Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TVs<, Via Fatio Filzi 10/1. — Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 8/II - Poš ni predal (cssel-la poslale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/64G4 Poštnina plačana v gotovini NOVI Posamezna št. Lir 25.— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizioroe in abb. postale I. gr. ŠT. 60 TRST, ČETRTEK 14. JULIJA 1955, GORICA LET. IV PO ODOBRITVI FRANCOSKO - TUNIZIJSKEGA SPORAZUMA Zgodovinski sklep francoskega parlamenta Težka borba Habib Burgibe - Doba zatiranja šibkih narodov se bliža koncu Pretekli leden ije pariški parlament sprejel zakon, čigar pomen sega daleč čez meje Francije ter je zato vzbudil v mednarodni javnosti precejšnjo pozornost: po dolgotrajnih težkih borbah se je Francija odločila, da prizna Tuniziji popolno notranjo' samovlado. Ta mohamedanska in arabska dežela na severni obali Afrike, ki so jo 1. 1881 zasedli Francozi, ima sicer še vedno svojega vladarja in je na papirju posebna država, v resnici so pa bili domačini doslej v njej brez vsakega resničnega vpliva. Vsa gospodarska in politična oblast je bila v rokah francoskih naseljencev, ki so sc v zadnjih 4 letih vgnezdili v Tuniziji. Četudi jih ni bilo tam niti 5 odstotkov, so vendar neomaijno vladali približno trimiili jonski arabski večinii. V deželi se je naselilo v teku časa tudi precej Italijanov, ki so se polagoma namnožili na okrog1 80 tisoč duš. To je bil razlog, da je tudi Ttalija zahtevala zase Tunizijo. Zavoljo Tunizije se je sprla s Francijo, češ da se ji je zgodila krivica, iker ji niso dovolili zasesti te arabske pokrajine. Razume se, da so Tunizijci grdo gledali, kako se tuji narodi kregajo in pulijo za posest njihove domačije. Toda dokler so bili domačini še neorganizirani, v pretežni večini nepismeni, predvsem pa brez, pravih voditeljev, si niso mogli pomagati. HABIB BUBGIBU Vendar mladina Tunizije je hodila študirat v Pariz ter se tu navzelai idej francoske revolucije o »»vobodi, bratstvu in enakosti« med ljudmi in narodi ter hotela ta načela uresničiti v lastni domovini. Iz te mladine se je vzdignil pred 25 leti nadarjen in bojevit človek: Habib Rurgiba. Kot sin ne ravno premožnih staršev se je podal v Pariz ter se tu izoblikoval v ostroumnega jurista in dovršenega govornika. Nulo se je vrnil domov, postal odvetnik ter se priključil stranki »Des-tur«, ki je imela v programu državno neodvisnost Tunizije. Stranka je bila ustanovljena na verski podlagi ter odklanjala v politiki uporabo nasilja. L. 1934 se je pod vplivom Burgibe organizacija razklala. Nastal je Novo-Destur, ki je trdil, da je proti krivičnim in nasilnim tujcem opravičena tudi sila. In res so v Tuniziji kmalu bile proglašene stavke, nastali so nemiri in spOTi. Rurgibo so Francozi zaprli, osvobodili ih spet zaprli. Mož je za pravico svojega naroda prebil 12 let v ječi in bil nato poslan v internacijo. Njegov narod mu je dal naziv »velikega borca«. Zadnja tri leta je Rurgiba preživel z ženo in otroki na francoskem otoku Ile de Groix v Rretaniji. Okoli njega so stalno krožili po- licislii. Šele ko s'a se v Tuniziji pojavili »felagi«, to se pravi »sekači glav«, ki so v vse večjem številu morili francoske priseljence ter postajali čedalje bolj številni in nevarni, se je pariški vladi posvetilo, da bi bilo vendar razumu e j e, sporazumeti se z Rurgibo. Z družino so ga preselili na razkošno graščino v bližino Pariza ter ga začeli vabiti na razgovore. Pod Mendes-Franceom so časnikarji opazili, kako Rurgiba vse češče obiskuje sedež predsedništva vlade v Parizu. Ujetnik je postal glavni posredovalec med Francijo in uiporno Tunizijo. Meid 'trdimi in zapletenimi pogajanji, ki so trajala približno sedem mesecev, Rurgiba ni bil uradni zastopnik svoje domovine, vendar je v prvi vrsti njegova zasluga, da je bil dosežen zgodovinsko važni sporazum. NEHHU ZAPADA Tunizija 'je ipo sporazumu positala v notranji upravi in zakonodaji popolnoma neodvisna. Imela bo parlament in vlado, ki imata pravico ustanoviti lastno sodstvo in policijo, imenovati domače uradniišitivo, razpisovati | je v severni Afriki. Kako je mogoče odbiti zmagovalec. Sprejem je Rurgibo tako pretresel, da je začel jokati pred 300.000 ljudmi. Temu mežu se bo' gotovo posrečilo vzpostaviti v deželi red in mir. Francozom je pa rekel, da »se ne bo'do kesali«, da so dali Tuniziji samovlado in enakopravnost. Povedati je hotel, da se šele sedaj ipričenja 'doba prijateljstva med Francijo in njegovo domovino. To je izjavil mož, ki je desetletja vodil borbo proti Franciji z vsemi sredstvi nasilja. Njegovo’ ravnanje dokazuje, da ni samo re. volucionarni narodnjak, temveč obenem bister in trezen državnik, ki ve, kaj je trenutno dosegljivo. Zato so mu vzdeli naziv »Nehru zaipada«. BELA BOKA Razume se, da so s sporazumom nezadovoljni tuidi nacionalistični skrajneži v Franciji. Neki general je označil dan podpisa za »dan narodne žalosti«. Popuščanje v Tuniziji — trde nacionalisti — bo vplivalo kot nalezljiva kuga v vseh ostalih posestih Franci- Novi prostori uprave in uredništva Novega lista so v ul. Fabio Filzi 10/1 davke in organizirati gospodarstvo ter vzdrževati svoje šolstvo. Arabščina postane uradni jezik Tunizije. Francija si je pridržala samo dve stvari: v njenih rokah sta ostali zunanja politika in voijska. V vsem drugem je dežela samostojna. S tako rešitvijo so v Tuniziji nezadovoljni najprej franoski naseljenci, ker bodo prišli ob vse prednosti ter postali enaki Arabcem. Roje se tudi, da bi se sedaj domačini nad njimi ne maščevali. Nezadovoljni, so obenem skrajni arabski nacionalisti, felagi, kajti njihovo geslo se še vedno glasi: »Ven z vsemi tujci iz naše domačije! Tunizija naj bo neodvisna država z lastno vojsko in diplomacijo!« Felagi nadaljujejo navzlic sporazumu nasilno borbo proti Francozom. V malih oboroženih oddelkih napadajo vojaštvo in požigajo hiše naseljencev. Toda Habib Rurgiba ima na srečo Francije v Tuniziji velikanski ugled in vpliv. Ko se je pred kratkim vrnil po dolgem izgnanstvu v domovino, so ga rojaki sprejeli kol pravega vladarja. Nepregledne množice so vriskale od navdušenja, tisoči konjenikov so mu mahali z zastavicami. Vrnil se je kot samovlado Maroku in Alžeriji, če jo je Pariz dovolil Tuniziji? Kaj bo s stotisoči in sto-tisoči francoskih priseljencev, ako nad njimi zavladajo Arabci? Dogodki v severni Afriki dajejo na videz prav nacionalistom. Odkar so se začela pogajanja o samovladi Tunizije, je val nasil-stev n. pr. v Maroku silno narastel. Položaj je v tej deželi posebno napet zato, ker je prišla ,pod oblast Francozov šele 1. 1912 ter se ljudje še živo spominjajo časov, ko je bil Maroko svoboden in neodvisen. Želja po neodvisnosti je zajela vse sloje naroda, posebno po 1. 1942, ko so se Ameri-kanci izkrcali ter obljubljali Maroku po vojni popolno svobodo. Toda z vrnitvijo Francozov so bili čez noč uničeni vsi upi na neodvisnost: Francija je vpeljala staro stanje ter razgnala stranko »I-sliklal«, borečo se za državno samostojnost Marokancev, natO' je odstavila in poslala v izgnanstvo domačega »vladanja« sultana Ren Jusefa, ker je očitno podpiral »Istiklal«. Kakor se običajno zgodi, se je tedaj odporniško gibanje skrilo v podzemlje. Nastale so tajne organizacije in v deželi so se poja- Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA EINSTEINOVA OPOROKA Slavni atomski učenjak in največji fizik našega časa Albert Einstein je nekaj dni pred svojo smrtjo podpisal poziv na vse vlade sveta in na človeštvo. Z njim je podpisalo še devet največjih sodobnih znanstvenikov Evrope, Azije in Amerike. Einsteinov prijatelj angleški fizik in filozof Russell je zadnjo soboto prebral pred zbranimi časnikarji ta skupni po'ziv. V njem pravijo znanstveniki, ki so edini poklicani soditi o atomski sili, približno tole: če pride do nove vojne in se v njej države poslužijo jedrnega orožja, bodo vodikove bombe zbrisale s površja zemlje ves človeški rod. Zato zaklinjajo in rotijo odgovorne državnike, naj ne pričenjajo več nobene vojne. Tu ne gre več za te, ali je kdo komunist ali antikomunist, kajti pogin grozi vsem ljudem, pa naij bodo tega ali drugega prepričanja. Zavedajte se svojega človečanstva,« — kličejo politikom — »in pozabite na vse o-stalo!« Poziv je močno pretresel mednarodno jav. nost. Upajmo, da bo vplival tudi na zastopnike Združenih držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije, ki se sestanejo prihodnjo soboto v Švici, da hi se posvetovali, kake naj se ustvari trajen mir med narodi. Poziv učenjakov so toplo pozdravili tudi v vatikanskih krogih. NEHRU SE JE VRNIL V DOMOVINO Ko je Nehru prispel iz Jugoslavije v Rim. mu je La Pira čestital v imenu Florence, da se tako vneto bori za svetovni mir. Brzojavka končuje z evangelijem: »Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo zemljo posedli.« Pozdrav mu je poslal tudi Nenni. V Rimu sta Nehruja sprejela tudi Pij XII in predsednik republike. Po enodnevnih razgovorih p predstavniki vlade je odletel v London in odtod domov v Indijo. Njegovo dolgo potovanje po svetu je bilo koristno, ker je pripomoglo ohraniti mir med narodi. USTAVITE PROTIZAKONITE PROCESE! Policija preganja na Tržaškem ljudi, ker so se za časa vojne borili na strani zaveznikov preti fašizmu in nacizmu. Še vedno drži v zaporu Škedenjce in pred kratkim je zaprla Igorja Deklevo. V Vidmu hočejo uprizoriti pravcati politični proces. kakoT snu. jih doživljali pod fašizmom v Trstu. Saj je tamkajšnje državno tožilstvo vložilo obtožbo' kar proti 57 bivšim borcem, katerim očita, da so ubijali, kradli živino, krompir, moko itd. Dne 5. julija so jih pričeli zasliševati in do sedaj so jih zaslišali 20. Te aretacije, zasliševanja in sploh vsi ti procesi so protizakoniti! Saj je vendar Italija podpisala mirovno pogodbo, po kateri ji je prepovedano vznemirjati italijanske državljane zaradi dejanj, ki so jih zagrešili kot borci na strani zaveznikov. Ugled demokratske italijanske republike zahteva, da se mirovna pogodba spoštuje in bi zato rimska vlada morala vsa ta protizakonita postopanja svojih ohlastev brez odlašan jri^preprečiti. Bojimo se pa, da tega pravno neovrglji- vega in politično edino pametnega stališča ne bodo upoštevali, temveč storili slovenskim ljudem vnebovpijočo krivico. Zakaj ne stavi državni tožilec na obtožno klop fašistov, ki so požigali slovenske vasi, mučili pripornike in metali naše ljudi žive v ogenj? Če 1*i hotel iztakniti v videmski, goriški in tržaški deželi fašiste, odgovorne za taka in druga nedovoljena dejanja, bi njegov stroj lahko dolgo hrustal. Toda mi ne zahtevamo tega, marveč samo to, da pusti Slovence lepo pri miru ter spoštuje mirovno' pogodbo. Ali zahtevamo morda preveč? S takimi procesi se samo zastrupljajo odnosi med tu živečima narodoma ter neti sovraštvo med sosednima državama. VSAKO LETO NOVA VLADA Od 1. 1948, ko je Piemont postal ustavna kraljevina, pa del. 1922, ko se je Mussolini polastil oblasti, se je vlada menjala kar štiri-inšestdesetkrat. Skoro vsako leto ena nova. Najdalj je držal vladno krmilo grof Cavour, in sicer 7 let (od 1852 do 1859). Prekosil ga je De Gaspe.ri, ki je bil 8 let ministrski predsednik. Mussolinija ne moremo šteti, kajti on se je 21 let ohranil na oblasti z nasiljem. Sedanji tajnik Kršč. Demokracije Fanfani je vladal le 12 dni. Radovedni smo, koliko časa se bo držal Anten Segni. AVSTRIJSKE ZAHTEVE Napočil je čas — pišejo- Salzburger Nadi-riehtcn — ko se bo moralo vse avstrijsko ljudstvo dvigniti v obrambo južnotirolskih bratov. Rim trdi, da ima vsak državljan pra. vico, se naseliti v Italiji, kjerkoli mu drago, obenem pa organizira načrtno naseljevanje nemške zemlje na Tirolskem. Avtonomija, ki jo je De Gasperi obljubil manjšini, je ostala na papirju, kajti v pokrajinskem zboru imajo večino' tridentinski Italijani, tako da je manjšina na lastni zemlji brez vpliva in oblasti. Če se hoče Italija pomiriti z Avstrijo — pravi list — naj najprej ustavi umetno naseljevanje in spremeni zakon o avtonomiji. POMORSKE OROŽNE VAJE Sredi julija bodo priplule v Split 4 britanske križarke in 4 podmornice, da izvedejo z jugoslovansko vojno mornarico skupne o-rožne vaje. Namišljene borbe bodo naperjene zoper »sovražne« ladje, ki hočejo izkrcati vojaštvo v Dalmaciji. Pozneje pojde del jugoslovanskega vojnega brodovja na otok Malto, kjer ga bodo Angleži vežbali v najnovejšem načinu vojskovanja. To je dokaz, da vlada nved Veliko Britanijo in Jugoslavijo prijateljstvo in da ji na zapadu zaupajo. NOVA STRANKA Bivša Osvobodilna fronta je sklenila spojiti se s stranko Curchija in Magnnnija v tako zvano- Unione Socialista Indipendentc ali v Neodvisno socialistično združenje. ITstnno-vili so pripravljalni odbor, v katerem so med drugimi dr. Dekleva, Franc Štoka in g. Kos-mina. V demokraciji ima sicer vsakdo-pravico so povezali s komerkoli, toda ali bo ta zveza Slovencem koristila, je drugo vprašanje. To bo dokazalo samo dejansko življenje. BEBLER V STRASSBURGU V Strassburgu na Francoskem je sedež tako zvanega Evropskega sveta. Kaj je to, Je začetek bodočega parlamenta Združene Evrope, v katerem je danes zastopana le večina zapadnoevropskih držav. V njem ni še Španije, Portugalske, Avstrije in Švice. Sovjetske zveze in njej priključenih držav tudi ni zraven. Zanimivo je, da je Jugoslavija poslala letos v Strassburg Aleša Beblerja kot opazovalca. Jugoslavija ne more biti članica, ker to po pravilih pripuščene le dežele z zapad-no demokratično ureditvijo. »S časom« — je rekel Bebler — »je pa mogoče, da najdemo sporazum.« VAŽEN IZUM Britanska mornarica je uvedla novo turbino na plinski pogon, o kateri trdijo, da je najnaprednejša te vrste na svetu. Novi stroj je natančno dvakrat lažji kot dosedanji, a žene ladjo naprej s skoraj dvojno brzino. Strokovnjaki sodijo, da je s tem zadan smrtni udarec dosedanjemu načinu plovbe v vojni mornarici. NEMŠKI UČENJAKI Ilitler je hotel spraviti Angleže na kolena tudi s tako zvaniini izstrelki V2. Na majhnih letalih, ki so- bila brez moštva, je pošiljal čez morje velikanske granate, iz katerih so deževale bombe na angleška mesta. Pri iznajdbi izstrelka je imel velike zasluge tudi prof. Oberth. Sedaj je ta nemški učenjak v Ameriki in pomaga ameriški vojski proizvajati slično orožje. V isti tovarni dela z njim že čez 100 nemških strokovnjakov. I Nemci so zaposleni tudi v Sovjetski zvezi, predvsem v tamkajšnjih atomskih zavodih. Pravijo, da je to najbolj dragocen vojni plen, ki so ga Rusi naredili v Nemčiji. ŠTIRJE »VELIKI« V nekaj dneh se sestanejo v Ženevi najvišji zastopniki Sovjetske zveze, Amerike, Anglije in Francije. Časnikarji so se zanimali, koliko tehta eden in drugi in kakšna je njihova plača. Najtežji jo Rus Bulganin. Tehta 90 kg. Anglež Eeden jih ima 79, Eisenhower 76, Franeo-z Faure pa le 72. Letne plače so naslednje: Eisenho'wer 68 milijonov lir ali mesečno nad 5 milijonov; Eden 17 milijonov in pol na leto, Fa.ure pa' le 6 milijonov in 600 tisoč. Kolika je Bulgnuiuova plača, niso mogli zvedeti, ali vsak naš človek bi bil prav gotovo z njo zadovoljen. NOVE ŠOLNINE To jesen bodo šolske pristojbine znatno povišane. Na nižji srednji šoli so še male: vpisnina 150 lir, letna šolnina pa 250. Na višji gimnaziji in liceju je že hujše; vpisnina znaša 1200 lir, letna pristojbina 5400, skupaj 6600. Za revne družine je to precej. Pristojbine na univerzah so pa zanje naravnost nedosegljive. Posledica je la, da hodu visoke šole lahko obiskovali le otroci bogatih staršev, četudi so tepci, pridni in nadarjeni reveži naj pa gredo — krave past. 9MRTNA NESREČA Tržaškpga pisatelja in našega kulturnega sotrud-nika, prof. Alojza Rebulo, je doletela bridka izguba. Dobil je sporočilo iz Avstralije, da se je tam smrtno ponesrečit brat Nini. Urednštvo Novega lista izreka g. profesorju in njegovi družini najgloblje sožalje. Zgodovinski sklep fra Nadaljevanje s 1. strani vili partizanski oddelki. Od tistega časa francoska oblastva in francoski naseljenci nimajo več miru. Število atentatov stalno narašča; danes zgori liiša lega, jutri drugega naseljenca, na samotnih cestah odkrivajo trupla umorjenih Francozov, ponoči si nihče ne upa več iz stanovanja. Ker sodijo, da jih Francija dovolj ne ščiti, so naseljenci segli po samoobrambi. Ustanovili so lastno ustrahovalno organizacijo »Bc-lo roiko« z geslom: Za vsakega Francoza mora pasti glava enega uglednega Marokanca!« Tako se sedaj dežela pogreza v krvi in nasilju. ZGODOVINA SE NE DA ZAUSTAVITI Še ležji je položaj v sosedni Alžeriji, ki je štirikrat večja od Francije. To deželo so 1. 1947 proglasili za sestavni del matične države ter njene prebivalce izenačili s Francozi. Na papirju so polnovredni in enakopravni državljani, toda dejanske razmere so povsem drugačne. Alžerija, ki šteje 10 milijonov duš, bi morala imeti v pariškem parlamentu 120 poslancev, a jih ima samo 30. In še od teh je pridržanih francoskim naseljencem 15. Kje je tu politična enakopravnost ? Samo po sobi se razume, da so skoro vsi uradniki Francozi in da je francoščina uradni jezik. Najhujše pa so gospodarske in socialne razmere. Mohamedanskim delavcem dajejo za isto delo manjše plače ko't francoskim. Pred kratkim je posebna preiskovalna komisija francoskega parlamenta proučevala NOVICE ZDRAVILO PROTI BREZPOSELNOSTI V Trstu je skoro 20 tisoč 'brezposelnih, razmeroma več kot v drugih krajih Italije. Več kakor 3600 družin živi samo od javnih podpor. Nad 5500 družin ne zasluži dovolj za vsakdanji kruli. Posledica je, da mora čedalje več domačinov s trebuhom za kruhom v tujino. Po uradnih številkah se je lansko leto izselilo 5735 oseh. Politiki si belijo glavo, kako premagati to ležko gospodarsko krizo. Poslanec Sohiratti pravi, da hi hilo potrebno najprej ustaviti dotok priseljencev. Zato naj se nove gospodarske ustanove premeste iz Trsta v notranjost, recimo v Furlanijo. Poslanec Brusa-sea je pa v parlamentu trdil, da znajo tukajšnji ljudje več jezikov in zato naj bi se po načrtu selili v tujino, kjer take delavce iščejo- !J ■' Oba demokristjana imata namreč prav, da je Trst prenaseljen. Vendar hi naše mesto morali zapustiti najprej oni, ki niso domačini. Naj sc vrnejo domov, ijii NOVA MAŠA V NABREŽINI Preteklo nedeljo smo v naši župniji obhajali izredno slavje. Salezijanec g. Viktor Godnič, sin preprostih slovenskih staršev iz Nabrežine, je pel novo mašo. Za duhovniški poklic se je g. novomašmik odločil v poznih mladeniških letih. Prej je bil nameščen v trgovini, ktjcr si je služiti kruli kot trgovski pomočnik. Obenem se je z veliko vnemo in ljubeznijo’ bavil s športom. Bil je odličen nogometaš in igral v najbolj priznanih ena j storicah italijanskega nogometa. Vrli mladenič se je odzval klicu za duhov-skii stan med zadnjo svetovno vojno, v debi velikih moralnih in materialnih pretresov. Sprejet je bil v salezijanski zavod, kjer je, prežet z notranjo duhovno silo- in vztrajnost, jo po nemalih težavah uspešno dovršil bogoslovje. Nove mašo je slavljenec pel oh veliki udeležbi vernikov. Pred cerkvenimi vrati so ga izmenoma pozdravili trije dečki in tri deklice. Izročili so inu križ in cvetje ter posuli cerkveni prag s trnjem. Med mašo sta mu govorila domači župnik v slovenščini, nekdanji upravitelj naše župnije g. Virgulin pa v italijanščini. Novomašnik se je pri popoldanskem blagoslovu, kjer je prišlo do izraza naše ljudsko petje, res lepo' in ganljivo zahvalil vsem tistim, iki so na kakršen koli način pripomogli, da se je izvršila njegova srčna želja, postati duhovnik. Mod govorom, ki je vseboval lepe in globrtke misli, se (je orosilo marši-kaitero »ko. Slovesnost se je zaključila na domu njegovih ožjih sorodnikov pri veselem omizjju, kjer so poleg drugih gostov bili zbrani tudi cerkveni pevc.i in pritrkovavci. Izredno slavje se je končalo oh zvokih lepe slovenske pesmi. Pomemhni praz.iik bo v&en ostal v najlepše m spominu. G. novoinašnilku žedimo', da bi mu Bog naklonil veliko blagoslova na njegovi življenjski poti, ga ohranil pri najboljšem zdravju ler ga utrdil z duhovnimi darovi, da bi čim uspešneje mogel izvrševati svoj vzvišeni poklic v blagor slovenskega naroda. ŠEMPOLAJ Vso našo vas je pretekli teden globoko pretresla vest, da se je naš domačin Nini Rebula smrtno ponesrečil v daljni Avstraliji. Mladi, nadarjeni fant se je lansko leto podal v tujino, da si poišče kruha, ki mu ga skopa kraška zemlja ni mogla dati. Mladenič se je komaj nekoliko vživel v nove razmere, ko je zla usoda hotela, da je 17. junija zgubil življenje pri prometni nesreči. Pokojni je brat našega mladega nadarjenega pisatelja prof. Alojza Rebule in je tudi sam kazal veliko znimanje in ljubezen za naše slovstvo. Novi list je lansko leto priohčil njegovo pismo1 s potovanja v Avstralijo, v katerem se je pisec izkazal kot odličen opazovalec ljudi in okolja. Za pokojnim ne žaluje samo njegova družina, marveč tudi vsa slovenska skupnost na Tržašikem, saj je z njim zgubila enega najboljših sinov. Užaloščeni g. mami, bratu prof. Alojzu in vsem ostalim sorodnikom izrekajo domačini svoje najgloblje sožalje. Mladi Nini pa naj mirno- počiva v Stvarniku. LONJER Lonjerci živo sledimo dogodkom, ki se te dni odigravajo v ladjedelnici sv. Marka. Tamkajšnje razmere se namreč močno odražajo tudi pri nas, saj mno'gi naši domačini že letu in leta tam delajo. Tudi pri nas je porazno odjeknila vest, da so v ponedeljek odpustili z dela nove delavce, tako da je število odpuščenih naraslo na 745. Če upoštevamo’, da še vedno stavka približno 200 varilcev, je danes skoraj 1000 dc-lavcev izločenih iz proizvodnje, kar prinaša neprecenljivo škodo celotnemu tržaškemu gospodarstvu. Kljuh enotnemu odporu, ki so ga dali delavci, smatra ravnateljstvo ladjedelnice za potrebno vpeljati nove akordne tarife. Delavski sindikati se tej spremembi upravičeno upirajo, saj je znano, da so tržaški kovinarski delavci slahše plačani ko njih tovariši v vseh ostalih ladjedelnicah Italije. Za zadevo se je zavzel tudi dr. Palamara, ki sedaj posreduje med sindikati in ravna- OBVESTILO V današnji številki prilagajo položirce za naje naročnike s Tržaškega. Prosimo, da jih izpolnijo ter nesejo na poštni urad. UPRAVA leljstvom. Če tudi njemu ne uspe rešiti spo. ra, bo moral stvar vzeti v roke minister za delo. Najvažnejša tržaška industrija je torej v veliki krizi. Ljudje se sprašujejo, kdo je za to kriv. Piecolo' je zadnje čase napisal vrsto člankov, v katerih je ostro napadel vladne kroge, češ da ne kažejo pravega razumevanja za tukajšnje razmere. Če se je celo ta list, ki je doslej blagoslavljal vse, kar je prihajalo z juga, upal tako napisati, tedaj vidimo, da je tržaško' gospodarstvo res v stiski, iz katere se ne bo izkopalo hrez korenite takojšnje vladne pomoči. RICMANJE Marsikateri naš človek na Tržaškem ne ve, da imajo možje in fantje iz Ricmanj pravico si izvoliti svojega župnika. Volitve potekajo v cerkvi in volivci prosto zbirajo med kandidati, ki jih predloži škofija. V tržaški škofiji imajo enako pravice le moški iz Boršta. Take volitve so bile pri nas predpreteklo nedeljo. Za novega župnika je bil izvoljen naš dosedanji župni upravitelj g. Alhin Grmek. Kljub uradnemu vabilu, ki ga je volilnim upravičencem poslala dolinska ohčina, se je volitev udeležilo le pi^lo število volivcev. Velika škoda, da kažejo- Ricmanjci tako brezbrižnost za lepa in pomembna izročila. Novemu župniku prisrčno čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova, pri izvrševanju njegove vzvišene naloge v korist vere in naroda. DEVIN Nahajamo se v polni turistični sezoni, ki pa nam letos žal ni preveč naklonjena. Saj skoraj vsak dan dežuje in včasih celo zebe. Kljub tem neprilikain opažamo letos pre- Icejšen dotok tujcev, predvsem Avstrijcev in Nemcev. Vse kaže torej, da je naša ohala kljub slabemu vremenu silno vabljiva. Prepričan! smo, da bi se z dobro organizacijo moglo tujski promet znatno dvigniti. Zato res ne razumemo, kaj čakajo naši ho-telirji in gostilničarji, da bi sedli za skupno mizo- in u-btanovili krajevni turistični odbor. Prepričani smo namreč, da> bi z združenimi močmi mnogo več dosegli kakor danes, ko- vsak skrbi le zase. Kakor smo že pisali, naše obrtnike silno zanima, ali bodo ohlastva v Trstu odobrila vsoto 4 milijonov lir, ki jih je občina namenila kot pniispevcik družbi Tel ve, da razšir.i telefonsko mrežo v Sesljanu in Devinu. Upamo, da hodo oblastniki uvideli nujno potrebo po telefonu v naših vaseh, saj je to prvi pogoj za rast in napredek tujLskega promet a. Če hi nam prispevek odbili, hi povzročili veliko gospodarsko škodo vsemu našemu predelu. DOLINA Preteklo nedeljo' smo Dolinčani slovesno obhajali praznik sv. Urha, našega farnega zavetnika. V vasi je kakor vselej tudi letos vladalo praznično razpoloženje, saj je splošno znano, da imamo svoje »opasilo« v veliki časti. Ta dan sta bili v naši cerkvi kar dve poroki. Najprej sta stopila prod oltar g. Mave* Aldo in gdč. Loredana, hčerka g. Olge Ko» iz Doline. Drugi par pa sta bila g. Pangerc Sergij in gdč. Meri. Mladim zakoncem želimo mnogo sreče ter božjega blagoslova na novi življenjski poti. Zvečer pa so nas ohiskali dijaki klasične gimnazije iz Trsta ter nam dovršeno zaigrali veseloigro Roksi. Dolinčani so ponovno pokazali, kako ljubijo slovenske prireditve, saj so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Mladim in požrtvovalnim dijakom se najtopleje zahvaljujemo ter jih vahimo, naj nas še kdaj obiščejo. DROBNE PESTI Iz Trsta USPOSOBLJENOSTNl IZPITI NA TRGOVSKI AKADEMIJI Od 20. junija do 3. julija 1955 so bili na Državni trgovski akademiji usposobijenostni izpiti. Izpit so položili: Ferluga Jadranka, Klun Mira, Meden Egon, Sedmak Ivana, Sosič Viktor, Tortu] Hilda, Vrabec Milena, Zajec Nadja. Iz Gorice DVA NOVA DOKTORJA Na Gregorijanski univerzi v Rimu so te dni proglasili za doktorja bogoslovja g. Alojzija Ristitsa, ravnatelja nadškofijskega urada v Gorici. V istem času pa je ina dunajskem vseučilišču dosegel čast doktorja Iz bogoslovja g. Felc Franc, doma iz Idrije. Novi doktor je pred leti služboval v Kojskem in v Kanalu, v zadnjem času pa bil katehet na Dunaju. Obema doktorjema prisrčno čestitamo. ~1- """ -ŽRTVE PRAZNIKOV V Združenih državah obhajajo 4. julija Dan neodvisnosti. Iz velikih most drvi tedaj vse v naravo iskat hladu in okrepčila. Promet na cestah je tak, da se pripetijo vsako leto številne nesreče. Letošnji 4. julij je zahteval kar 773 mrtvih. Nikoli še toliko! Kriva sta prenagla vožnja in 'kozarček preveč pod kapo. Zlo/tihi Z OSLAVJA Vest, da bo mestni svet na prihodnji seji razpravljal tudi o gradnji vodovodnih naprav ma Oslavju in v Štinavru, je silno navdušila naše ljudi. Goriška občina bo zaprosila za državni prispevek, kakor določa zakon o gradnji kmečkih vodovodov. Prispevek znaša 75 odstotkov vseh gradbenih stroškov. Za dela bodo pri nas potrošili 16 milijonov lir. Ko bo načrt uresničen, bomo tudi Oslavci in Štmaverci uživali zdravo pitno vodo, ki .je prvi pogoj za zdravje ljudstva in njegovega g o sp oda rsk eg a napredka. Ne bo odveč, če se ob tej priliki spomnimo Novega lista, ki ves čas od njegovega zopetnega izhajanja posveča veliko pažnjo prav temu vprašanju. ŠTANDREŽ Ministrstvo javnih del je v petek, 8. julija, pooblastilo goriško županstvo, da lahko odda na dražbi gradnjo vodovoda v stranskih ulicah Štandreža. Večletno odlašanje z deli je povzročilo našim kmetovalcem težko škodo. Glavni vzrok birokratske prepočasnosti pa leži v okostenelem centralizmu, ki je rak rana laške uprave. Proti temu zlu napoveduje sedaj borbo tudi nova vlada, saj ima v programu čim širšo decentralizacijo. Novi vladi želimo, da bi pri lem delu imela mnogo sreče. ------ PLEŠIVO Pri nas v Plešivem in v Susidi je vzplamtel žarek upanja, da bo tudi v naših vasicah morda celo v kratkem zasvetila električna luč. Naš'im mamicam in očakom, k.i tako radi čitajo poučne časopise in knjige, se bodo ob boljši luči odpočile od petrolejke utru-*■ jene oči. Zvedeli smo namreč, da je krmin-ski občinski svet razpravljal na ponedeljko- vi seji o potrebi napeljave električne luči v naše vasi. IZ RONK Slovence v Romkah je uižalustila nesrečna smrt 17-letne mladenke M. Štrukljeve iz u-lice Benedetto Croce. Uslužibenec vodovodnega konzorcija Rino Freschi je zasledoval poljske tatove v bližini Pierisa. Ker nesrečno dekle mi, moglo pravočasno zbežati, se je skrilo, v koruzo. Ko jo je stražnik odkril, jo je hotel zgrabiti. Po nesreči se je njegov samokres sprožil in zadel dekle v stegno. Z rešilnim avtom so jo sicer takoj odpeljali v tržišiko bolnico, a dekle je zaradi pregloboke rane izdihnilo. Vsi sočustvujemo z užaloščenimi starši in sorodniki drage pokojnice, njej pa želimo, da mirno počiva v svojem Stvarniku. Občinski »vet je na zadnji seji sklenil najeti posojilo 25 milijonov lir za gradnjo otroškega vrtca. Jamstvo pa naj bi prevzela država. TRŽI6 V zadnji številki smo poročali o naročilih za gradnjo novih ladij. Naša ladjedelnica je prejela za skoro 250 tisoč ton novih naročil. Po pravici smo zato izrazili veselje delavcev, ki so sedaj videli možnost za večjo in trajnejšo zaposlitev. Zgodilo pa se je nekaj, kar ni nihče v tem trenutku pričakoval. Ravnateljstvo ladjedelnice je začasno odpustilo z dela spet nekaj stotin delavcev. Skupno je doslej odpuščenih kar 1400 delavcev, ki jih plačujejo iz dopolnilne blagajne. Proti novim ukrepom so se uprle vse sindikalne organizacije, ki sedaj kličejo na pomoč prefekta, deželnega predsednika in parlamentarno komisijo, ki ima pravico raziskovati razmere v tovarnah. S tem vprašanjem se je bavil tudi naš občinski svet. Ravnateljstvo ladjedelnice je županu zagotovilo, da se bo položaj zboljšal, brž ko začno< graditi nove ladje. Drugih delavcev ne bodo več odpustili in začasno odpuščeni se s časom vrnejo na delo. Delavci pa s tem miso zadovoljni ter upravičeno zahtevajo, naj se ravnateljstvo v tej važni zadevi jasno in bistro izjavi. PODGORA Pred kratkim smo poročali, da so v naši predilnici uvedli tri delovne izmene, tako da so stroji z delom trajno, zaposleni. Delavci so bili z urnikom doslej zadovoljni. Vodtsvo podjetja pa je pred dnevi zaprosilo pristojna oblastva v Vidmu, maj bi dovolila spremembo urnika za tretjo izmeno. Delavci naj bi odslej delali od 16. ure do polnoči in ne več od 14. do 22. ure. Sprememba bi bila vsekakor za delavce škodljiva; ogrožala bi zlasti zdravje zaposlenih žensk in zato svetujemo ravnateljstvu, naj jo opusti ter ostane pri starem. Vso našo vas je pretekli teden vznemirilo početje nekega 35-letnega kolesarja iz okolice Morara pri Knninu. Imenovani je namreč v slaščičarni zvabil mlade deklice na skrivna mesta. Hvala Bogu, da se podležu a-!i pa bolnemu grdi naklepi niso posrečili; v enem primeru so se deklice rešile s krikom, v drugem pa je svojo hčerkice še ravno v pravem trenutku rešila njena mati. Policiji se je posrečilo zgrabiti nevarnega moža na lastnem domu v Moraru in ga zaprla. Če je hudodelec, spada v ječo, če je bolan, v bolnico. Na svobodi tak nevaren človek ne more in me sme živeti. Starše opozarjamo, naj vedno budno pazijo na svoje malčke. ŠTEVERJAN Naš Števerjan je gotovo ena najlepših vasi na Goriškem. Zato. privablja vedno; več izletnikov. Že večkrat pa smo se v listu potožili nad rakavo rano naše prelepe vasi, in sicer na pomanjkanje zdrave pitne vode. Morda nikjer na Goriškem ni zdravstveno stanje tako »pod psom« kot pri nas. Goriški zdravniki bi znali povedati, da jim nobena vas ne da toliko dela kot Števerjan. Ni dvoma, da so pogoste bolezni več ali manj tudi posledica uživanja nezdrave in umazane vode zlasti poleti. Prva dolžnost države je, da skrbi za zdravje ljudstva, posebno še za zdravje obmejnega prebivalstva. Zato ponovno pozivamo vsa pristojna oblastva, naj se vendar enkrat zares zganejo in ukrenejo vse potrebno, da dobi tudi števerjan zdravo pitno vodo. Prepričani smo, da bi ne bila gradnja števerjanskega vodovoda združena s prevelikimi stroški, zlasti ako pomislimo, da intamo zdravo vodo nekaj metrov onkraj državne meje. Kar je država dosegla za Gorico, bi lahko storila tudi za nas. Treba je le malo dobre volje. Svojega župana ponovno naprošamo, da živo predoči državni in deželni upravi našo najnujnejšo gospodar »ko potrebo. Sedaj pa še nekaj veselega. Pred nekaj dnevi je poštno ravnateljstvo vendar ustanovilo tudi pri nas samostojen poštni urad, za katerega smo več let moledovali. Koliko brezpotrebnih poti nam bo sedaj prihranjenih! Pred kratkim je g. učitelj Emil Vogrič pripravil lepo šolsko prireditev. Otrokom in g. učitelju čestitamo ,k uspehu, omenjamo pa, da bi se morali vaščani v večjem številu udeleževati kulturnih prireditev, posebno pa še mladinskih. ŠTMAVER Preteklo nedeljo se je naš domačin Edi Prinčič na ovinku nad Doljakovo gostilno zaletel s kolesom v vojaški kamion. Nesreča bt bila lahko strašnejša, če bi ga blatnik ne bu odbil v breg. To je isto mesto, kjer je pred časom srečal drugi Štmaverc vojaški tovornik. Da bi se izognil hujšemu, je zavil s svojim v jarek ter se prevrnil. Na kraj nesreče je v nedeljo nemudoma prihitela cestna policija. Komu naj pripiše krivdo? Ob tolikih nesrečah se sprašujemo, ali morejo nekdanji izboljšani kolovozi še služiti današnjemu prometu. Če je cesta ustrezala potrebam do konca vojne, ko so jo uporabljali skoro izključno pešci, kolesarji in vozniki, gotovo ni več kos sedanjemu prometu ter je zato postala silno nevarna. Vojaški tovorniki, ki oskrbujejo postojanke v vasi in vrh Sabotina, brezobzirno drvijo po klancih in ovinkih, tako da spravljajo’ v resno nevarnost kolesarje in motocikliste. Cesta je vsa razrita in preozka, ovinki so ostri in nepregledni. Če sreča kolesar na takem ovinku tovornik, je nesreča skoro neizbežna. Zato bi cestna policija najbolje storila, da bi od občine zahtevala temeljito preureditev ceste. Saj to nam na županstvu že leta in leta obljubljajo. Ali čakajo morda smrtnih nesreč? NOVI PODPREFEKT Dosedanji podprefekt dr. Dicuonzo je preteklo soboto zapustil Gorico. Na njegovo mesto pride dr. Loricchio, ki je doslej služil pri vladnem komisariatu v Bocnu. Novega podprefekta pozdravljamo tudi Slovenci ker upamo, da se je na Južnem Tirolskem naučil, kako je treba ravnati z narodnimi manjšinami. BRANITE SVOJO VOLILNO PRAVICO Zvedeli smo, da je goriška volilna komisija črtala iz imenikov kar 120 volivcev. Brisala je vse tiste, ki so bili pogojno kaznovani, med njimi je tudi nekaj Slovencev. Kdor dobi obvestilo, naj takoj vloži pri mestnem volilnem uradu priziv in zahteva ponovni vpis. Nihče naj ne dovoli, da bi ga po krivici oropali volilne pravice! OPOZORILO Avtobusno podjetje ATA Javlja, da avtobus št. 7 ne odhaja več v Podgoro iz ulice IX. avcusta. marveč vozi od 10. Julija dalje z glavne ž*lezn:šlf!e postaje. llpiic'5/ifi ^//r«i«c>u//ff - llriiifilbltti tl&liun ŠEMPETER SLOVENOV Pretekli petek se je pripetila huda nesreča med Lipo in Petjagom. Osemnajstletni Hektor Vogrič, sin znanega gostilničarja iz Sovodenj, je butnil s svojo vespo ob cestni kamen. Takoj so ga odpeljali v čedadsko bolnico. Nesrečni fant si je polomil lirbtet-nico in še isti večer umrl. Pred smrtjo je prišel k zavesti in je povedal, da mu je prišlo slabo in da je zato butnil o'b kamen. Njegovo truiplo so prepeljali v domačo zemljo, kjer so ga preteklo nedeljo pokopali. Pogreba se je udeležila taka množica, kakor je Sovod-nja še ne pomni. Hudo prizadetim staršem naše globoko sožalje. Dobri fant pa naj uživa v Bogu večno mladost. Slabo vreme je tudi letos skvarilo naš največji »senijan«. V cerkvi našega zaščitnika sv. Petra pa je Lilo vse tako kakor ob navadnih nedeljah. Zaradi hudega dežja so odpadli ples, srečolov, tombola in vse drugo. Tujcev je bilo zelo malo. Možje od znanega »komitata«, ki imajo nalogo krožiti po gostilnah in vleči na uho nevarne govore icr vohati okoli motorjev in avtov iz Gorice in Trsta, so bili ta dan brez posla. Sicer pa je delo za pospeševanje tujskega prometa po nadiškili dolinah v polnem teku. Preteklo nedeljo so bili povabljeni na sestanek vsi gostilničarji naše občine, da hi se domenili o ukrepih, kako dvigniti turizem. Na zborovanju sta bila tudi predsednik in tajnik turističnega združenja Broili in Za-miittig. Gospodje so govorili o izboljšanju 1». olepšan ju gostilniških prostorov, oživljanju starih sejmov in podobnem. O tem pa, kako iztrebiti »rodoljubne« vohune, ki nadlegujejo. izletnike in spravljajo naše vasi v obsedno stanje, so pa previdno molčali. Prepričani smo, da ne bo nobena propaganda privabila izletnikov iz Vidma in Čedada v našo dolino, kajti ti hodijo že od nekdaj druga pota. Izletnike moremo pričakovati le iz Gorice in Trsta. Protii tej nevar« nosti se pa uspešno borijo »komitaši«, ki se v skrajni sili posluižijo tudi uradnega, a hu-do strnpenega »Messaggera Veneta«. V zadnji številki smo poročali o romanju Goričanov k žalostni Materi božji v Brnasu. V zabavo številnih čitateljev Novega lista naj povemo, kaij so o goriških romarjih napisali »komitaši« v svojem dnevniku pod naslovom: Izzivanje Slovencev v nadiškili dolinah: »V nedeljo zjutraj se je dogodilo novo izzivanje v nadvse italijanskih nadiškili dolinah. To pol so se »filoslavi« spremenili v romarje k svetišču v Brnasu pri Šempetru ob Nadiži. Tridesetoriea slovenskih aktivistov, ki jih je spremljal neki duhovnik, je prišla v nedeljo zjutraj ob 7.30 v svetišče; pripeljala se je s koriero št. Go 9441; prišla je torej iz Gorice. Udeležila se je maše. ki jo je daroval v slovenskem jeziku: don Pietro Ouarizzn, ki je navzočim pridigal, in sicer zopet v slovenskem jeziku. Domači verniki so zato cerkev zapustili. Na njihovo izzivanje ljudstvo iz Šem [tel ra ni odgovarjalo. Ro-marii so se vrnili v Gorico, ne da hi prišlo do kakega neljubega pripetljaja, saj so bili navzoči tudi orožniki, ki so bili takoj obveščeni o* njihovem prihodiu.« Takole poroča list, ki hoče hiti celo resen. Od prve do zadnje besede je vse eno samo obrekovanje. Samo izredno »resnicoljuben« in nad vse »kulturen« list objavlja take oslarije, ker žal misli, da ga čitajo samo osli. ki mu seveda morajo verjeti. Pa recite, da to ni uspešna propaganda, ki naj pospeši obisk tujcev v našo lepo dolino. ŽABNICE Nad sušo se ne moremo pritoževati, dežja je kar dovolj in že preveč. Muhasto vreme zelo moti košnjo. K nam je že prišlo precej letoviščarjev, priglasujejo se pa še vedno novi. Druga polovica julija in zlasti avgust pa jih bosta privabila najbrž toliko, da bo vse zasedeno. Zopet je pretresla našo vas smrt mlade domačinke. V ponedeljek 4. t. m. je umrla v novi trbiški bolnici 33-letna gospodinja Moachitz, rojena Melcher. Pokojnica je zapustila dva dečka. Oba obiskujeta še ljudsko šolo in zelo pridno in zvesto strežeta pri sv. maši. Njima obema, zlasti pa tudi hudo prizadetemu soprogu Zepu ter vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. Naj sporočimo javnosti še vest, da je bila pred kratkim preoblečena za sestro1 »dravni-oa dr. Ela Ehrlichova, hči ugledne žabniške diružine, nečakinja pokojnega dr. Lamberta Ehrlicha in sestra Janeza Ehrlicha, misijonarja v Indiji. Mlada sestra je delovala več let kot zdravnica v katoliškem misijonu v Indiji. Vrnila se je od tam v domačijo, nato pa odšla v Anglijo in je v samostanu zdraviliških sester prebila noviciat. Mlado sestro je visoko spoštovala vsa vas in vsi vaščani ji želimo obilo božjega blagoslova in sreče na novi življenjski poli, po kateri je vedno hrepenela. mm AKLETi GR Nadvojvoda Maksimilijan bi lahko s Kar-loto1 mirno užival rajski mir Mi ra m a ra in njegovega morja. Toda zle nitke so se spletle v zanko, ki ga je potegnila v mehiški kotel. Mehiški veleposestniki in Napoleonovo glre-muištvo-, da bi ustvaril v Srednji Ameriki jez proti prodirajoči Severni Ameriki, so vrgli 'vrv okrog vratu potomcu Habsburžanov, ki je za krono in srce dal vse. MAMLJIVI GLASOVI Zastopnik mehiških konservativnih krogov Jose Hidalgo je znal tako mamljivo govoriti na srce francoske cesarice Karlote, da je potem še ona prema/mila Napoleona, ki se je njenim mehiškim načrtom udal. Pripravi naj se brodovje Francije, Anglije in Španije proti Mehiki; bandit Juarez se bo vdal; okliče naj se cesarstvo; Severna Amerika, ki je razdvojena v državljanski vojni, bo molčala. Treba je pridobiti za nacirt samo še Avstrijo in Maksimilijana. Na Dunaj sc je odpeljal drugi vodja bogatih mehiških monarhistov Guitiierrez. Avstrijski zunanji minister Rech-berg je videl v vsej zadevi samo pustolovščino. Cesar Franc Jožef je pa brž pograbil za misel s skritim namenom, da se odkriža brata Maksa, ki je naprednejših misli in zato tudii piri ljudstvu mnogo bolj priljubljen kot cesar sam. Toda da reši ugled države in dinastije, je cesar zahteval od Francije ne le I »moralnih« jamstev, kot jih jo nudil prej Napoleon III., marveč natančno zarisana zagotovila, da bo Francija Maksu pomagala. Poleg tega je zahteval, naj se Mehičani jasno izrazijo1 za Maksimilijana. Ves mehiški narod se je pa skrčil na štiri ali pet voditeljev beguncev, ki so živeli v Parizu in Rimu in skrbeli le, kako bi s pomočjo monarhije dobili nazaj svoj denar in oblast. Maks In Karlota sta v svojem poželenju po cesarski kroni že podlegla mamljivim pismom Guitierreza, ki je prosil, naj novi krr.lj reši deželo in ljudstvo, »ki ga ljubi«. Maks pošlje v Pariz svojega zastopnika, da se prepriča, koliko je tega »ljubečega ljudstva«. Poslal pa je prisklednika, nekega Srhertzenlerhnerja, ki je bil navaden sluga na dvoru. V Miramaru se je pa znal nadvojvodi tako prikupiti, da ga je naredil kar za osebnega tajnika in se z njim mosvetoval o vseh zadevah. Taiko sta se v Parizu našla skupaj dva tička. Guitierrez je pomežiknil, da govori v imenu vse Mehike, zviti sluga, ki ni vedel niti kje je Mehika, se je pa obnašal že kot bodoči minister. Zdaj si upajo mehiški zastopniki kar v Miramar, kjer neprestano rišejo, kako lepo !><-’ mehiško cesarstvo. Prihajali so pa tudi naspirotni, trezni in svareči glasovi, a te ie I Maks le prebral in odložil. Nazadnje je pri- šel Guitierrez sam z darovi in pooblastilom nadškofa iz Pueble Labastida. Ko je cesarskemu kandidatu pregnal zadnje dvome, je vzkliknil: »Ta je zame lepši dan kot dan moje poroke.« in je zdrknil na kolena, da poljubi »kraljevske noge« nadvojvodin je Karlote. ^Ta pa piše v Pariz na dvor, da sta sc odločila z možem »sprejeti sveto, od Previdnosti določeno usodo in krono«. KOCKA JE PADLA Medtem se pa v Mehiki razmere vse drugače vršijo, kot je pričakoval Maksimilijan. Anglija in Španija, ki sta sprva res poslali nekaj ladij v Mehiko, sta se kmalu umaknili. Juarez je z ameriško podporo- pridobival na moči in je razglasil, da bo vsakega tujca, ki stopi na mehiška tla, dal ustreliti. Francosko divizije pod maršalom Bazainom se same borijo proti upornikom in poleti le« la 1863 tudi res zasedejo prestolnico. Večina dežele izven glavnih cest in večjih mest je pa bila še vedno v rokah upornikov. Francoski vojaški poveljnik je vzpostavil vlado z generalom Almonte in nadškofom Labastido. »Vlada« je sklicala »narodno skupščino«, ki je na seji, 12. junija 1863, izbrala Maksimilijana Miramarskega za cesarja. Napoleon je brž brzojavil v Miramar »cesarskemu veličanstvu«, katerega je ameriški ko-nzul v Trstu zaman svaril, da. »kdor priti'-na mehiški prestol, naj bo vesel, če bo odnesel celo glavo«. Usoda je nevzdržno vleki*, zazinamenovane osebe v propast. (Nadaljevanje v prihodnji številki) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA KULTURNI DOGODEK V SVETOVNEM MERILU: I • ftietitttile 'A. julija so v Modemi galeriji v 'Ljubljani odprli I. mednarodno grafično razstavo. Na njej sodeluje 23 držav z nad 150 umetniki in okrog 700 deli. Ob otvoritvi je posebno razsodišče, kateremu je predsedoval slovenski slikar Božidar Jakac, nagradilo najboljša dela. Prvo nagrado je prejel ameriški grafik Armin Landeck, drugo Slovenec France Mihelič, tretjo Švicar Fritz Pauli, četrto Heinz Kliemanp iz .Zahodne Nemčije, pe'.o naš tržaški rojak Lojze Spacal, šesto Anglež Anthony Gross, sedmo Johnny Friedlaer.der iz Pariške šole, osmo Belgijec Jean Jacques De Grave, deveto Fine Vio.to Vikainen deseto pa Poljak Andrzej Rudzinski. Razstava je velik dogodek v našem umetnostnem svetu, saj daje šiiok in vsestranski pregled vsega kar se dogaja v območju grafične umetno ti v sve tu in je hkrati vidna manifestacija naših umetniških sposobnosti. Prireditev ima pa tudi širši, svetovni pomen. Na jijej so namreč prvič po drugi svetovni vojni zbrana dela večine grafikov zahodnoevropskih in vseh vzhodnoevropskih držav. Priznati moramo, da se nam kar imenitno zdi, da se je to zgodilo v slovenski prestolnici, čeprav za zunanji! svet ni to nič čudnega. Dejstvo je namreč da se je slovenska likovna umetnost, zlasti grafika, v povojnih letih izrazi o razmahnila in mednarodno zelo uveljavila. Naravno je torej, da se je pokazala potreba po primerjanju del naših umetnikov s tujimi, kajti le ob poznavanju in preučevanju tujega napredka bomo lahko obdržali in izpopolnili lastne uspehe. VELIČASTNA UREDITEV RAZSTAVE Razstava je zelo skrbno in smiselno pripravljena in odraža vse bogastvo današnjega umetnostnega snovanja v svetu. Zastopane so vse smeri od skrajnega naturalizma do »nefiigurativne« umetnosti z vsemi vmesnimi prehodi in številnimi od:enki. Zato skoraj vsako razstavljeno delo doživljamo različno: eno zgolj z očmi, drugo z očmi in razumom, tretje z očmi, razumom in s srcem. Kar se tiče obrtne plati, lahko na razstavi primerjamo črnobele in barvne lesoreze, bakroreze ir litografije, linoreze jn svilotiske, jedka ,ice, akvatin-te in monotipije, suhe igle, rezervaše, gravure in razne kombinacije. Najmočnejša skupina na prireditvi je mednarodna pariška šola, v kateri srečan o samo znana ime*-na, kot Zao Wou, Iiartung, Zadkine, Terechkovibch, Friendlaender, Moti itd. Njena posebnost so barvne litografije, ki jih odlikujeta eleganca oblik ir barv ter prava virtuoznost. Zelo krepka po številu in izrazu je tudi skupina ameriških grafikov, katero vodijo Kohn, Lasansky Frasconi in Landeck. Vsak izmed njih ima svoj izrazit slog in svojo osebno vsebino. Kvalitetno so zastopani tudi angleški grafiki. Ti se izživljajo v dveh smereh: v realizmu in fantastiki. Predstavnik prve sme.i je Weeb, druge pa Moore. Bogato japonsko grafično umetnost lahko spoznamo le iz razstavljenih del treh umetnikov, od katerih je najzanimivejši Munakata. Razstavljena so tudi dela številnih belgijskih in nizozemskih umetnikov. Med prvimi se odlikuje slavni Masereel, čigar umetnine so se v svetu uveljavile skoro izključno zaradi svoje vsebine, med Lep uspeh goriikih umetnic Goriška pianistka Damjana Bratuž, ki jo naša umetniška javnost dobro pozna, je že večkrat nastopila na pariškem Radiu. 6. junija je pa v dvorani UiNBSCA v Parizu priredila samostojen 'klavirski koncert. Izvajala je Mozartovo Fantazijo, CJementi-jevo in Schubertovo Sonato, Schumannove Metulje, Debus5yjeva Dva preludija, Skrjančeva Dva nokturna, Bravničarjeve Kaprice in Tajčevičevo glasbeno delo Sedem balkanskih plesov. Njena sestra Bogdana, ki je končala drugi letnik Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, je pred kratkim nastopila v Belih nočeh — dramatizirani zgodbi znanega dela ruskega pisatelja Dos'oevske-ga. Igro je uprizorila Akademija za igralsko umetnost v ljubljanskem dramskem gledališču kot igralski nastop ob zaključku šolskega leta. Milada soriška umetnica je z uspehom odigrala glavno žensko vlogo Mastjenke. drugimi pa Escher, ki nas očara predvsem s svojimi iluzionističnimi domisleki. Ostale narodnosti so zastopane z manj izrazitimi predstava iiki. Med temi izstopajo s svojimi deli Švicar Pauli, Nemec Kliemann, Finec Voitto Vikainen in italijanski surrealisit Viviani. MEDNARODNA UVELJAVITEV SLOVENCEV Kaj pa Slovenci? Ob primerjavi z deli svetovnih umetnikov je laže presoditi vrednost slovenske grafike. In če to storimo, lahko z mirno vestjo trdimo, da slovenska dela sodijo med najmočnejše umetnine na razstavi. Najkrepkejši in najučinkovitejši je France Mihelič s tremi tehnično brezhibnimi in po vsebini neverjetno skladnimi barvnimi lesorezi: Mrtvi Kurent, Kronist in Melanholija. Iz njegovih razstavljenih del je razvidno, da so postali njegovi grafični listi zaresi pojno in močno izrazilo vsega, kar nam hoče kot umetnik povedati. Poleg njega je pa še cela vrsta drugih slovenski), grafikov, ki so veliki tudi v svetovnem merilu: romantični Božidar Jakac, čigar grafike nam prikazujejo lep, preprost in brezskrben Sve , poln optimizma in zaupljivosti: večno raznovrstni, okusni ii skrbni Riko Debenjak, čigar grafike kažejo smisei za enotnost, učinkovitost, uporabo prostora in za živahna nasprotja črnega in belega; Muha Maleš, ki druži v prijetnem ravnovesju sodobne likovne pridobitve g svojskostjo lastnega liričnega občutja; močno izrazni in vsebinsko^polni Marij Pregelj; pesniško navdihnjeni Marijan .Pogai&nik, prisrčni Maksim Sedej ter kmečko jedrnati Tone Kralj. To izrazno, oblikovno raznoliko ip lepo zaokroženo podobo slovenske sodobne grafike dopolnjujeta im bogatita naša tržaška mojstra Lojze Spacal in Avgust Černigoj. Razstavljena dela slovenskih grafikov dokazujejo, da je tudi mali slovenski naiod dobil zasluženo mesto v mednarodnem umetnostnem svetu. In ta prijetna ugotovitev mora navdajati zlasti nas zamejske Slovence z velikim zadovoljs vom in ponosom. Nehaj o otroški paralizi Pretekle dni so vesti o naglem širjenju otroške paralize na Tržaškem močno vznemirjale našo javnost. Mnogi starši niso hoteli več pošiljati svojih otrok pa kopanje, silno neradi so jih dajali v kolonije ter jih najraje držali zaprte doma. Poglejmo torej, kaj je s to hudo boleznijo. Statistični podatki nam povedo, da se otroška paraliza pojavlja v naših krajih vsako leto, a obolelih navadno ni več ko 10. Na žalost se je to število letos dvignilo na 17, med katerimi je bilo do sedaj kar 8 smrtnih primerov. Kakšni so bližnji znaki otroške paralize? Bolnik ima najprej visoko vročino, igrlo se mu vname in včasih se mu vnamejo tudi črevesne sluznice. Po dveh ali treh dneh vročina izgine, a se ponovno pojavi naslednji dan. To je drugo obdobje bolezni in traja dva ali tri dni. V tem času bolnika hudo boli glava, bruha, predvsem pa čuti močne bolečine na udu, ki bo pozneje ohromel. Nekega večera je otrok brez vročine, a naslednje jutro že kaže značilne poteze ohromelosti. Tak je navadno potek bolezni. Otroška paraliza je nalezljiva, ima pa najnižji odstotek nalezljivosti, in sicer 0,1%. To se pravi, da se izmed tisoč otrok, ki pridejo v stik z einim bolnim, samo edep okuži. Kakort pri vseh boleznih z nizkim odstotkom nalezljivosti, naletimo tudi pri otroški paralizi pa tako zvane zdrave prenašalce in pa na osebe, pri katerih se bolezen omeji Je na prvo obdobje, to je na visoko vročino, vnetje grla in črevesnih sluznic. Zdravi prenašalci so otroci, ki sicer prenašajo bolezenske klice, a sami ne zbole. Strokovnjaki sodijo, da je poleg vsakega zdravniško ugotovljenega primera otroške paralize še pet primerov bolnikov, pri katerih se bolezen ne razvije popolnoma ip 10 zdravih prenašalcev. Teh petnajst otrok je najbolj nevarnih, da okužijo druge otroke. lUUviiiu ‘Jilftrfi Valerija Silova se poslavlja od gledališča. Za zadnji nastop si je izbrala vlogo Tone v Goldonijevih Primorskih zdrahah. V kratkem bi praznovala petdesetletnico, odkar je prvič nas'opi’a na neki diletantski predstavi v Barkovljah. Kmalu nato je stopila v dramatsko šolo v Narodnem domu, ki jo je ustanovil in vodil sloviti igralec Verovšek. Od ta-kra do danes je odigrala celo vrsto vlog. Najbolj so ji bile všeč karakterne. Nastopala je tudi s slavno igralko Avgusto Danilovo. V njeni in Verovško- vi šoli bi se bila brez dvoma razvila v res veliko igralko, da n>i fašizem v sovraštvu do slovenske kulture uničil tudi slovenskega odra. Od tedaj do osvoboditve je bila prisiljena na kulturni molk. Po letu 1945 je spet zaživela za odrski poklic. Nastopala ie najprej na Radiu II in nato v Slovenskem narodnem gledališču, kjer je odigrala lepo število vlog. Kljub 25- letnemu presledku so bili njeni nastopi izraziti in dognani. Tržaški Slovenci smo ji hvaležni za njeno pionirsko delo v našem gledališkem prizadevanju. ŠIRITE NOVI LIST! Bolezen se ne širi samo z neposrednim okuženjem, marveč jo lahko širijo tudi muhe, če so prej lazile po otrokovih predmetih, igračah ali iztrebkih. 2al nimamo do danes še učinkovitih zdravil proti tej bolezini. Na razpolago je tako zvami gamaglo-bulin, ki sicer obolelih stanic ne more ozdraviti, a preprečuje, da bi druge obolele. To zdravilo bomo otrokom dajali v prvem obdobju bolezni. Proti otroški paralizi se bomo prav gotovo uspešneje borili, ko bodo spopolnili cepivo dr. Salka, kar se bo naj«-* brž v kratkem zgodilo. Danes je proti tej bolezni najučinkovitejše sredstvo otrokov krepak telesni ustroj. Krepak otrok je že sam po sebi zavarovan proti nalezljivi bolezni. Manjšo odpornost nudi otrok, če je prehlajen, šibak. Starši na(j zato pazijo predvsem na prehlajene otroke Lnt na one, ki imajo kake črevesne motnje. Ti naj bodo doma, dokler se popolnoma ne pozdravijo. Ce so pa otroci krepki in zdravi, naj se le kopajo v morju, naj le uživajo počitnice! Paziti morajo le, da se preveč ne utrudijo s plavanjem in da ne ostanejo preveč časa na soncu. Pomniti moramo tudi, da za otroško paralizo obolijo predvsem otroci od 1 do 4 let in da jih po 5. letu ta bolezeni teže napade. Priznani zdravniki odločno zavračajo trditev, da bi morska voda pospeševala širjenje bolezni. Glavno je le, da otrok pri kopanju ne ošibi. Staršem priporočamo, naj se ne razburjajo brez potrebe. Kajti še preden se ta bolezen razvije, more vsaka 'mati opaziti pri otroku neke značilne znake. Nekaj dni je otrok silno utrujen, noče jesti, je slabe volje in nemirno spi. Razume se, da bo pametna mati takega otroka spravila takoj v posteljo, mu ukazala, naj bo miren in naj počiva. Ce pa ima otrok visoko vročino, če bruha in toži, da ga hudo boli glava ter kak ud, naj starši čimprej pokličejo zdravnika, da bo mogel bolezen spoznati ter jo zdraviti, še preden preide v drugo obdobje. GOSPODARSTVO RAZKUŽITE ŽITNICE IN ŽITO! Govoriti o kakili žitnicah v naših kmečkih domavih je skoraj .pretirano, saj so prav redki tisti, ki imajo za žito poseben prostor. Večina ga drži na kakem hodniku, drugi nh kašči in prav redki so oni, ki imajo za žito posebne zaboje. Večina ga drži kar v vročali. Žito' spada vsekakor v prostor, ki je suh in zračen ter ima okna pircprežena z gosto mrežo, da raznim živalskim škodljivcem prepreči dostop od zunaj. Prostor moramo nekoliko1 urediti: popraviti je treba strop, slone in okna, zamašiti vse razpoke in prostor temeljilo razkužiti. Poškropimo’ ga z 2% raztopino kreolina ah z DDT, in sicer z »Gesarol 50« po pol kg na vsakih 100 litrov vode. (Navadno se uporablja »Gesarol 50« v 0,2% raztopini, tako da 1 kg zadostuje za 5 lil škropila.) Če imamo za žito posebne zaboje, jih moramo pred uporabo temeljilo očistili in izstaviti soinčnim žarkom,, da odpravijo' različne d.uhove, poseibno onega po plesni in zatohlosti. Vreče za žito moramo pred uporabo o-prati v vreli vodi, potem pa posušiti na soncu. Čeprav sta prostor in posoda že pripravljena, ne smemo' kar takoj spraviti oinlačenega žita. Potrebno je, da se žito osuši, ker preobilna vlaga pospešuje razvoj plesni. Ko je žito dovolj suho, ga moramo' razkužiti. Premnogo je škodljivcev, ki bi se radi hranili z znojem žitorejca. To moramo preprečiti, saj imamo zato več ohranjevalnih o-ziroma razkuževalnih sredstev. Podjetje »Moratecatini« je spravilo na trg dve, in sicer »Geigy 33« in »DM 34«. Prvi je prali, katerega primešamo po’ 100 gramov na vsakib 100 kg žita, drugi je tekočina, ki izhlapi in s svojim hlapom, težjim od zraka, zamori vsako življenje žuželk. S tekočino »DM 34« poškropimo kup žita (100 gramov tekočine na 100 kg žita) in ga pokrijemo. V 4-5 dneh hlapovi proniknejo do dna kupa in zamorijo vse žuželke. Poleg teh dveh sredstev se precej uporablja tudi »ceregamma«. To je prah, katerega premešamo med žito. Vsa ta sredstva delujejo več časa, vendar moramo razkužitev obnoviti vsakih 6 mesecev. Ne čakajte, da vam molji in žužki napadejo žito. Pomnite, da se bo to gotovo zgodilo, če ne boste žita razkužili. Kar velja za pšenico, volja tudi za drug*, žita in koruzo, za fižol in grah. Brž ko smt» pridelek spravili, ga moramo razkužiti, ker le prevečkrat pride v shrambo zrnje, ki je bilo okuženo že na njivi. PRIPRAVLJAJTE SI UMETNI DOMAČI GNOJ Mnogi imajo vrt, a ne morejo priti do hlevskega gnoja, ki je vrtnarstvu nujno pcireben: saj gnoiji in rahlja zemljo, jo dela bolj vlažno, vnaša vanjo prepotrebno in koristno črnico (humus), s katero’ se hranijo bakterije, ki presnavljajo rastlinske in rudninske snovi, da so dostopne nežnim rastlinskim koreninam. Vendar niti kmetje z živino nimajo nilkdar dovolj hlevskega gnoja. Sedaj je najprimernejši čas, da začnemo misliti na pripravljanje umetnega gnoja, saj ■je v vsakem vrtu kaj plevela, nekaj ostankov zelenjadi, stelje in drugih predmetov rastlinskega izvora, kar sc da vso prav lahko predelati v dober »umetni hlevski gnoj«. Prostor: najprimernejši bi bil betonski pod v kakem kotu, dobra pa so tudi temeljito steptana tla, najbolje je, če so ilovnata. Na ta prostor nanesemo vse rastlinske o-stamke, kot slamo, steljo, liste, plevel itd. Ko je plast visoka 30 cm, jo polijemo in dobro steptamo ter na vsakih 100 kg materiala natrosimo 3 kg apnenega dušika (calciocia-namide) in enako količino zemlje. Vrhu prve plasti nanosimo drugo plast in ravnamo z njo kot s prvo, to je: jo polijemo, steptamo in potrosimo z apnenim dušikom in zemljo. Nato sledi tretja plast in tako naprej do 5. ali 6. plasli. Končno cel kup pokrijemo z zemljo. V kupu bo nastalo vrenje in se bo razvila toplota. Tia pa ne sme biti previsoka in jo zato moramo nadzorovati. Najbolje bi to opravili z dolgim termometrom, lahko po tudi z leseno palico. Če se nam zdi, da je v kupu več ko 40 stop. C, to je višja toplota, kot jo z lahkoto prenašamo z roko, potem moramo kup politi z mrzlo vodo. V 3 do 4 mesecih se ho kup spremenil v odličen hlevski gnoj. Superfosfata ne sinemo trositi istočasno z apnenim dušikom vrh različnih plasti, pač pa ga lahko dodamo poz* neje, to je po gnojenju z »umetnim hlevskim gnojem«. Razume se, da med rastlinje na kupu lah- V ortni pregled — NOGOMET Evropski pokal. V izločilnem tekmovanju za evropski pokal je po dveft neodločenih igrah Voros Labogo le zmagal nad Wackerj.em. Madžari so Dunajčane izločili z izidom 5:1. V četrtini finala so se moštva srečala v naslednjem redu: Bologna - UDA, Honved - Wiener Šport Klub, Hajduk - Voros Lo-bogo iiri Vojvodina - Slovan. Češki prvaki so z Italijani imeli lahek posel. V Bologni so zmagali s 4:2, v Pragi pa 3:0. Italijanski tisk se je zopet razburjal zaradi neresnosti, ki so jo njihova moštva pokazala v teh tekmah. Bolonj-čani so namreč teden prej imeli turnejo po Dan skem im se seveda trudni vrnili domov. Tudi Honved je z lahkoto odpravil Avstrijce. Na Dunaju je zmagal s 5:4, v Budimpešti pa s 5:2. Ogrsko moštvo, ki šteje v svojih vrstah polovico državnih reprezentantov (ostala polovico igra v Voros Lobogu) kot Puskas, Boczis, Koscis i. dr. je bre> dvoma najboljša enajstorica, ki nastopa v prvi to vrstni povojni tekmi za evropski pokal. Drugo češko moštvo Slovap iz Bratislave je izločilo jugoslovansko Vojvodino. V Novem Sadu je Cehom uspelo zaigrati neodločeno (0:0), doma so pa goste premagali s 3:0. Igralci Vojvodine so bili zaradi dolgega potovanja v Rim in nazaj očitno utru;eni, medtem ko so bili Cehi spočiti. Saj jim ni bilo trebs igrati izločilnih srečanj! Hajduk in Voros Lobogo sla doslej igrala satio eno tekmo in sicer v Budimpešti. Madžari so Splitčane krepko nabili s 6:0. Zato smemo pričakovati da bo tudi Haijduk izločen. V polfinale torej prideta obe češki ini obe madžarski moštvi, kar je za Cehe sijajen uspeh. Edina olajševalna okoliščina zp Splitčane je, da so igrali brez prvega vratarja. Znano je namreč ,kako je Beara zapustil svoj klub ir se preselil k Crveni Zvezdi v Beograd, za katero bo priihodinje leto najbrž že igral. V polfinalih je žreb določil, ds se bosta srečal' Slovan in UDA ter Honved in Vo o Lobogo. Zo- ko vržemo tudi kuhinjski pepel, saje in smeli. KOKOŠ BODOČNOSTI Pred 20 leti so začeli v Massachusetts (ZDA) križati holandsko pasmo kokoši Bar-nevelder s pasmo Rhode Island. Uspeh dolgotrajnega križanja je čisto bela kokoš, ka-leri so nadeli ime »bela_ Amerikanka«. Kokoši znesejo z lahkoto okoli 200 jajc letno. Predvsem pa uporabljajo' .novo pasmo za vzgojo piščancev »broilers«, ki dr.sežejo v 10 tednih 1 in pol kg teže, za kar ne porabijo več kot 3 kg knne. Pasma »bela Amerikanka« se bilro širi in bo goUno’ v kratkem tudi v Italiji. BELO IN RDEČE MESO Znano je, da dobivamo rdeče meso’ od odraslih živali, belo pa od mladih, kot so' teleta, janjčki, kozliči in od perutnine, razen od gosi. Divjačina, posebno kosmata, daje črno meso. ___ Meso je najbolj izdatna hrana. To zaradi njegovih beljakovin in tolšce ter drugih snovi, posebno rudninskih, kar je vse potrebno za človeško telo, posebno ko se razvija. Med rdečim in belini mesom je pa velika razlika. Rdeče vsebuje več hranilnih snovi kot belo, ki je mnogo' Laže prebavljivo. Glede perutnine pa si moramo zapomniti, da je meso debele race, gosi ali purana teže prebavljivo kot rdeče in zato ni primerno za šibke želodce. V splošnem je kuhano meso mnogo laže prebavljivo kot pečeno ali cvrlo. Vendar je najlaže prebavljivo tisto, ki je prišlo najmanj v dotik s' toploto’, to je na pol surovo ali celo sveže. Za jetične predpisujejo mnogii zdravniki popolnoma sveže meso, ki je prej zdravilo’ kot hranilo. pet so torej Cehi imeli srečo, saj bo eno moštvo prav gotovo prišlo v finale! KOLESARSTVO Tour de France je v polnem teku. O lej težki in mučni dirki, ki vozi tri tedne najboljše kolesarje na svetu in celo vrsto spremljevalcev v najhujšem poletju čez celo Francijo, laihko mimo trdimo, da ni dolgočasna. Vsak dan imamo skupino kolesarjev, ki pridejo na cilj s 5, 10 minutami naskoka in se, taikoj potem ko pridejo na cilj, zgrudijo na tla, da jih je treba nesti do hotela. Tour de France — piše neki francoski novinar — je žrelo, ki požre vse, kar vidi, in ni nikoli sito. V prvih etapah so kolesarji vozili po »severnem peklu«, kot mu upravičeno pravijo dirkači saimi. Ceste niso asfaltirane; pokrite so z zloglasnim »pa-vejem«. Ko človek vozi nekaj ur po tak; cesti, se mu zdi, da so postala kolesa kvadratna, v glavi mu brenči in misli, da bo znorel. In vendar se najdejo kolesarji, ki v takih okoliščinah pobegnejo iz skupine in pridejo na cilj z več minutami prednosti ter dožive svoj četrt ure slave. Po prvih petih etapah je že jasno prišlo do izraza moštvo, ki bo najbrže do konca tekme gospodarilo in jtiadkriljevalo vsa druga, to je francosko državno moštvo. V svojih vrstah ima prvega na lestvici poedincev, in sicer Rollamda. Kapetan francoskega moštva Luisop Bobet je pa šesti, im je že pustil za sabo celo vrsto resnih tekmecev za prvo mesto. Delne zmage so si osvojili: Prvi dan Spanec Poblet in v drugi polovici etape holandsko moštvo. Nato po vrstnem redu Rol-land (Francija), Bobet (Francija), Kernp (Luksemburg) m Hassenforder (NEC). Po peti etapi vodi Rolland. Sledijo mu Hassenforder (NEC) 4’ 56”, L. Bobet (Francija) 5’ 49", Wagt-mans (Holandska) 9’ 21”, Roblc (Ovest) 13’ 03”, L. Bobet (Francija) 13’ 32”, Astrua (Italija) 13’ 53”, Vi'etta (S.E.) 14’ 01”, Van Genechten (Belgija) 14’ 25”, Buitel (Ovest) 14’ 28”. V moštveni lestvici vodi Francija. Sledijo ji O-vest Italija, Belgija, NEC (Nord-Est-Center), SlE (Sud-Est), Španija i. dr. C. B. ZA NASE st. 31 [lajse 'fiatezCtfr, /VVVYVVWV\^V\T/WVV\VVVVV\ Skrivnost - _ D1"* FU-MANČU ROMAN - Spisal: Sax Rohner - Prevedel: A. P. »Kje je dr. Fu-Manču?« sem zašepetal, ko se je Nayland Smith pojavil zraven mene. »Ne morem razumeti tišine v hiši . . .« »Pogjeljte okrog,« je odgovorila Karamaneh, ne da bi odvrnila pogled z obličja Aziza. Ozrl sem se po zasenčenih stenah. Velike steklene omare, police in vdolbine v zidu 90 bile tam; toda kjer sem nekoč 7. balkona zgoraj videl cevi in retorte, posode 7, neznanimi bitji, knjige z neznano vedo in priprave, ki jih uporablja študent tajnih ved in mož znanosti, vse police, omare, vdolbine — vse je bilo prazno. Ni.kakega sledu ni bilo o rumeno vezanih knjigah, za katere bi kak učenjak dal vse premoženje. Nikjer ni bilo svilenih blazin in miz; vse jje izginilo. Sobana je bila prazna in gola. Ali je Fu-Manču pobegnil? .Tišina okoli nas je dobila drug pomen. Dakoili in sorodni služabniki smrti — sc tudi morali pobegniti. »Dopustili ste, da nam je ušel!« sem dejal takoj. »Obljubili sle, da nam pomagate, da ga ujamemo — da nam pošljete obvesti- lo — pa ste odlašali, dokler . . .« »Ne,« je dejala »ne,« in se me spet oklenila. »Ali se ne prebuja prepočasi? Ali ste gotovi, da se niste zmotili?« Vse njene misli soso bile pri dečku in njena skrb me je ganila. Spet sem pregledal Aziza, ki je bil najbolj čuden bolnik v vsej moji poklicni dobi. Ko sem mu štel naraščajoče udarce žile, je odprl svoje temne oči ki so bile podobne očem Karamanelie — in v tesnem objemu dekletovih rok se je usedel in začudeno strmel naokoli. Karamaneh je pritisnila lice k njegovemu in mu šepetala ljubeče besede v mehki arabščini, ki jo je bila po narodnosti prva izdala Naylandu Smithu. Dal sem ji steklenico, ki sem jo bil napolnil z vinom. »Moja obljuba je izpolnjena!« sem dejal. »Vi ste svobodni! Zdaj pa nad Fu-Mančuja! Toda prej spustimo policijo y hišo, zakaj nekaj grozotnega je v tej tišini.« »Ne,« je odvrnila. »Najprej spravite mojega brata ven in na varno. Ali ga hočete vi nesti?« Dvignila je obličje k nadzorniku Weymoutliu, na katerem sta bili zapisani groza in začudenje. Čvrsti detektivke oprezno kakor kaka ženska dvignil dečka, šel z njim skozi senco stopnic navzgor, kjer ga je zakril mrak, Smithove oči so mrzlično žarele. Obrnil se je h Karamanelii. »Ali se ne igrate z nami?« je rekel osorno. »Storili smo svoj del, zdaj morate storiti’vi svojega.« Nobene hrane niso imeli in malo vode. Dnevi so minevali in vse grozote morske nesreče {o jiih spremljale. Oslabeli, z razpokanimi ustnicami ter zateklimi jeziki .so ležali pod neusmiljenim tropskim ; on-cerni. Čakali so smrti, da bi jih odrešiia. Eden izmed mornarjev je v strašnih krcih umrl, drugi je zblaznel, tretji pa se je zaradi trpljenja vrgel v morje. Clayton sc je tudi komaj gibal in je hranil dragoceno vodo. Neke jasne noči je s težavo zagledal spačen obraz, ki se je pagibal vedno bliže. Clayton ga je spoznal. »Gospod Thuran« je bil že tik ob njem. Slišal je hahljanje— nekaj se je dotaknilo njegovega obraza — zgubil je zavest. Polblaz-ni podlež je z zmagoslavnim krikom pograbil ostanek vode ip jo izpil do zadnje kaplje. Ko se je Clayton čez nekaj ur zavedel, je bil ves premočen od dežja, ki mu je lil po telesu jp na obraz. Divjala je tropska ploha. Tudi Jane je bila oživila in se zdramila. Clayton se je pobral na noge in od veselja zavriskal. Jane je tedaj komaj sto sežnjev od čolna zagledala rumeno obalo, onkraj pje pa bujen tropski gozd. Zdaj je čoln rahlo škripal po peščenem' dnu. Vsi trije ponesrečenci so zb. a 1 i poslednje moči in opotekaje se zabredli pa kopno. Prav tistega jesenskega jutra so Tarzan in njegovi vojščaki zapodili ujete ljudožere iz svoje dežele. Prisegli so, da ne bodo nikoli več nadlegovali va-zirskega ljudstva. Takoj nato se je začel Tarzan pripravljati, da bi poiskal Zlato mesto. RADIO TRST A Nedelja, 17. julija ob: 8.30 Domači odmevi; 9.01 Kmetijska oddaja; 9.30 Priljubljene melodije; 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; Ravbar; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Poje moški zbor iz Doline; 19.30 Škerjanc: Sonetni venec; 20.30 Donizetti: Lucia di Lammermoor - opera v 3 dejanjih. PonedlCjek, 18. ju.ija ob: 12.55 Zenski pevski duet in harmonika; 14.00 Lahke melodije igra pianis1 Franco Russo; 18.00 Mozart: Koncert v D-duru; 19.15 Mamica pripoveduje; 21.00 Okno v svet: O nevarnosti atomskih eksplozij; 21.15 Offenba hova fantazija; 22.00 Italijanska književnica Pešce Gorini. Torek, 19. julija ob: 13.30 Glasba po željah; 18.35 Schubertovi 'samospevi; 19.15 Radijska univerza: Monlalenti: Ploenje in razmnoževanje; 21.00 Radijski oder: von Kleist: Razbiti vrč; 23.00 'Paganinijevj capricci. Sreda, 20. julija ob: 13.30 Lahke motive igra duo Harriis-Primani; 18.00 D.e Falla: Amor brujo; 18.3C Z začarane police: Cvetličnjak čarovnice Brdulje; 19.00 Grieg: Norveški plesi; 20.30 Poje tercet Metuljček; 21.15 Izgubljeni sin: Debussy; 22.00 Književnost: Ocena »Letečega Kranjca«. Geitrlek, 21. julija ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Ancona; 14.00 Slovenske ritmične .popevke; 18.00 Dvorak: Koncert za čelo v E-rrolu; 20.30 Slovenski zbori; 21.00 Dramatizirana zgodba: Beličič: Vincent van Gogh; 22.30 Verdi: Izbor iz opere Ernani. Petek, 22. julija ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Bizet: Simfonija v C-duru; 18.40 Poje Renato Kodermac; 19.00 Geischwin: Rapsodija v modrem; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Poje moški kvintet; 22.00 Predavanje: Tavčar: O povojni nemški književnosti. Sobota, 23. julija ob: 12.00 O sadju: Hruške; 15.30 Pogovor z ženo; 16.45 Škerjanc; Koncertino za klavir in orkester; 17.30 Puccini: iz opere Turandot; 19.15 Radijska univerza: Bolezni, zdravila v starem Rimu; 21.00 Slovenski oktet; 22.00 Sivic: Mtedjimur-sko kolo; 22.30 Offenbach: Odlomki iz Hoffmanovi'! pripovedk. TEDENSKI KOLEDARČEK 17. julija, nedelja: 6. pobink^ Aleš, Držislav 18. 'julija, ponedeljek: Friderik, Miros'av 19. julija, torek: Vincencij, Radoš 20. julija, sreda: Marje1 a Cesilav 21. julija, četrtek: Danijel, Zora 22. julija, petek: Marija Magdalena, Pribipa 23. julija, sobota: Apolinarip Brana VALUTA — TUJ DENAR Dne 13. julija si dobil oft dal za: ameriški dolar 623—626 lir avstrijski šiling 23,50—24,25 lir 100 dinarjev 88—92,50 lir 100 francoskih frankov 166—169 lir nemško marko 146—149 lir pesos 17—18 lir švicarski frank 145—146 lir zlato 712—714 lir napoleop 4100— 4150 lir VPRAŠANJA IN ODGOVORI Strli v bolečini sporočamo pretresljivo vest, da se je dne 17. junija 1955 n Neivcastlu v daljni Avstraliji, kamor si je šel pred letom dni iskat boljšega kruha, smrtno ponesrečil naš nadvse ljubljeni, nepozabni Ivan - Nini Rebula Spomin idealnega sina in brata bo večen v naših srcih. Žalujoči: Mama Zidarič Ivanka, vdova Rebula; brata prof. Alojz in Rihard; sestre Marija, Ivanka m Cvetka; svakinja Zora z malo' Alenko in ostali sorodniki. Šempolaj—Opčine, 11. julija 1955. ki napada samo nekatere sorte, drugih pa ne, četudi rastejo v neposredni bližini. V nekaterih krajih severne Italije ta bolezen zniža grozdni pridelek tudi za 30%, torej mnogo več kot pri nas. Proti tej bolezni žal še ne poznamo nobenega zdravilnega ali preprečevalnega sredstva. Vprašanje št. 129: Kako se odpravi žaltavost iz olja? Odgovor: Pod žaltavostjo ali žarkostijo razumemo razkrajanje tolšče v glicerin ip v hlapljivo kislino, kar povzroča neprijeten duh in okus. Take razkrajajoče ise tolšče me moremo več spraviti v prvotno stanje, neprijetni okus in duh pri žaltavem olju ali maslu pa omilimo s prepečenim kruhom ali krušno skorjo: olje ali maslo prekuhamo in v gorko narežemo takega kruha ali skorje, ki vsrkata večji del žaltavosti ali žarkos'i. Žaltavost ali žarkost je laže preprečiti, in sicer na ta način, da držimo tolščo v kolikor mogoče hladnem in temnem prostoru ter dobro zapr'i in če le mogoče v rumeni posodi. izdaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 Vprašanje št. 127: Kakšna kentska rastlina je »vi-gna sipepsis« in kako se goji? Odgovor: Za to rastlino imamo slovenski izraz »kitajski grašek«. Spada namreč k stročnicam. Ima močno koreničevje z izrastki, ki črpajo dušik iz zraka ip s tem bogatijo zemljišče. Grašek je močne rasti, kljubuje suši, a kljub temu dobro uspeva le v globoko preorani zemlji. Sejemo ga takoj po žitni žetvi, če le mogoče s strojem jn v vrste na razdalji 60 cm, in sicer tako, da pride po epa rastlina na vsakih 20 om. Na ta pačin lahko grašek oplevemo, ko je visok 15 cm in kmalu za tem osipljemo. Grašek pokrije celotno zemljišče ip da izborno ter obilno pičo, boljšo kot pitnik (zelena koruza). Krma je posebno prikladna za molzne krave. Na 100 kv. m vsejemo po največ 1/2 kg semena. Kitajski grašek ne vzdrži mraza ali slane. Vprašanje št. 128: V vinogradu se je še pred cvetenjem in po njem posušilo mnogo zareda, posebno malvaziji, pa tudi tokajcu in merlotu. Kaj je temu vzrok in kakšno je protisredstvo? Odgovor: Do nedavna, to je še lansko leto smo mislili, da tiči vzrok pojavu — sušifev zaroda in odpadanlja komaj zarojenih jagod — v kaki neskladnosti v trtnem razvoju: da premočno raste, da dobiva trta preveč dušika, da trpi pa pomanjkanju fosfora in kalija ali kake druge rudninske snovi. Po izjavah rastlinozdravstvepega zavoda v Veroni zavisi ta bolezenski pojav od neke glivične bolezni, in sicer »baeteriosis uvae« (grozdna bakterioza), TOVARNA Plincic KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje ZADNJI PREDSTAVI GOLDONI-RUPLOVIH PRIMORSKIH ZDRAH NA STADIONU »PRVI MAJ« VRDELSKA 7 V SOBOTO 16. IN V NEDELJO 17. JUL. 1955 ZAČETEK ob 21. uri — KONEC ob 23.30 »Ne govorite tako glasno,« je prosilo' dekle. »O n je blizu nas in, oh Bog, jaz se ga tako bojim!« »Kje je?« je nadaljeval prijatelj. Karamanehine oči so bile zdaj od' strahu kar osteklenele. »Ne smete se ga dotakniti, preden ni policija tu,« je rekla — toda po smeri njenih naglih, vznemirjenih pogledov sem spoznal, da se je zdaj, 'ko je bil njen brat na varnem, bala za mene, edinole za mene. Ob tej zavesti mi je srce jelo burno biti; saj je bila dragulj, ki si ga je moral zaželeti vsak moški. Nljene oči so bile polne skrivnosti, ki sem jo več ko enkrat želel razkriti. »Poglejte — zdaj on-ile zastor,« — njen glas je bil komaj slišen — »toda ne vstopite! Tudi takšnega, kakor je, se ga bojim.« Njen zelo vznemirjeni glas nas je pripravil na nekaij nenavadnega. Tragedija in Fu-Manču nista bila nikdar daleč drug od drugega. Daši sva bila dva in je bila pomoč blizu, sva se nahajala v bivališču najbolj zvitega morilca, kar jih je kdaj prišlo z vzhoda. S čudno mešanimi občutki sem šel čez debelo preprogo; vštric mene pa je stopal Smith in odgrnil zastor, ki 'je zakrival neka vrata, katera nam je Karamaneh pokazala. Ko> sem pogledal v mračen prostor onstran, je bilo razen tistega v sobi takoj vse drugo pozabljeno. Zrla sva v malo, kvadratno sobo:, ki so ji stene bile preve-šene s čudovitimi kitajskimi prevesami in tla pokrita z blazina- mi. Tam v kotu je slabotna, modra luč, ki je stala na nizki mizi, slikala spačene sence okoli nazaj naklonjenega! koščenega lica. Bil je dr. Fu-Manču! Ob pogledu nanj mi je srce zastalo — taiko neizmerna je bila groza, s katero me je prisotnost tega človeka navdala. Z roko sem se držal zastora in ga motril. Veke so zakrivale zjlobne zelene oči, ozke ustnice pa so bile vidieti, ko da se smehljajo. Potem je Smith nemo pokazal na njegovo roko, v kateri je držal majhno pipo. Zoprnikast vonj mii je stopil v nosnice in tedaj mi je postalo jasno, zakaj je povsod vladala taka tišina in zakaj se je naš načrt z lahkoto razvijal. Zlovešči razum je bil otrpel — zgubljen v svetu sanj. Fu-Manču je spal v opijevi omami! Motna luč je začrtala mrežo malih gub, ki so krile rumeno lice od koničaste brade pa do velikega čela in tvorile temne senčne kroge v vdrtinah pod očmi. Končno smo zmagali. Moževa strast je pripravila njegovo propast. Nisem mogel spoznati, v kako globokem staniju je bili njegov ogabni sen. Premagal sem del odpora in pozabil na Karamane-hino svarilo ter bil baš na tem, da stopim v sobo, ki je bila prepojena z zoprnim opijevim dimom, ko mi je lahna sapa zavela v lice. »Ne hodite noter!« me je posvaril tihi, tresoči se glas Kara-manehin. Njena roka je prijela mojo leht. Potegnila je Smitha v stran, mene pa nazaj od vrat. (Nadaljevanje)