Integracija le na papirju
Pred letom dni je sedem gostinskih in turističnili dclovnih orga-nizacij podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi prve se-stavljene orgaiiizacije združenega dela v slovenskem gostinstvu in turizmu, ki imajo svuje sedeže skoraj po vsej Sloveniji, med drugim tudi v občini Center. Na pobudo Ijubljanskcga Kompasa so se takrat povezale med seboj: turistična agencija Alpe-Adria iz Ljubljane, hotelsko podjetje Gorenjka z Jesenic. turistično go-stinsko podjetje Kompas, gostinsko podjetje Majolika iz Mari-bora, boteli Palace iz Portoroža, hoteli TopJicc Bled in gostinsko podjetje Peca iz IMežice.
Tako sestavljena organizaci-ja združenega dela ima skup-no 2700 zaposlenih, preko 5000 postelj v lastnih hotelih in 18.000 gostinskih in restavra-cijskih sedežev. že leta 1974 so vse združene delovne orga-nizacdje za beležile skupno 77.000 nooitev domačih in tu-jih gostov ter ustvarile 2,15 milijarde dinarjev celotnega dohodka,
Čeprav so pri Kompasu pri-čakovali, da bodo k tej SOZD že lani pristopile še nekatere druge gostinske in turistične organiaacije v Sloveniji, nakar bi se sestavljena organizacija tudi tesneje povezala z osta-lim jugoslovanskim gostinsko-turistdčnim gospodarstvom, do tega ni prišlo. Vendar želimo v pričujočem zapisu opozoriti na nekaj drugega.
Ob podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi prve gostinsko-turistične sestavljene organizacije združenega dela so se njegove podpisnice obve-zale, da bodo v prvi vrsti skr-bele za vodenje skupne poslo-vne in razvojne politike, za združevanje dela in sredstev, nove investicije, enotno naba-vo, skupno propagando in ra-ziskavo trga ter za dolgoroč-nejšo kadrovsko polifciko, šti-pendiranje in dobro organi-zirano intemo banko. Že pred letom dni so pri Kompasu vo-dilni vsevprek zatrjevali, da v »turizmu ni meja ter da je cilj nove sestavljene organiza-oije združenega dela povezabi med seboj doslej še vedno pre-cej razdrobljeno in slabo aku-mulativno gostinstvo in turi-zem v naši republiki, kot spe-oifično gospodarsko panogo, ki naj bi se razvijala skladno s pobrebami in materialnimi mo-žnostmi družbe«.
Toda praksa je vseeno potr-dila (kot ničkolikokrat dose-daj), da je od besed, v Kom-pasovem primeru »visokozve-nečih obljub in pričakovanj« treba do dejanj le storiti pre-cejšen korak. To je sredi fe-bruarja na svojem sestanku ugotovil tudi aktiv komuni-stov republiškega odbora Sin-dikata delavcev gostinstva in turi2ana Slovenije, ki je name-nil precej kritike na račun pr-ve slovenske gostinsko-turistič-ne sestavljeaie organizacdje zdru-ženega dela, čigar pobudnik us-tanovitve je bil Kompas. Ne samo to, da je kljub ustanovit-vi te SOZD bila temeljna ugo-tovitev aktiva ZK, da v števil-nih gostinskili in turističnih organizacijah združenega dela v Sloveniji (seveda tudi iz ob-čine Center niso izjema) še ni-so dojeli ali pa tudi nočejo ra-ziimeti, da lahko samo skupen nastop na domačem, zlasti pa na inozemskem tržišču, lahko daje tudi skupne sadove, mar-več postaja vedno bolj sporna tudi skupna in enotna propa-ganda in receptorska služba, kjer bi morali gostinski in tu-rističnd delavci, zlasta v prvi SOZD slovenskega gostinstva in turizma slednjič le najti sku-pni jezik. Zato ni nič čudnega, če v Jugoslaviji porabimo zdaj letno samo preko osrednje tu-ristične zveze in njenah pred-stavništev v tujini dobrih osem milijard dinarjev za propagan-do, v kar pa niso všteta sred-stva, ki jih za propagandne akcije namenjajo gosfcinsko-tu-ristične delovne organizacije.
Drugo področje problemov, kd p^trijo slovenske gostinske in turisbične delavce in o ka-tereih je bilo izrečenih cela vrsta kritičnih besed tudi na zadnjem sestanku aktiva ko munistov, kl delajo v RO sin-dikata   delavcev   gostinstva  in
turizma Slovenije, so nerazvi-ti samoupravni odnosi. Resni-ci na ljubo je bilo lani ob pod-pisovanju samoupravnih spo-razumov o povezovanju dela in sredstev tunstičnih in go-stinskih delovnih organizacij (med njimi v največji meri pri podpisu sporazuma o ustano-vitvi Kompasove sestavljene organizacije zdmženega dela) izrečenih veliko lepih besed in obljub, vendar je vse skupaj nazadnje ostalo zgolj na pa-pirju.
Kompasov primer je med njimi brez dvoma najbolj zna-čilen. Čeprav so že pred do-brim letom podpisald samoup-ravni sporazum o ustanovitvi sestavljene organizacije zdru-ženega dela gostinstva in turi-zma, Kompas in ostalih šest združenih gostinsko-turističnih organizacij še do danes ni po-skrbelo  za  registraciio   te  se-
stavljene organizacije, kaj šele za vse drugo!?
Očitno je torej, da nerazviti samoupravni odnosi niso zna-čilni samo za to SOZD in ne-katere druge orgamzacije zdru-ženega dela, temveč tudi za posamezne temeljne organiza-cije združenega dela, med ka-terimi jih je precej tudi iz Centra. Prva slovenska gostin-sko-turistična sestavljena orga-nizacija se pod Kompasovo taktirko zdaj še krepko »kop-lje« v nerazviti samoupravi, ko-nec takemu stanju ne samo pri povezavi sedmih delovnih organizacij pa bodo napravile zgolj osnovne organizacije sin-dikata in komunisti, ki delajo v vodstvlh teh organizacij. Do-kler namreč ne bo trdne sa-mouprave in razvitih odnosov na področju samoupravljanja, je skoraj odveč govoriti o us-pešnosti Kompasove integraoi-je gostinskih in turističnih or-ganizacij, ki danes kljub pod-pisanemu samoupravnemu spo-razumu o združevanju dela tn sredstev še zmerom krepko žd-votarijo vsaka zase, čakajoč verjetno druge, da bodo opra-vili tisto, kar morajo napra-viti samo in edino sami!
I. Virnik