tudi oddelek za solopetje. k; ga vodi tenorist Belizar Sancin, tipi zaradi sprememb v učiteljskem osebju in zato -je od dveh najavljenih učencev nastopila samo Ljubica Berceto-va s svojim lepim zvočnim sopranom, ki se bo ob vztrajnem in smotrnem šolanju lahko visoko razvil. Dalje so nastopili tudi nekateri pihalci iz razre- . da prof. Bruna Morandija in | čimprej. sider klarinetist Alojz Miliči sam. v šolskem orkestru pa še klarinetist Peter Sancin. Soliste so spremljali deloma ravna,, tel j dr. Demšar, deloma prof, Malič in gojenec Boris Švara. Ker smo ravno pri tem orkestru, naj omenim, da je to bila zelo zanimiva točka. Njegova letošnja sestava je še skromna, vendar nam vzbuja upanj«, da. bo prihodnjič že boljša. Tokrat so v orkestru nastopili gori o-menjeni violinisti in pihalci, razen njih še gojenci Edvin Svab (kontrabas), Aldo Kralj (čelo). Kozina Maks (trobenta) in pianistka Ljubica Berce. Za to skupino je napisal Ubald Vfa-bec zelo posrečeno fantazijo na slovenske narodne pesmi, ki je kar prijetno zvenela Dirigira! j« dokaj dobro gojenec Boris Švara. H koncu naj omenim harmonikarski oddelek, ki ga vodi prof. Stanko Malič. S posameznimi deli so se predstavili Danilo Borštel, Aleksander Može, Edvard Cetin in Srečko Šušteršič. Razveseljivo je’ tudj dejstvo, da je na obeh sporedih veliko slovanskih in slovenskih skladb.. Oba večera sta nam bila dokaz, da se pri Glasbeni Matici dela smotrno in po določenem načrtu. V glavnem je bil drugi večer boljši kakor prvi, toda vse skupaj bi še pridobilo na kvaliteti, ako bi bilo dovolj učnih prostorov. Posebno občutno je to za skupinske vaje, bodisi za pouk trorije in senfedža, bo-dis, za šolski p- vski zbor iti orkester. Ako želimo vzgojiti dober glasbeni kader (in to je brez dvoma glavni namen), morajo biti dan; tudi pogoji za te vrste delo. Novi odbor bo motal smatrati ta problem za zelo nujno zadevo ker bo sicer smotrno delo učnega osebja neprijetno ovirano. Razen tega nastaja za zrelejše učence že potreba pq širši glasbeni i-zobrazbi (vsaj po ik harmonije in giasber.e zgodovine i. Vem. da si učiteljstvo žili zboljšanja teh objektiv; ih nogoje«, zato pa skušajmo rešiti ta p i očem V. M, I / O P i 1 T Včeraj ob 19. uri je bil zračni W k r lyl !■ pritisk 740.2, toplota 21.8 (naj- * IvUflL višja med dnevom 23,6, r.-aj- nižja 19.8), vlaga 60 odstotkov, nebo pokrito ,3/10, dežja je padlo 3 mm, morje mirno, vidljivost 30 km, toplota morja 26.0. — Za danes predvideva vremenska napoved že delno izboljšanje vremena, ker se je vpliv atlantskega vlažnega zraka r.-a naše področje zmanjšal. ZADNJA POROČILA 87/ JUNIJA 198® f i ; i tl RADIO Današnje najvažnejše radijske oddaje: Radio jug. cona Trsta: 14.00: Odlomki iz Thomasove opere «Mignon»; 21.00: Poje tržaški komorni zbor. Slovenija: 22.30: Dela Rim-ski-Korsakova; 23.30: Frank Sinatra in trio sester Andrevvs pojo znane melodije zabavne glasbe. —1 Trst II.: 13.00: Čajkovski: Trnjučica. — Trst I.: 12.30: Francoske pesmi; 18.50: Veseli ritmi. Obrambno črlo grade ob 38. vzp. Sile OZN bi se umaknile na te nove utrjene položaje, če bi prišlo do premirja Ridgway in Van Fleet obiskala predsednika južnokorejske vlade - Boji med manjšimi oddelki na bojišču LONDON, 26. — Iz angleških krogov javljajo, da sile OZN na Koreji grade sedla; utrdbe ob 38. vzporedniku in bi se vanje u-rnaknile takoj, ko bi bilg sklenjeno premirje. Javljajo, da so to odločitev sprejeli, ko je Marshall obiskal Korejo pred dvema tednoma. Objava teh namenov OZN je prišla v trenutku, ko je Trygve Lie odpotoval i.z Osla v Nevi York, da s svojim vplivom pomaga pri pogajanjih. Angleške oblasti dodajajo, da graditev teh utrdb še ne pomeni, da' bodo zavezniki prenehali s svojimi napadi severno od demarkacijske črte. One se ne bo. do umaknile, dokler ne bo doseženo premirje. Sedanja obrambna črta ne sledi natančno 38. vzporedniku, temveč izkorišča naravne obrambne položaje na obeh straneh te črte. Na podlagi sedanjih priprav bi bilo morebitno demilitarizirano področje, ki bi ločilo obe Koreji, samo na ozemlju Severne Koreje, severno od obrambne črte. To dejstvo bi moglo ovirati razpravljanja o podrobnostih premirja. KOREJSKO BOJIŠČE. 26. — Danes sta obiskala bojišče general Rid.gway in poveljnik osim; armade Van Fleet. Bila sta na področju kjer menijo, da Kitajci pripravljajo novo ofenzivo. General Ridgway je označil svoj obisk kot povsem normalen in dejal novinarjem, da bo za dosego premirja zahteval »železne* pogoje. Ob svojem povratku sta generala ustavila v Fusanu, kjer sta se sestala s Singman Rhejem, Z njim sta razpravljala o sedanjih Maliko-vih predlogih. Predsednik južnokorejske vlade je danes zjutraj v svojem uradnem poroči, lu izjavil, da so vsi načrti, ki predvidevajo razdelitev Koreje, zanj nesprejemljivi. S korejskega bojišča poročajo, da so vojaki v bojnih črtah po navadi vedro najslabše obveščeni o položaju v svetu. Vendar je ve®t o sedanjem ruskem predlogu hitro zajela bojišče. Pravijo, da je morala čet nedotaknjena. Današnje poročilo osme armade pravi, da so manjši kitajski oddelki nudili odločen odpor zahodno in severnozahodno od Jončona. Sile OZN so zavzele višine vzhodno od Kunhve. Tam so bi. li precejšnji boji. Dva nasprotnikova oddelka sta napadla severno od Inje. Peta letalska skupina je javila, da so Kitajci nadaljevali s svojimi poskusi, da bi ojačili svoje bojne črte. Nek častnik osme armade je glede tega izjavil: »Ne razpolagam z dejstvi, ki bi kazala, da je sovražnik zmožen preiti v nov velik napad*. Nek drugi predstavnik pa je izjavil, da pomeni kitajska obramba na hribih severno od Inrje, Jangu ja in Hvačona, njih namen zaščititi zgraditev nove obrambne črte severno od sedanje. OECC in borba proti požarom LONDON. 26. — Vsako leto povzočajo v Veliki Britaniji požari za približno 20 milijonov funtov šterlingov škode, v Franciji pa za okroglo 13 mil L jard frankov. Izgub® narodnih Virov in človeških življenj je prav tako velika v dirugih državah. Organizacij® za evropsko gospodarsko sodelovanje se je sedaj lotil®, tega važnega vprašanja v okviru načrta za tehnično pomoč in to na ceno-vi mednarodnega sodelovanja. I Zuttp Strokovnjaki z najmanj enajstih držav, članic OEEC. bodo v enem, mesecu prepotovali razne evropske države. Na tem poučnem potovanju bodo v glavnem proučili sisteme z® preprečevanje in gašenje požarov v posameznih državah, prav posebno po še tozadevne znanstvene metode ter mednarodno izmenjavo tozadevnih porcčil, katere so že z zadovoljstvom organizirali. Poročilo, katero bodo izdali za članice OEEC omenjeni strokovnjaki, bo lahko rešilo stotine človeških življenj in preprečilo uničenje za evropsko Obnovljeno gospodarstvo življenjsko važnih dobrin. Stališča iaporsl stran!) glede bodoče mirovne TOKIO, 26. — Zadnje izjave japonskih politikov glede vprašanja, če bi podpisali mirovno cogo-r i :o s pek1 sto r r t"; p' -ško kitajsko vlado, kažejo, da so med njimi glede tega precejšnja nasprotja. Tajnik liberalne stranke Ka-nešiši Masuda zastopa stališče smm' Letalski posnetek naprav komisije za atomsko energijo ZDA v Savannanah River. lelika zvezdnata poslopja so iz železobetcna; vsako krilo j,? dolgo 100 m in široko 20. Naprave so opremljene za delo z vodikom in z morebitnimi drugimi elementi. ! pa ie. da ne bi mogli podpisati Adenauer bo obvestil visoke komisarje letno mirovno pogodbo*. Pri njej n- bi smela b.t: z l.iuo -da bi morala japonska vlada na zsSR. Prav tako bi morala podpisati mirovno pogodbo z sodelovati tudi LR Kitajska, na* je zaključil Masuda. Tajnik socialistične stranke j pa je. da ne bi mogli podpisati Inejiro Asuma pa je dejal, da ; pogodbe z LR Kitajsko, dokler je njegova stranka mnenja da ne bodo kenčane sovražnosti mora Japonska zaključiti «ce- na Koreji. istp kitajsko vlado, s katero Je pre