V_____)
Odgovor
Francu^
Ivanuši
(stran 3)
Orfejčkove
stopničke
^ .M
leto xliv, št. 14	Ptuj, 4. aprila 1991	cena 10 dinarjev
^ UVODNIK--
Nacionalni programi
v Sloveniji imamo tri nacionalne radijske programe in devet-
najst regionalnih oziroma lokalnih radijskih programov. Nacional-
ni prihajajo i: študijev Radia Slovenija, ostali iz regionalnih in lo-
kalnih radijskih postaj. Nacionalni programi se po zakonu o RTV'
jinancirajp iz naročnine in torej niso opredeljeni z vsebino, ampak z
lokacijo, od koder prihajajo.
Včasih so posredno iz naročnine dobivale sredstva tudi lokalne
radijske postaje v obliki osebnih dohodkov za nekatere delavce (ra-
dio Ptuj za novinarja in glasbenega urednika), vzdrževanje studij-
ske tehnike in vzdrževanja oddajnikov. O tem je bil podpisan ustre-
zni sporazum.
Novi zakon o radiodifuziji (teze bodo kmalu v razpravi) bo mo-
ral upoštevati vse tiste, ki nudijo ustrezne informacije preko etra, ne
glede na to. kje inf ormacija nastaja, konec koncev je poslušalec ti-
sti, ki se odloča, kaj ho poslušal in naj ima torej več vpliva na to,
kaj bo plačeval. Tu se postavlja tudi vprašanje, če so v Sloveniji po-
trebni trije nacionalni programi (in še na novo planirani četrti —
»alpsko-jadranski«) oziroma ali je nujno, da so vsi vezani na radij-
sko naročnino.
Predvideno plačevanje najemnin za radijske jrekvence republi-
škemu skladu in dajanje programskih licenc preko različnih komisij
nakazuje velike možnosti, da bodo mnoge radijske postaje, kljub
potrebnosti v svojem okolju, morale ugasniti svoje oddajnike in za-
preti študije.
Zakon o radiodifuziji se bo sprejemal po tristopenjskem po-
stopku. Upajmo, da bodo radijski poslušalci lahko uveljavili svoja
I mnenja in predloge in da zakon ne ho Sel mimo, za kar pa se mora-
jo zavzeti v prvi vrsti lokalne radijske postaje.	Franc Lačen
Delavci na javni
seji skupščine?
Na 13. skupnem zasedanju
zborov SO Ptuj so prejšnji četr-
tek največ razprave namenili go-
spodarjenju v lanskem letu in
razvojnim možnostim, ki jih ima
gospodarstvo ptujske občine v
letu 1991.
Lansko gospodarsko leto je bi-
lo za ptujsko občino izredno sla-
bo. Trendi izgub ter vse številnej-
ših blokad in groženj stečajev pa
se, žal, še bolj intenzivno, nada-
ljujejo tudi v letošnjih treh mese-
cih. Napovedi za prihodnje me-
sece so negotove, prej črne kot
upanje zbujajoče. Predstavnik iz-
vršnega sveta je lahko postregel
le z manj spodbudnimi podatki.
Izvršni svet kot gospodarske or-
ganizacije ne vidi izhoda iz seda-
nje gospodarske krize. Recept si-
cer pozna, zdravilo je v svežem
kapitalu, ki ga lahko da le tujina.
Zadolževanje države pa je seve-
da stvar vlade in njene makroe-
konomske politike. Nanjo, torej
na vladno gospodarsko politiko,
so na zasedanju letele ostre kriti-
ke.
Trinajstega zasedanje so se
udeležili tudi nekateri ptujski di-
rektorji, ki so postregli s svežimi
in precej črnimi številkami. Go-
vorili so o velikih težavah Agisa,
gradbeništva in trgovine. Vzrok
so iskali v dragi družbeni nad-
gradnji. Direktor TGA Kidričevo
je govoril o alarmantnih podat-
kih: tovarna je imela prejšnji če-
trtek že 93. dan blokiran žiro ra-
čun. Grozi ji torej stečaj, 2500
delavcem pa cesta. Propad te to-
varne pomeni razpad ptujskega
gospodarstva in družbenih de-
javnosti, in kot je dejal predsed-
nik IS SO Ptuj Branko Brumen,
stečaja tega gospodarskega veli-
kana ne smemo dovoliti. Izguba
TGA ima korenine v dragi elek-
trični energiji, najdražji v Evro-
pi. Poleg tega pa Slovenija izva-
ža električno energijo v sosednje
države po smešno nizki ceni. Ob-
činski izvršni svet in skupščina
sta ob tem nemočna. Sklep skup-
ščine pa je, da naj občinska vla-
da še ta teden zahteva od repu-
bliške pojasnilo o njeni gospo-
darski politiki in rešitev ptujskih
gospodarskih težav. Sicer se bo
skupščina sestala na izredni sej
in nanjo povabila vse delavce,
zaposlene v gospodarstvu ptuj-
ske občine, ki naj javno povedo
o svojih težavah m negotovi pri-
hodnosti.
Na zasedanju so poslanci po
daljši razpravi in dopolnitvah
sprejeli še socialni program in
prav tako po daljši razpravi in
amandmajih proračun občine
Ptuj za leto 1991.
J. Bračič
Šesti mednarodni
sejem gradbeništva
v ponedeljek so v Gornji Radgoni odprli že šesti Mednarodni se-
jem gradbeništva in gradbenih materialov. Po uvodnih besedah Jane-
za Erjavca, Boruta Jeršeta, novega direktorja Gospodarskega razsta-
višča Ljubljana in Hansa Luknerja, podpredsednika trgovske zborni-
ce avstrijske Štajerske (ki je med drugim opozoril, da smo tudi Jugo-
slovani prispevali k 7-odstotni rasti njihove prodaje), je sejem odprl
slovenski minister za industrijo in gradbeništvo Izodor Rejc.
Minister je v svojem govoru ugotavljal težavni položaj gradbeni-
štva, saj se je delež gradbeništva v družbenem proizvodu zmanjšal od
10 na 8,5 odstotkov pri zaposlenih od 12 na 10 odstotkov. Še vedno
pa je v tej panogi zaposlenih okrog 60.000 delavcev. Gradbeništvo je
generator razvoja določenega okolja in tudi država bo na neki način
(javna dela) morala pomagati tej panogi.
Na sejmu sodeluje okrog 300 razstavljalcev iz vse Jugoslavije in
iz devetih tujih držav s stodvajsetimi novostmi in izboljšavami.
V okviru sejma potekajo tudi okrogle mize o stanovanjski izgrad-
nji, projektiranju, računalništvu, novih proizvodih in izobraževanju
kadrov.
Minister Izidor Rejc (foto: Težak)
Anonimni
heroji
Mnogi bi radi spreminjali svet.
Nekaterim to uspeva z odkrito in
javno besedo, s pogledom v oči,
z bojem prsa ob prsa. Imamo pa
tudi heroje pod narekovaji, ki
grizejo od zadaj, streljajo v hr-
bet, se skrivajo v temi in pišejo
anonimke.
V	našem uredništvu je ano-
nimnih, zelo ostrih in obtožujo-
čih pisem na kupe. Pravzaprav
jih ni več, ker smo jih enostavno
zmetali v koš. Tisti, ki nima po-
guma, da bi se pod pisanje pod-
pisal, si ne zasluži niti tega, da
pismo preberemo, kaj šele, da bi
ga objavili. Na to smo naše ano-
nimne dopisovalce že večkrat
opozorili, pa se še vedno pogum-
no odločajo za pošiljanje pisem
brez podpisa.
V	zadnjem času je pogum ne-
komu ali neki skupini ljudi v
Ptuju še posebno zrasel. Ano-
nimke so razmnožili in jih servi-
rali občanom kar v poštne pre-
dalčke. Tako bo, so menili, nji-
hov učinek večji. Učinek pa je le
v tem, da ljudje o tem veliko go-
vorijo in se živo zanimajo za ju-
naka, ki je pisanje sestavil. Ob-
stajajo tudi namigi na tega ali
onega, na ta ali oni kolektiv ali
vsaj njegov del. Prav ta kolektiv
je morda zaradi tega prizadet, je
pa nemočen, da bi svojo nedolž-
nost dokazal.
Iz kavbojk in indijanaric se če-
sa dobrega sicer ne moremo na-
učiti. Filmi pa, ki so nekoč polni-
li TV sporede in kino dvorane pa
so ljudi delili na junake in mev-
že. Res je, da so tudi junaki ubi-
jali, vendar v poštenih bojih, s
pogledom v oči. Spoznavali pa
smo tudi take tipe, ki so bili mo-
čni v skupini in pod zaščito noči,
ki so napadali iz zasede. Če so
jih slučajno ujeli in jim je grozila
kazen, so cvilili od strahu. In ta-
ki cvileči strahopetci so prav go-
tovo tudi sestavljalci anonimnih
pisem ali okrožnic.
Upravičena kritika kogarkoli
danes ne more biti kazniva. V
Tedniku smo pripravljeni objavi-
ti vsako kritiko, ki jo bo avtor
podpisal. Kritika mora biti seve-
da argumentirana, sicer ni več
kritika, ampak obrekovanje, ki je
v vsaki civilizirani državi in tudi
pri nas stvar sodišč. Če pa bomo
kazali na napake in grehe ter jih
dokazovali, jih bomo pomagali
tudi odpravljati. S tem bomo pri-
spevali k boljši prihodnosti. S
hudobnim in anonimnim obre-
kovanjem sicer naredimo kake-
mu posamezniku škode, toda to
verjetno ni naš cilj. Če pa je, smo
še večje reve, ki se zadovoljijo z
malenkostmi. Ali pa revolucio-
narji, ki vodijo bitko globoko
pod zemljo v varnem bunkerju.
Pa še dobrohoten nasvet sesta-
vljalcem anonimk: če grizete od
zadaj, se dajte cepiti proti stekli-
ni. Le-ta je smrtna v prvi vrsti za
tistega, ki jo prenaša.
Jože Bračič
PTUJSKIH KULTURNIH SREČANJ NE BO
t uha že ni, pa tudi
iger ne bo
Je kdo od poslancev ptujske skupščine ob spre-
jemanju proračuna sploh opazil, da letos Ptujskih
kulturnih srečanj ne bo. Ukinili smo jih brez be-
sed, tudi v obrazložitvi ni besede o tem, da jih ne
bo, kaj šele, da bi kdo razmišljal o posledicah tak-
šne odločitve. Poleg Kurentovanja so bila srečanja
tista prireditev, ki je imela največ obiskovalcev, od
blizu in daleč. Po Ptuju so se zgledovali tudi Mari-
borčani, ki so poletne prireditve organizirali kas-
neje, so pa ptujske prireditve v precejšnjem številu
obiskovali. Pomanjkanje denarja pa je srečanje
skozi desetletje in pol dodobra oklestilo in vedno
manj je bilo prireditev, vedno marij skupin in po-
sameznih umetnikov iz tujme, dokler niso pred
tremi leti povsem usahnila. Lani smo jih spet obu-
dili k življenju, letos pa smo jih spet molče ukinili.
Skoraj neverjetno je, da se ni nihče zoperstavil
taki odločitvi, da tuui sekretariat za kulturo ni ču-
til potrebe, da vsaj opozori na okrnjeno ponudbo
kulturnih prireditev. Zakaj denarja bo, če ga bo, le
za lutkovni in gledališki abonma in za gledališko
predstavo s profesionalci v produkciji ptujske
Zveze kulturnih organizacij, kar je naloga, ki smo
jo letos že uresničili. Imeli bomo še nekaj razstav,
kijih bodo pripravile profesionalne kulturne insti-
tucije, kakšen nastop pevskega zbora ali domače
gledališke skupine, vse to seveda v »prireditveni«
sezoni, ki bo trajala še junija in se spet začela v
septembru. Poletje bo brez prireditev, saj se turisti
lahko v Ptuju tudi drugače »zabavajo«. Kulturna
srečanja so v preteklih letih namreč bogatila turi-
stično ponudbo, dajala so pomemben ton gospo-
darski panogi, od katere si ptujska občina obeta
zelo veliko. Ob takšni odločitvi se človeku nehote
postavi vprašanje, ali je turizem res samo povabiti
na Kurentovanje žene diplomatov in spraviti pri-
reditev v izgubo ali pa pomeni tudi negovanje tra-
dicije, v tem primeru tradicije poletnih prireditev,
ki še niso imele izgube, imele pa so številne obi-
skovalce.
Najlažje je kaj ukiniti z opravičilom, da čakamo
na boljše čase. Vendar pridobiti si občinstvo ni
enostavno in tudi ne stvar enega ali dveh let. Ptuj-
ska kulturna srečanja so si pridobivala občinstvo
nekaj let, in ko so vzeli v začetku avgusta zvok fan-
far na letnem prireditvenem prostoru kot nekaj
svojega, ko so z radovednostjo in ne nazadnje tudi
s ponosom sprejemali program srečanj, smo jim
jih vzeli. Pred leti še s kakšno besedo zoper to, le-
tos pa tudi tega ni bilo. Saj, če imamo vedno več
brezposelnih, zakaj bi jim dajali še iger brez kru-
ha.
Prekinjamo torej tradicijo, na katero se skozi
kulturno dediščino tako radi sklicujemo, in zahte-
vamo tudi posebej položaj v slovenskem prostoru.
Toda najprej je treba imeti rad samega sebe, da te
imajo radi drugi. Z ukinjanjem tradicionalnih pri-
reditev gotovo nismo izbrali najboljše poti in tak-
šna odločitev je. če že ne kaj drugega, kratkovid-
na, posledice pa ne bodo samo na področju kultu-
re .. .
NaV
2 - DOMA IN PO SVETU
4. april 1991 - TEDNIK
Kako
iz gospodarskih
težav
Na podlagi sklepa 13. skupnega zasedanja zborov Skupščine obči-
ne Ptuj je predsedstvo Skupščine občine Ptuj na 40. seji 19. marca obli-
kovalo naslednji predlog sklepov k Rezultatom poslovanja ptujskega go-
spodarstva v letu 1990 m razvojnih možnostih v letu 1991:
1.	Skupščina občine Ptuj sprejema analizo poslovanja ptujskega
gospodarstva v 1990. letu in prealog razvojnih usmeritev v 19^1. letu:
—	ptujsko gospodarstvo se mora prilagoditi razvojni politiki Repu-
blike Slovenije, katere osnovni cilj je hitrejši izhod iz sed^anje ekonom-
ske krize,
—	sanirati se morajo žarišča ekonomske in tržne neuspešnosti ob
upoštevanju sistemskih sprememb v gospodarstvu,
—	pridobiti moramo dopolnilna sredstva Republike Slovenije na
podlagi razvojno sanacijskih m investicijskih programov podjetij,
—	zagotoviti je treba organiziranost bančništva, ki bo povečalo
kreditni potencial in preprečilo odliv akumulacije,
—	dodatno moramo usposabljati poslovodne in strokovne delavce
za uspešno izvedbo sistemskih sprememb v gospodarstvu,
—	preprečevanje stečajev in ekonomsko upravičeno ohranjanje za-
poslenosti je predvsem obveznost podjetij,
—	socialna politika v občini Ptuj se uresničuje s socialnim progra-
mom.
2.	Skupščina občine Ptuj spreiema informacijo o trenutnem go^o-
darskem položaju TGA Boris Kidrič, Kidričevo, ki jo je posredoval Da-
nilo Toplek, direktor TGA Boris Kidrič Kidričevo. Zaradi opozorila, da
na poslovanje TGA odločilno vpliva makroekonomska politika, ki jo do-
loča Izvršni svet Republike Slovenije (Sekretariat za industrijo in grad-
beništvo in Sekretariat za energetiko), nalaga Skupščina občine Ptuj Iz-
vršnemu svetu Skupščine občine Ptuj, da nujno doseže skupno zasedanje
obeh izvršnih svetov s ciljem:
—	ponovno zagotoviti uresničevanje sklepov Skupščine občine Ptuj z
dne 20. novembra 1990,
—	deblokirati podjetje TGA Boris Kidrič Kidričevo, in omogočiti
normalni proces lastninjenja.
S ciljem zavarovati družbeno premoženje in socialnoekonomski po-
tencial družbenopolitične skupnosti bo po potrebi sklicano izredno in ja-
vno zasedanje Skupščine občine Ptuj.
Najboljši
pridelovalci sladkorne pese
v lanskem letu so /asejali največje hektarske površine s slad-
korno peso do sedaj, to je na 7500 ha in je pridelali okoli JSOMOO
ton, povprečni hektarski pridelek je znašal 46 ton na ha. Zadovo-
ljiva je bila tudi vsebnost sladkorja, ki je znašala nekaj nad 15 od-
stotkov, kar pomeni, da so na / ha pridelali približno 7 ton slad-
korja. l.ani so pridelali 2,3-krat več sladkorja kot > začetku obra-
tovanja, na enoto proizvoda pa so porabili za tretjino manj energi-
je kot takrat, kar daje dobre ekonomske in tudi ekološke učinke. V
kampanji, ki so jo sklenili »letošnjem januarju, so prvič kurili tudi
s plinom. !\a podelitev priznanj so povabili tudi 91 lanskoletnih
najboljših pridelovalcev pese.
Iz leta v leto prihajajo na po-
delitev najboljših pridelovalcev
sladkorne pese v ormoški tovarni
mlajši ljudje, ugotavljaš pa tudi
lahko, da je iz leta v leto med te-
mi rekorderji manj žensk.
Že v lanskem letu je imela or-
moška tovarna sladkorja z 2.895
kmetovalci neposredno sklenje-
ne pogodbe o pridelovanju pese.
Vodja surovinskega sektorja v
ormoški tovarni, dr. Terezija Šte-
fančič, je poudarila, da so nepo-
sredne odnose vzpostavili po-
vsod tam, kjer je bilo na terenu
pomanjkanje strokovnih kadrov
in v dogovoru z zadrugo, ki je
pokrivala posamezno občino.
Vsepovsod niso dobili soglasja,
zato sta strokovno delo ter orga-
nizacija potekala z nekaterimi
pomisleki in ovirami, kar je tudi
vplivalo na dosežen rezultat.
Med pridelovalci sladkorne
pese v družbenem sektorju je tre-
tje mesto zasedel Kmetijski kom-
binat Ptuj—Dravsko polje—Star-
še, kjer so posejali peso na 22 ha
s povprečnim pridelkom 69,64
tone na ha in 15,44-odstotno vse-
bnostjo sladkorja.
Daleč najboljši pridelovalec
sladkorne pese med kmetovalci
je bil Stanko Črnko iz Jalžabeta,
ki je posejal peso na 3 ha z zelo
visokim povprečnim hektarskim
pridelkom, 125,11 t/ha in s 15,51
odstotno vsebnostjo sladkorja.
Na največji površini med kmeto-
valci, na 4,80 ha, je lani ^ojil pe-
so Štefan Cigut iz Norsincev, z
80,32 tonami na hektar in
15,80-odstotno vsebnostjo slad-
korja. V ptujski občini je najbplj-
ši pridelovalec pese Franc Cigula
iz Dornave. Peso je posejal na
3 ha, s povprečnim hektarskim
pridelkom 85,23 t/ha in s
14,87-odstotno vsebnostjo slad-
korja. Med ostale najboljše ptuj-
ske pridelovalce sladkorne pese
v lanskem letu sodijo tudi Mirko
Gojkošek (Draženci), Janez
Obran (Zabovci), Leopold Haj-
šek (Sesterže) in Slavko Peršuh
(Pleterje). Ivan Žagar iz Spodnje
Polskave je edini rekorder iz slo-
venjebistriške občine. Anton Mo-
ravec iz Strmca, Franc Plojer iz
Loperšic, Željko Novak iz Središ-
ča ob Dravi ter Janko Masten iz
Pušinec pa so najboljši pridelo-
valci sladkorne pese iz ormoške
občine.
V letu 1991 so si v Tovarni
sladkorja Ormož zastavili nalo-
go, da peso posejejo na okoli
7000 ha, tj. na vsem prideloval-
nem območju Podravja, Pomurja
in sosednjih hrvaških občin Ca-
kovca, Varaždina, Ludbrega in
Ivanca z željo, da bi s skupnimi
močmi preživeli tudi v ekonom-
skem pogledu. Še vedno pa bodo
imeli peso posejano v sosednji
Madžarski, na že standardnih
2000 ha.
Vida Topolovec
Franc Cigula
Slavko Peršuh
Mirko Gojkošek
Franc Plojer
Obvezno pobotanje obveznosti
tudi v Republiki Sloveniji
Izvršni svet R Slovenije je dne 18. 3. 1991 spre-
jel Odlok o obveznem pobotanju obveznosti in ter-
jatev pravnih oseb v Republiki Sloveniji (Ur. 1.
RS, št. 13/91).
Za poznavalce tovrstno obvezno pobotanje ob-
veznosti (obvezna multilateralna kompenzacija =
OMK) ni novost, saj smo jo v povojni gospodarski
politiki uporabili večkrat.
OMK bo izvajala Služba družbenega knjigovod-
stva v R Sloveniji po Navodilu o obveznem pobo-
tanju obveznosti in terjatev pravnih oseb v R Slo-
veniji.
Predmet OMK so obveznosti pravnih oseb do
pravnih oseb v Republiki Sloveniji iz dolžniško-
upniških razmerij na podlagi prometa blaga in sto-
ritev, obveznosti iz naslova zavarovanja (zavarova-
nje oseb in premoženja) in obveznosti na podlagi
odplačil kreditov, ki dospevajo do dneva predloži-
tve prijave.
Udeleženci OMK so pravne osebe in njihovi de-
li z območja Republike Slovenije, ki so razvrščene
v področja dejavnosti 01 do vključno 11 Enotne
klasifikacije dejavnosti (podjetja, banke, zavaro-
valne organizacije in njihovi deli).
Te pravne osebe ne prijavijo v OMK obvezno-
sti, ki do posamezne pravne osebe znašajo manj
kot 1.000,00 din, obveznosti, ki so vsebovane v in-
strumentih zavarovanja plačil in obveznosti, za ka-
tere so predloženi SDK nalogi za plačilo po določ-
bah Zakona o finančnem poslovanju (podjetja v
blokaciji). Pravne osebe tudi ne prijavijo obvezno-
sti, katerih pobotanje je prepovedano po 341. in
342. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.
Pravne osebe — udeleženci OMK morajo prija-
viti svoje obveznosti organizacijski enoti SDK, pri
kateri vodijo svoje račune.
Obveznosti prijavijo na obrazcu »Prijava za
udeležbo v obvezni multilateralni kompenzaciji na
dan 13. 4. 1991«. Obrazec si lahko izdelajo sklad-
no z navodilom pravne osebe same, dobijo pa ga
tudi v organizacijskih enotah SDK.
Rok za predložitev prijav je od 3. aprila do
vključno 8. aprila 1991. OMK bo tehnično izvede-
na 13. 4. 1991, 15. 4. 1991 pa bodo podružnice
SDK udeležencem skupaj s poročilom o prometu
in stanju sredstev na računu predložile tudi doku-
mentacijo iz OMK.
Pravne osebe posebej opozarjamo, da so dolžne
prijaviti svoje obveznosti ne glede na značaj lastni-
ne (zasebna, mešana, družbena podjetja) ali orga-
nizacijsko obliko (družba z omejeno odgovornost-
jo, delniška družba itd.).
Tiste pravne osebe, ki nimajo dospelih obvezno-
sti, ki so predmet kompenzacije (takih je najbrž ze-
lo malo), morajo o tem predložiti izjavo pri orga-
nizacijski enoti SDK, kjer vodijo svoj račun, in to
v istem roku, kot je določen za predlaganje prijav.
Poskus obvezne multilateralne kompenzacije je,
kot vemo, bil izveden v R Srbiji in R Hrvatski z
dokaj ugodnimi odstotki pobotanih medsebojnih
obveznosti. Upajmo, da bo tako tudi v R Sloveniji.
Prostovoljne multilateralne kompenzacije, ki smo
jih izvajali v jugoslovanskem prostoru verjetno za-
radi »prostovoljnosti« niso bile uspešne.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V REPUBLIKI SLOVENIJI
PODRUŽNCIA 52400 PTUJ
Direktor:
Stanislav BRODNJAK, dipl. prav.
Lastnino deliti med tiste,
ki so jo ustvarili
Na redni seji Predsedstva SDP Ptuj so 1. aprila največ razprave
namenili gradivu, ki je pripravljeno za 2. sejo konference SDP Slove-
nije, ki bo 6. aprila v Mariboru. Na njej se bodo posebej posvetili
predloženi zakonodaji s področja privatizacije in denacionalizacije.
Ptujsko Stranko demokratične prenove bodo na konferenci zastopali
4 delegati, zato so na seji predsedstva oblikovali stališča, ki naj jih za-
stopajo na konferenci.
Poudarili so, da naj zakon o lastninjenju kar najbolj dosledno
omogoča tržno usmerjenost slovenskih družbenih podjetij in naj pote-
ka postopno. Zakon naj omogoči delitev družbene lastnine na tiste, ki
sojo ustvarili, to so delavci, upokojenci, investitorji in razlaščeni last-
niki. Izpustiti je treba vlogo sklada RS za razvoj in njegovo črpanje
sredstev iz slovenskih družbenih podjetij. Zakon naj velja za vsa pod-
jetja v družbeni lasti, ki svoje blago ali storitve namenjajo, trgu, in mo-
ra zagotavljati ustalitev pogojev gospodarjenja. Denacionalizacijo je
možno izvesti šele potem, ko bo ugotovljen obseg in možnost vračila
sredstev povojnim razlaščencem. Predlagajo tudi, da naj bi zakon o
lastninjenju sprejeli s konsenzom, na referendumu — enako kot usta-
vni zakon.	FF
HRANA Po neuradnih po-
datkih je Albanska Partija Dela
pobrala najmanj 60 % glasov na
nedeljskih volitvah. Tako si je ta
komunistična partija priborila
dvotretinjsko večino v novem
večstrankarskem parlamentu. Na
drugem mesto so po številu po-
slanskih mest kandidati Demo-
kratske stranke. Slednja je imela
največ volilcev, predvsem v me-
stih, prva pa na podeželju. De-
mokratska stranka je že napove-
dala, da bodo nove volitve prej
kot v štirih letih, saj dvomi v vo-
lilni izid in bo kmalu organizira-
la množična protestna zborova-
nja. Zanimivo je, da je doseda-
njega premiera Ramiza Alijo
premagal doslej povsem neznani
kandidat opozicije, petdesetletni
inženir Franko Kroci. Jik pred
volitvami gaje albanski tisk srdi-
to napadel, češ kako si je sploh
upal kandidirati.
• • •
IRAK: Njegov severni del, ki
je bil v rokah opozicije, pred-
vsem Kurdov, je vojska Sadama
Huseina ponovno zavzela. Prebi-
valstvo teh krajev množično beži
proti turški meji. Iz nekaterih vi-
rov obveščanja prihajajo obvesti-
la, da se srditi boji med uporniki
in vladno vojsko še nadaljujejo.
V spopadih naj bi, po mnenju
francoskih opazovalcev, Husein
uporabil napalmske bombe.
Francosko vodstvo opozarja, da
je molk svetovne javnosti ob sra-
motnem pokolu Kurdov nevzdr-
žen in da bi se svet moral posta-
viti na stran Kurdov v Iraku in v
bran človekovih pravic.
• • •
SOVJETSKA ZVEZA: Vse
bolj se zdi, daje v Sovjetski zvezi
nemogoče dojeti, kaj se pravza-
prav dogaja. Jasno je, da ima
predsednik ruske federacije, Bo-
ris Jelcin, močno podporo v vseh
večjih mestih, da pa Gorbačov,
podprt z vojaškimi silami, še
vedno dokaj spretno obvladuje
položaj. Poslanci Ruske federa-
cije so se skoraj teden dni prepi-
rali o dnevnem redu. Pokazalo se
je, da je blok »komunistične Ru-
sije« še precej močan in da mu je
uspel silovit napad na Borisa Jel-
cina. Največ razprav se je razv-
nelo o dilemi, ali naj predsednik
federacije dobi večja pooblastila
kot jih je imel doslej. Neuradno
se govori, naj bi bile predsedni-
ške volitve decembra letos.
• • •
GRČIJA: Po 32 letih bo ame-
riško vojaško oporišče Helinikon
blizu Aten zaprlo vrata. Ameri-
čanom bosta po tem ostali še dve
večji oporišči na Kreti in 20 dru-
gih manjših centrov.
e • •
GRUZIJA: Gruzinci so se na
nedeljskem referendumu izrekli
za neodvisnost svoje republike.
Tako ima vodstvo podlago za
odcepitev od Sovjetske zveze.
Referenduma se je udeležilo ne-
kaj nad 90 odstotkov Gruzijcev,
okoli 90 odstotkov pa jih je tudi
bilo za osamosvojitev, in to celo
na območjih, kjer živijo Armen-
ci.
• • •
KITAJSKA - SZ: Sovjetski
zunanji minister Aleksander Be-
smertnih je v nedeljo obiskal Ki-
tajsko. Odnosi med obema veli-
kima silama naj bi bili še naprej
dobri, kitajski premier Ll Peng
pa je celo izjavil, da so težave
Sovjetske zveze prehodne in da
potem, ko bodo mimo, nihče ne
bo mogel zanemariti velike vloge
SZ v svetu.
• • •
ITALIJA: Te dni je italijanska
javnost zaskrbljena nad statisti-
čnimi podatki, saj se Italija po
število kaznivih dejanj lahko pri-
merja edino še z ZDA. Te stati-
stične podatke je ravno te dni
potrdil tudi krvav spopad med
tolpami camorre v španski četrti
Neaplja. Spopad je bil, kot poro-
čajo, v stilu Al Caponea. policija
pa je ukrepala šele po 24 urah.
pripravila : d. 1.
Javna tribuna o regionalizmu
in lokalni samoupravi
v petek, 29. marca 1991, je Liberalno-demokrat-
ska stranka Ptuj v SŠC organizirala javno tribuno
s temo Regionalizem in lokalna samouprava. Ja-
vne tribune so se udeležili predvsem predsedniki
in tajniki krajevnih skupnosti občine Ptuj ter člani
LDS, ki jih ta problematika zanima. Tribune se je
udedežil tudi g. Peter Vesenjak, predstavnik IS ob-
čine Ptuj.
Gosta tribune sta bila sociologa dr. Pavle Gan-
tar in mag. Drago Kos, člana LDS. Vodja skupnih
služb KS, g. Jože Maučec, pa je predstavil aktivno-
sti krajevnih skupnosti občine Ptuj v zadnjem pet-
letnem obdobju.
V razpravi so bili nakazani številni problemi gle-
de lokalne samouprave kot tradicionalne partici-
pacije ljudi v sedanjih KS in v zvezi z ustavo, ki je
glede lokalne samouprave precej nedorečena.
Ustava predvideva ukinitev sedanjih občin, ki
so bile relativno velike ter ustanovitev 300 do 500
manjših občin. Ali bodo te občine pokrivale pod-
ročja sedanjih KS ali ne, pa še ni opredeljeno.
Vzorčni model za tako ureditev so našli v Fran-
ciji, kjer se pojavlja Pariz kot center, vse ostalo pa
je provinca. Tako sedaj nastaja pri nas sistem z
močnim centrom v Ljubljani in številnimi majhni-
mi, nepovezanimji, in lokalno obarvanimi občina-
mi brez vmesnih struktur, kot so to lahko npr. regi-
je.
Res se lahko vprašujemo, ali je smiselno Slove-
nijo z dvema milijonoma trpečih duš sploh še raz-
členjevati, ko pa nas je komaj za predmestje enega
od velemest. V Liberalno-demokratski stranki me-
nimo. da velikost teritorija in število prebivalstva
nista odločilna kriterija. Odločilno je, da v naši za-
vesti te regije tradicionalno že obstajajo (primor-
ska, štajerska . . .). Slovenski prostor ni primeren
za centralizem, Slovenije ni smiselno unificirati,
ker je Slovenija tako zelo različna. Ce je tako, bi se
bilo smiselno tako tudi organizirati, saj se bo sicer
začel regionalizem dogajati neformalno kot sred-
stvo za razreševanje regionalnih kofliktov.
Kaj pa pot v Evropo? Evropska skupnost prev-
zema marsikatere pristojnosti klasičnih držav, re-
gionalne povezave so vse močnejše in to ne glede
na državne meje. Gre za decentralizacijo države!
Ce govorimo o samoupravi, moramo začeti pri
človeku, posamezniku, pri KS in od tukaj moramo
sistem nadaljevati navzgor, ne pa tako kot sedaj,
ko o vsem odločajo v Ljubljani. Občani imajo svo-
je interese, ki pa v takšnem načinu organiziranja
niso razvidni. Tam, kjer to ljudje želijo, bi morale
KS ostati.
Nihče noče govoriti o demografsko ogroženih
območjih. j>ibkejši kot smo, manj smo prodorni,
tako dobimo manj denarja za svoj razvoj ter posta-
jamo še šibkejši in to kolo se vrti v neskončnost.
Nova država Slovenije bo morala skleniti dogo-
vor o minimalnih standardih za infrastrukturo v
lokalnih skupnostih (telefon, vodovod, elektrika,
cesta) in jih tudi sofinancirati.
In kaj bi lahko rekli na koncu'.' Tega, kar je do
sedaj dobro delovalo ni smiselno spreminjati, po-
trebno bi bilo samo dograjevanje. Dajmo več bese-
de stroki. Pri ograniziranju regij naj bo odločilen
kriterij funkcionalizem regij.
Predsednik LDS Ptuj
Gabrijel Berlič
TEDNIK
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
SREČANJE LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJ NA OTOČCU
Je nacionalni program res zgolj program
osrednje slovenske radijske hiše?
Kako zelo aktualno in vroče je
vprašanje statusa in bodoče uso-
de sploh lokalnih radijskih po-
staj, je pokazalo tudi dvodnevno
srečanje njihovih predstavnikov
konec minulega tedna na Otoč-
cu. Več kot petdeset udeležencev
devetnajstih lokalnih radijskih
postaj v Sloveniji je še posebej
pozorno prisluhnilo na posvetu
prvič predstavljenemu predlogu
za izdajo zakona o radiodifuziji.
Predstavil ga je sam republiški
sekretar za informiranje Stane
Stanič s sodelavci. Kot je bilo sli-
šati, bo za frekvenco odslej po-
trebno plačevati najemnino,
predlaga pa se tudi, da se najem
frekvence vsakih pet let obnovi.
Soglasje za frekvenco pa bo da-
Govori se...
. . . da so rešitve malega gospo-
darstva v težavah velikega.
Medtem ko zaradi »žlahtnih«
plinov iz elektrolize velikana umi-
rajo čebele, mali podjetniki že na-
črtujejo proizvodnjo plinskih ma-
skic. Tržišče je zagotovljeno: v vsa-
kem panju je od 40 do 60 tisoč na-
biralk medu.
. . . da utegne slovenska skup-
ščina v kratkem sprejeti zakon o
legalizaciji krivolova. Kot slišimo
in beremo, se ptujski poslanski Ja-
nez v republiškem parlamentu zav-
zema za krivolovce, ki so edini ta-
pravi. Srne in fazani se menda že
pripravljajo za protest pred skup-
ščino.
. .. da je imel eden direktorjev,
ki so sodelovali na zadnjem zase-
danju Skupščine občine Ptuj v gla-
vi tako težke misli, da se je pod
njim zlomil stol. Pa je jadrno sto-
pil za govorniški pult, jasno pove-
dal, da stoji na trdnih nogah in te-
žo porazdelil članom poslanskega
debatnega kluba.
. . . Oglas: Išče se lastnik
ogromnega stroja za zemeljska
dela (Poclain 115), ki že od no-
vembrske povodnji čaka na rešite-
lja pri Ranči v Budini. Če lastnika
ni, se predlaga prodaja stroja naj-
boljšemu ponudniku, sredstva pa
naj se uporabijo za lačne občane.
Tako bo dragi stroj po nekaj mese-
cih spet opravljal koristno delo.
f-e)
jal sekretariat za promet in zve-
ze. K programski zasnovi bo po-
trebno pridobiti predhodno so-
glasje sekretariata za kulturo, pri
republiški skupščini pa naj bi se
ustanovila posebna komisija, ki
naj bi odločala o novih radijskih
in televizijskih postajah. Razen
nacionalnega radia (ta je zavod)
se bodo ostale radijske postaje
lahko organizirale, kot jim bo
ustrezalo, zakon naj ne bi dolo-
čal organizacijske oblike. Torej
bodo lahko zavodi, podjetja ali
mešana podjetja, pri slednjih je
omejitev le ta, da tujega kapitala
ne sme biti več kot 49 odstotkov.
Na posvetu sta vizijo nacional-
nega radijskega programa pred-
stavila generalni direktor RTV
Slovenija dr. Janez Jerovšek in
direktor radijskih programov
France Vurnik. Vsi trije progra-
mi radia Slovenije ostajajo še na-
prej nacionalni programi in s
tem tudi edini, ki bodo tudi v
prihodnje prejemali radijsko na-
ročnino. Slišati je bilo tudi nekaj
o četrtem programu, ki naj bi bil
prav tako nacionalni program.
Slišati je bilo tudi o sodelovanju
med lokalnimi in osrednjim slo-
venskim radiom, vendar bolj sra-
mežljivo, nikakor pa ne v smislu
soparticipacije pri radijski naro-
čnmi. Izpostavljene so bile radij-
ske postaje, ki imajo programe v
madžarščini in italijanščini, torej
obmejne, vendar tudi tu ni trd-
nih kriterijev, saj na primer koro-
ški radio pokriva tudi potrebe
avstrijskih Korošcev, enako je z
radiom Maribor, skratka, vsaka
radijska postaja bi lahko našla v
svoji programski zasnovi tudi kaj
»nacionalnega«. Odprtih vpra-
šanj je torej veliko in priložnosti
za pripombe in dopolnitve zako-
na o radiodifuziji bo več kot do-
volj, saj so predstavniki predla-
gatelja zakona, sekretariata za
informiranje, obljubili trifazni
postopek sprejemanja zakona.
Posvetovanja lokalnih radij-
skih postaj se je udeležil tudi
predsednik predsedstva Sloveni-
je Milan Kučan, ki je odgovarjal
na vprašanja o aktualnih dogaja-
njih v Jugoslaviji in Sloveniji, s
poudarkom na srečanju predsed-
nikov predsedstev republik v
Splitu, ki je bilo dan prej. Do-
godki minulega vikenda na Plit-
vicah pa so srečanje v Splitu po-
vsem izničili.
NaV
S pogovora z Milanom Kučanom	(Foto: M. Ozmec)
ODGOVOR NA ČLANEK »MANIPULACIJA Z OTROKI«
Gospod Franc Ivanušal
Sem udeleženka protestnega
shoda, ki ste ga v ptujskem Ted-
niku podali pod naslovom »Ma-
nipuliranje z otroki«. Članek me
je pripeljal do odločitve, da vam
napišem nekaj vrstic. Moram pri-
znati, da sem to želela napraviti
takoj po protestnem shodu, pa
nisem pristaš polemiziranja po
časopisih. Zavedam se, da ima
vsak »zakaj« svoj »zato«. In
prav zato se oglašam na vaše pi-
sanje.
Že na protestnem shodu, kate-
rega edini predstavnik legitimnih
organov ste bili, žal, vi, gospod
IVANUŠA, ste mene kot tudi ve-
čino udeležencev shoda močno
užalili, ko ste s prvim stavkom
svojega govora izničili vso na-
daljnjo vsebino, ker vas večina
zaradi osuplosti nad vašo izjavo
ni več poslušala dovolj zbrano,
niti vas nismo več jemali resno.
Se še spomnite svojega prvega
stavka, gospod IVANUŠA? Gla-
sil se je takole: »Prepričan sem,
da vsi tukaj zbrani, ki vas je pri-
bližno 500, sploh ne veste, kaj je
to livarna.« To pomeni, da ste na
tem shodu bili vi edini (poleg in-
vestitorja gospoda SNEŽICA),
ki ste vedeli, kaj je livarna. Se
vam ne zdi, da spominja to na
nedavne čase enoumja, ne pa na
demokracijo. Ali je morda to de-
mokracija po vaši meri? Po moji
ni!
Sicer pa ste, pristojni organi
občine ftuj, kazali »demokrati-
čnost« ves čas trajanja postopka
za pridobitev gradbenega dovo-
ljenja za livarno, ko ste na začet-
ku ignorirali KS Zlatoličje in KS
Hajdina, kasneje pa kljub vsem
prizadevanjem zakonitih pred-
stavnikov obeh KS za demokrati-
čen dialog in rešitev problema na
vsakem koraku izigravali dogo-
vorjeno in skušali mimo dogo-
vorjenega opraviti tehnični prev-
zem livarne, seveda brez čistilne
naprave.
Sicer pa bodo o tem rekli svoje
legitimni predstavniki KS in kra-
janov, ki so vložili zahtevo za ob-
novo postopka. Jaz bi se vrnila k
vašemu pisanju. Pravite, da ste
opazovali druščino vesele mlade-
ži, ki je s transparenti igrivo ma-
hala in se veselila prihajajočega
dogodka. Popolnoma se strinjam
z vami, da bi vse lahko tudi pote-
kalo kot opozorilo. Saj je to bil
tudi namen shoda! Niste pa po-
vedali, zakaj seje vse skupaj obr-
nilo v napačno, žalostno smer.
Niti z besedico niste omenili, da
je bilo vse, kar je pisalo na tran-
sparentih, gola resnica. Omenili
niste, da se je protestni shod za-
čel po programu, da ga je vodil
za to usposobljen človek, da so
argumentirana protestna besedi-
la brali legitimni predstavniki
omenjenih KS. Šele po vašem
nastopu se je vse skupaj začelo
obračati (seveda v navzočnosti
otrok) v žalostno smer. Uporabi-
ti smo morali najmanj železno
potezo — zaporo magistralne ce-
ste. Mislim, da je vsem jasno, da
si nihče od zbranih na protest-
nem shodu takega razpleta ni že-
lel, tudi vi ne.
Morali bi se le vprašati, koliko
ste bili tudi vi krivi za zaporo ce-
ste. Da si krajani tega nismo že-
leli, vam mora biti jasno ob dej-
stvu, da živimo ob »cesti smrti«.
Kaj doživljamo vsak dan, ko se
vozimo na delo, naši otroci pa v
šolo, mora biti vsakomur jasno.
Vendar se nismo odločili za za-
poro ceste, ko je bila gradnja no-
ve avtoceste sporna, ker se je da-
lo z občinskimi in republiškimi
strukturami dogovoriti glede
gradnje nove avtoceste Mi-
klavž—Hajdina. Kljub temu si je
pristranski pisec članka v DELU
upal označiti naše ravnanje za
anarhijo!
Ves čas se mi vsiljuje misel, da
ste tudi vi bili pristranski opazo-
valec dogodkov na kraju protest-
nega shoda, ko se kot pisec zgo-
raj omenjenega članka sprašuje-
te, ali so naši otroci vedeli, zakaj
so tu. Pred nekaj leti smo bili vsi
zadovoljni, da se je v izobraže-
valne programe osnovnih šol
vneslo izobraževanje otrok o va-
rovanju našega okolja. Zakaj ra-
vno naši otroci ne bi vedeli, kaj
je varovanje okolja? Ali, gospod
IVANUŠA, sploh veste, da so si
tukajšnji ljudje v glavnem sami, s
svojimi pridnimi rokami zgradili
svoje skromne domove, ki jim
pomenijo veliko več kot le stano-
vanje, ki imajo zanje neprecenlji-
vo (ne tržno!) vrednost? Ali ve-
ste, da tu živijo pošteni, delovni
ljudje, ki bi radi na svoji zemlji
še naprej pridelovali hrano in ži-
veli v okolju, ki ne bo še bolj
onesnaženo, kot je že iz drugih
virov?
Ti ljudje bi radi tistim otro-
kom, ki ste jih vi opazovali, čez
nekaj let z mirno vestjo pogledali
v oči, ko jih bodo le-ti vprašali,
zakaj so se leta 1991 kregali z
oblastjo, ker interesov oblasti se-
daj res še niso sposobni razume-
ti.
Oemnjate tudi tuljenje, kame-
njanje, poskuse s transparentni-
mi latami mahati po nasprotni-
ku. Menda ne boste rekli, da so
naši otroci mahali po vas! Saj so
imeli transparente v rokah!
O kletvicah in praznjenju ste-
klenic pa razmišljam po svoje.
Na vsakem velikem shodu se
najdejo posamezniki, ki se ne ob-
našajo povsem v skladu za name-
nom shoda, še nikoli nisem za-
sledila pisanja (profesionalnega
seveda), ki bi po posameznih ne-
ljubih dogodkih presojalo na-
men in cilj zborovanja, pa naj je
bilo veselo (npr. Planica) ali ža-
lostno (npr. opozorilni štrajk ma-
riborskih delavcev).
Glede vaše primerjave s Koso-
vom pa si res nisem čisto na jas-
nem. Ali ste želeli povedati, da
tudi pri nas ni demokracije, tako
kot na Kosovem ne, ali samo
grajate balkanski način dosega-
nja ciljev, ne da bi se zavedali
svojega prispevka k takemu raz-
pletu dogodkov.
MARJANA ŽUNKOVIČ
Zlatoličje 110
Iz kapitulacije
v upor
Bil sem zelo radoveden, kaj se de-
jansko dogaja na jugoslovanskih boji-
ščih. Oglasil sem se pri družini enega
od orožnikov, s katero sem se poznal.
Tam je bila tudi učiteljica Bojana,
primorska Slovenka, ki je pred leti
pobegnila pred italijanskimi fašisti.
Na orožniški postaji so lovili radijske
novice, čeprav so na vseh valovnih
dolžinah »lajali po nemško«, so tu in
tam le kaj ujeli. Tako sem zvedel, da
so jugoslovanska letala bombardirala
Gradec, da naši vojaki prodirajo pro-
ti Trstu in da je jugoslovanska vojska
vdrla v Albanijo. Pred Hitlerjevo ar-
mado pa da se začasno res umikajo,
vendar se sile zbirajo na območju
Vrbske banovine (Banja Luka) za
protiofenzivo. Dogodki naslednjih
dni so vse to ovrgli.
Kljub temu mi radovednost vsa
vojna leta ni dala miru. Želel sem zve-
deti, če je bilo kaj resnice na tem, ali
je bila vse le propaganda, ki naj bi v
razpadajoči vojski ohranjala vsaj še
kanček morale.
Šele po vojni sem slišal in pozneje
tudi prebral zgodbe o dveh podvigih
naših pilotov, ki sta posamično z za-
starelimi tipi letal dosegla Gradec in
z nekaj odvrženimi bombami povzro-
čila več panike kot pa materialne ško-
de.
Italijanska fašistična armada pa je
čakala na meji kar do 10. aprila. Eden
od Primorcev mi je po vojni pripove-
doval, da je manjša enota jugoslovan-
ske vojske, bili so prostovoljci, vdrla
kakih 5 km na italijansko ozemlje in
se potem hitro umaknila. To je baje
med fašisti povzročilo pravi preplah.
Glede prodiranja jugoslovanske
vojske v Albanijo je ostajalo le pri na-
črtu in še za ta načrt je baje dal pobu-
do Churchill. Sile, ki naj bi se zbrale
za protiudar pri Banja Luki, pa so bi-
le razbite in ujete že prej, preden so
dospele do tja.
Poglejmo, kaj se je na ta dan doga-
jalo na našem ožjem območju?
Kolone nemške vojske, ki so drle
čez Prekmurje in tudi delno iz ormo-
ške strani čez most na Borlu, so se va-
lile proti Varaždinu in od tam prodi-
rale proti Zagrebu.
V Ptuju, kjer so domači kulturbun-
dovci prevzeli oblast že prejšnji dan,
so sedaj vneto paradirali po mestu v
črnih jahalnih hlačah, škornjih in be-
lih srajcah z rdečim trakom in kljuka-
stim križem na levem rokavu. Začeli
so na svojo roko zapirati zavedne Slo-
vence in jih zverinsko pretepati. Prvi
so bili na udaru prvaki političnih
strank — klerikalne in liberalne, so-
kolski starešine in drugi, ki so jih ime-
li že prej na spiskih kot »nevarne no-
vemu redu«. Vse mesto je bilo v rde-
čih zastavah s kljukastim križem. Od-
stranjevali so slovenske napise in jih
zamenjevali z nemškimi. Tu in tam je
še vedno padla kakšna granata, na-
menjena predvsem vojakom, ki so
pripravljali prehode čez reko Dravo.
Po cestah skozi Slovensko Bistrico
in Poljčane, skozi Majšperk proti Ro-
gatcu in po drugih stranskih cestah so
se umikali utrujeni vojaki kraljeve ju-
goslovanske vojske.
»Hajdemo, hajdemo, a kroz 14 da-
na se vratimo ...« so vedno znova
spodbujali častniki brezvoljne vojake.
»Ne boš Jovo, nikoli več ne boš ho-
dil po teh krajih!« — je enemu izmed
njih zabrusil uradnik iz majšperške
tovarne, ki je bil tudi organiziran kul-
turbundovec. Častnik je potegnil pi-
štolo, vendar so vojaki vplivali nanj,
da ni sprožil. Obljubil je obračun po-
tem, ko se bo vrnil.
Tragičneje se je končal spor med
enim od častnikov in mlajšim kme-
tom iz Spodnje Sveče pri lUajšperku.
Šlo je menda za »motenje kmetove
posesti«. Častnik je potegnil pištolo
in kmeta ustrelil. Kot zanimivost naj
omenim, da so potem tistega častnika
iz ujetniškega taborišča poklicali pred
sodišče, vendar so svojci in sosedje
bili previdni. Niso hoteli pričati proti
častniku, zato je bil oproščen.
Proti večeru sta po zasilnem lese-
nem prehodu, ki so ga zgradili nem-
ški pionirji po zrušenem železniškem
mostu, prešli na desni breg Drave in
se tam utrdili dve nemški pehotni če-
ti. Iz bunkerjev v bližini Zorčičevega
mlina so streljali jugoslovanski voja-
ki, zato sta pri prehodu čez železniški
most padla dva nemška vojaka. Nem-
ški vojaki so prešli Dravo na več me-
stih tudi s čolni in uničili nekaj posto-
jank ne preveč vnetih braniteljev. Po-
noči pa so prešle na desni breg še več-
je skupine nemških vojakov. Za za-
vedne Slovence pa je bila to prva stra-
šna noč, ki so jo prebili pretepeni in
natlačeni v ptujskih zaporih, v Lenar-
tovi hiši in v kapucinskem samosta-
nu.
Četrtek, 10. april:
Bil je velikonočni četrtek in na ta
dan so med jutranjo mašo »zavezali
zvonove«. Te so do Kristusovega
vstajenja zamenjale raglje. Toda tisti
veUk^četrtek zjutraj so se mnoge prej
kot raglje s cerkvenih zvonikov začele
na obeh straneh reke Drave oglašati
drugačne raglje, ki niso regljale v spo-
min na Kristusovo smrt, temveč so
nosile resnično smrt ljudem, ki jih je
zadela jeklena toča.
Tisto jutro navsezgodaj so napadal-
ni oddelki nemške vojske iz Ptuja
udarili čez Dravo. Ferdinand Koled-
nik se še danes takole spominja:
»Drrrr, drrrr, so na gosto sekali nem-
ški mitraljezi, ta-ta-ta, so jim odgovar-
jali redki jugoslovanski.« Kmalu seje
trušč bitke prenesel proti Hajdini in
Turnišču. Po leseni brvi čez zrušen že-
lezniški most so začeli voditi ujete ju-
goslovanske vojake in oficirje. Zlasti
slednje so ptujski kulturbundovci za-
sramovali...
Tudi oblaki so se tisto noč dvignili.
Prihrumele so štuke, utišale topove,
ki so še pošiljali granate na nemške
prehode čez Dravo, in obsipale z
bombami postojanke jugoslovanske
vojske okoli gradu na Turnišču. Ubi-
tih je bilo nekaj vojakov ter poškodo-
vana grad in park. Vojaki jugoslovan-
ske vojske so se začeli hitro umikati
proti Vidmu in Leskovcu. Nemške
enote so jim v manjšem presledku sle-
dile in onesposobile utrdbe na obron-
kih Haloz ter nadaljevale s prodira-
nje. Enako je bilo na cesti proti Maj-
šperku, ki so ga tudi tisti dan zavzeli.
»Raglja« (strojnica), ki so jo jugoslo-
vanski vojaki namestili v zvoniku cer-
kve na Ptujski gori, se sploh ni oglasi-
la. Nekaj manjših mostov je zletelo v
zrak, oba mosta čez Dravinjo v Maj-
šperku pa sta ostala, za kar so poskr-
beli petokolonaši.
Nemške čete so nezadržno prodira-
le. Nekatere enote kraljeve jugoslo-
vanske vojske so njihovi častniki raz-
pustili, nekateri pa so svoje enote
enostavno zapustili. V obeh primerih
so vojaki odmetavali vojaško opremo
in orožje, poskušali uniforme zame-
njati za civilno obleko in se tako izo-
gniti ujetništvu. Bilo je tudi več pri-
merov, da so si častniki, večinoma so
bili to Srbi, iz obupa sami vzeli življe-
nje. Tudi major, ki je bil odgovoren
za izpraznitev Ptuja se je na Bregu
ustrelil.
Fantje in možje so pobirali odvrže-
no orožje in ga skrivali iz različnih ra-
zlogov. Zavednejši so menili, da bo to
za obrambo domovine še kdaj prišlo
prav, drugi so računali, da jim bo slu-
žilo za divji lov in osebno obrambo,
predvsem mladi pa so zbirali najrazli-
čnejši eksploziv za velikonočno »po-
kanje«. Pri tem je bilo tudi več nesreč
in telesnih poškodb. Pobiranje orožja
ob cestah pred prihodom Nemcev je
bilo še zlasti nevarno, saj so nemški
vojaki preiskovali tudi civiliste. V go-
stilni Kos na Bregu je le malo manj-
kalo, da niso ustrelili dveh fantov, pri
katerih so našli orožje, ki so ga prej
odvrgli jugoslovanski vojaki. V Pod-
platu pri Rogaški Slatini je nemška
izvidnica naletela na tri fante, ki so
pobirali odvrženo orožje in imeli že-
pe napolnjene z municijo. Dva so
ustrelili, najmlajšega pa pretepli in iz-
pustili.
Nemška armada je na ta dan vko-
rakala v Zagreb, pripadniki prej pre-
povedane ustaške organizacije pa so
proglasili »Nezavisno državo Hrvat-
sko«. Tudi italijanska vojska se je
končno zganila in 10. aprila začela
previdno napredovati. Šele ko od ni-
koder ni padel en sam strel, so začeli
hiteti in so naslednji dan že vkorakali
v Ljubljano. Vojne na območju Slove-
nije je bilo dejansko konec.
Petek, 11. april:
Vso noč in ves dan so se po cestah
od Slovenske Bistrice proti Sloven-
skim Konjicam in proti Rogaški Slati-
ni pa od IVIajšperka proti Rogatcu in
naprej proti Krapini in po cestah
srednjih in spodnjih Haloz valile ne-
pretrgane kolone nemške armade.
Tanki, samohodke, kamioni, polni
vojaštva, motorizirane artilerijske
enote. Vse to je na ljudi napravilo
nadvse strašljiv vtis. Pri mnogih obču-
dovanje, pri številnih zapeljancih pa
tudi veselje, saj so vojakom navduše-
no mahali, častnike pa pozdravljali s
popačenim »Hajtiar«.
Zavedni Slovenci so se tiste dni dr-
žali doma. Bili so zbegani, previdni in
plahi v besedah.
Sorodnica iz Stoperc je tisti dan
prišla k nam na obisk in povedala, da
se je komaj prebila čez cesto. Nosila
je cekar, zato so baje vojaki začeli
»lajati nad njo - ajer, ajer«. Iz za-
drege jo je rešila druga vaščanka, ki
je prinesla polno košaro jajc in jih
prodajala vojakom, seveda za novi
denar, ki ga dotlej še ni videla. Čudila
se je, da so nemški vojaki tako pogol-
tni na jajca, saj so goltali kar surova.
Vse to je šlo mimo naselja Žetale,
ker pat ne leži ob strateški prometni-
ci. Zjutraj, ko sem bil pri maši, sem
videl tam nekaj belih zastav in par ju-
goslovanskih vojakov s čeladami, pre-
beljenimi^ apnom. •
—pismo »od daleč«-
Pravzaprav bi bilo pravo pre-
senečenje, če bi že tretji vikend
minil mirno, še posebej zaradi
velikonočnega slavja. Potem ko
so si hrvaški »mupovci« in
»kninski uporniki« velikonočne
praznike voščili preko cevi,
manjka samo še vojna napoved
med sprtima stranema. Sicer pa .
se bo pravkar začela izredna se-
ja skupščine Srbije na zahtevo
vladajoče socialistične partije, kar je za poznavalce
dokaj presenetljiva reakcija Srbije, kjer hi v prete-
klosti sklicali miting vseh mitingov. Stvari so očit-
no postale resne poleg tega pa ima Miloševič slabo
izkušnjo z demonstracijami po 9. marcu, ko so
»Srbi streljali na Srbe«. Miloševičev manever s hr-
vaškimi Srbije bil seveda pričakovan in sem ga tu-
di na straneh ptujskega Tednika že napovedal. Vse
kaže, da je po propadli politiki izrednih razmer
omenjena garnit>"-a pripravljena tudi na državljan-
sko vojno, kar bi jo sicer rešilo pred neizbežnim se-
sutjem. Pred zgradbo komande korpusa vojske v
Kninu se je zbralo več tisoč ljudi, ki so od vojske
zahtevali, da obrani nove meje Krajine in se tako
kot klin zabije med hrvaško-srbske odnose, vendar
vrh vojske očitno ni več pripravljen na klientelos-
srbsko politiko, temveč so generali postali po mar-
čevskih dogajanjih v Beogradu bolj previdni. Sicer
pa se v Jugoslaviji vzporedno z vojno med Hrvaško
in Srbijo odvija pravi spopad na zveznem nivoju,
kjer bi moral kapitulirati Markovič.
Tako kot v Kninu je glavni general na zvezni
fronti Slobodan Miloševič, kjer se je pravzaprav
našel z največjim rivalom Tudmanom v skupnem
interesu rušenja Markovičevega kabineta, sicer pa
bi hrbet »Svetega Anteja« rada videla tudi Slove-
nija. Glede na glasovalni aparat ho morebitno gla-
sovanje o (ne)zaupnici Markoviču izredno tesno.
Lahko se zgodi, da bo Miloševičeva koalicija zno-
va neprijetno presenečena, kar bo seveda kompen-
zirala z zaostrovanjem krize oziroma vojne. Seve-
da Markoviču po 34 milijardah emisije oziroma ti-
skanju denarja ni več kaj očitali, .saj se obnaša kot
vsak premier, ki mora pač upoštevati najprej srb-
ske, nato hrvaške, zatem pa še kakšne druge inte-
rese. Markovič je torej opustit protiinflacijski pro-
gram in sedaj se je z monetarno politiko lotil pro-
grama reševanja lastnega kabineta, kjer bo prav
gotovo v kratkem devalviral dinar in tako pravza-
prav vzel v.se adute svojim nasprotnikom, ki zahte-
vajo njegovo glavo. Težko je reči, kpkšna je Mar-
kovičeva strategija, toda sodeč po vsem skupaj je
namenjen ostati čim dlje. saj si tako kot Miloševič
in Tudman domišlja, da je veliki mesija in rešitelj
vseh ubogih državljanov jugoslovanske države,
medtem ko omenjena liderja skrbita .samo za naro-
dov blagor svojih duš. Markovič pa bo verjetno
pred svojim odhodom potegnil še kakšen adut iz
rokava. Zaenkrat se očitno drži načela, da je umik
najboljša obramba ter dokazuje načelo »iz poraza
v pt)raz do končne zmage«.
VLADIMIR VODV5EK
4 - MORDA VAS ZANIMA
4. april 1991 - TEDNIK
Dober den! Za mizo sedin in gledan skoz okno kak je vse od snega
belo. Naš Suhi breg je na sam Vuzem beli kak najlepša nevesta, vsa ne-
dužna in oblečena v belino. No ja, če je nedužna glih nesen prepričani,
bela pa je skoro vsaka! Včosik smo rekli, da ob Vejki noči že lahko deca
bosi po (rovi lečejo, letos pa hi smuči in sani mogli meti. Tak je pač to,
svet se obroča in mi z njim. Mija z Mico sma na cvetno nedelo tokšni
presmec naredla, da je bija vikanja vreden. Na rami sen ga moga nesti,
saj ga drgačnik sploh ne hi loda. Tudi hčer Jula in jeni Hanz iz Dojčlan-
da sta prišla domu po pisanko. Pa sta povedala, da se skoro nesta vujpa-
la odpraviti na pot, saj v Nemčiji provijo in pišejo, da se je pri nas pre že
začela tretja svetovna vojna. Saj vete, antipropaganda, ki smo je tudi v
Jugoslaviji vajeni. Drgačik pa provita. da se pre tudi v Nemčiji več ne ce-
dita med in mleko. Vsoko marko je treba krvovo zaslužiti, dovki glih tak
rosejo kak pri nas duma, pa tudi brezposelni neso nibena redkost. Vidite,
nam se duma bojše godi, marke kupimo na črni borzi, saj nam jih v ban-
kah več nejo prodati. Pa saj ste že gvišno čuli za tisti vic, kak je eden, ki
je z Nemčije priša domu na obisk, ponuja svojemu sosedi marke. Nikak
ga neje moga prepričati, da bi mu jih prodal tudi po uradnem kursi. Celi
cajt mu je prava: »Ja, pa kaj bon jaz z markami, saj nikumi ne pi-
šem . . .« Seveda, misla je na tiste marke, ki jih gor na pismo nalepi-
mo . . .
Ja, hec pač more hiti, še posebno, če so cajti boj resni. Iz poslanskih
klopi nega nič kaj razveseljivega. Občinski proračun je prekrotek, gospo-
darstvo je na pesjem repi, ploče zamujajo, stranke pa se kak vidite in ču-
jete kregajo. Eni so za slovensko vojsko, drugi pa proti njej. Če mene
vprošate, jaz sen za mir Pa srečno, vaš (ne)mirni Lujzek.
Pridelovanje buč golic
plast	talnih	delcev
(0,2—0,5 cm), »odejica«, pod
katero položimo seme. Naj velja
pravilo, da njiva čaka seme in ne
obratno.
Obstaja veliko vrst buč, ki se
goje za različne namene. Od
okrasnih do jedilnih. Za nas so
pomembne predvsem buče, kate-
rih iedrca vsebujejo olje.
v ta namen gojimo dve vrsti
buč:
—	buče eolice,
—	buče. Ki imajo seme v luščini.
Jedrca golic vsebujejo
48 — 55 % olja, jedrca v luščini pa
37—42% olia. Iz jedrc buč pri-
dobivamo olje temnozelene bar-
ve in posebnega okusa, ki ga
uporabljamo za razne vrste solat.
V zadnjem času pa se prodajajo
tudi osoljena pražena jedrca v
manjših vrečkah, npr. kikiriki.
Tehnologija pridelave
Izbira njive
Za pridelovanje buč izberemo
najboljšo njivo v ravnini ali malo
nagnjeno proti jugu, da doseže-
mo d^obro osončenje. Tla morajo
biti lahka, zračna, za vodo dobro
prepustna in bogata s humusom.
Njiva za buče mora biti razpleve-
Ijena in že v jeseni globoko pre-
orana. Spomladi pa moramo
čimprej zapreti brazde, da ohra-
nimo vlago v zemlji. Pravilno
pripravljena njiva za setev je ob-
delana 4—6 cm globoko in ima
na površini večje grudice
(2 — 3 cm), ki preprečujejo ob
dežju zasKorjenje površine njive.
Pod tem grobim slojem je fina
Herbicide uporabljajmo v
kombinaciji tako, da istočasno
uničujemo širokolistne in ozkoli-
stne plevele.
Se^v
Čas setve je 5.—15. maj, ko je
zemlja v setvenem sloju "segreta
na 10— 15° C. V poznejši setvi se
priporoča setev nakaljenega se-
mena (kalček velik do 0,5 cm].
Globina setve je 3 — 4 cm. Mea-
vrstna razdalja je 2 — 2,5 m, v vr-
sti pa je razdalja med rastlinica-
mi 0,30—0,25 m. Tako doseže-
mo 16.000 rastlin na hektar. Če
sejemo ročno, damo na sadilno
mesto 2 — 3 semena. Boljša je se-
tev s pnevmatskimi sejalnicami,
ki ne poškodujejo semena. S se-
jalnicami lahko optimalno nasta-
vimo globino setve in točnost
odlaganja semen. Za 1 hektar
potrebujemo 6 12 kg semena.
Škodljivci buč
Nevarni so predvsem talni
škodljivci, kot so:
—	strune,
—	sovke,
—	ogrci,
ki jih uspešno zatiramo ob se-
tvi ko v pasove poleg semena za-
delamo naslednje msekticide:
volaton G 5, galatio" G 5, nexi-
on G 3.
Bolezni buč
Buče moramo ohraniti čim
dalj časa zdrave, da dosežemo
daljšo veg-^tacijo in s tem večji
pridelek. V jjniju ali juliju se v
vlažnem vremenu pojavijo listni
ožigi, kjer uporabljamo za zatira-
nje: dithane M 45, antracol, ci-
neb in antracol BT. Konec julija
in v začetku avgusta se na bučah
pojavi pepelasta plesen, kjer so
Kolobar
Buče niso posebno zahtevne
za kolobar. Uspevajo tudi na no-
vih površinah, ki smo jih v jeseni
globoko preorali (travnik). Mo-
žni predposevek je tudi koruza,
če nismo pretirano škropili s pri-
pravki na osnovi triazinov. Buče
naj bi same na isto njivo prišle
šefe v tretjem ali četrtem letu, da
se izognemo specifičnim bolez-
nim na bučah.
Gnojenje
Jeseni zaorjemo na hektar
30—40 ton hlevskega gnoja. Če
je pH pod 6 moramo apniti, in
sicer s 1.000—2.000 kg apna na
hektar, ki ga zaorjemo že v jese-
ni. Pri predsetveni obdelavi do-
damo še 60—80 kg dušika,
100-120 kg fosforja in
150-180 kg kalija. Npr.
(600 kg NPK 7-20-30 in
100-150 kg KAN). Če jeseni
nismo potrosili apna^ ga lahko
tudi pri predsetveni obdelavi
1.200 leg na ha. Apno raztrosimo
Eo brazdah in ga zabranamo.
>ognojujemo pred razrašča-
njem, kjer uporabimo 100 kg
KAN ali 50 kg UREA na ha.
za zatiranje ustrezni: karathane,
afugan, bajleton ali enovit M.
Buc ne škropimo preventivno,
temveč takrat, ko opazimo prve
znake napada bolezni. Zadostu-
je, če škropimo 2—3 krat na 14
dni. Da ne šoškodujemo zelenih
delov buč, škropimo z nahrbtni-
mi motornimi škropilnicami (šo-
lo, stihi).
Spravilo pridelka
Plodovi buč so zreli okrog 20.
septembra. Za strojno spravilo
pa so primerni v oktobru. Pozna-
mo ročni način spravila in stroj-
ni. Pri ročnem spravilu, ki je zelo
zamudno, obvladamo površino
do 0,25 ha. Navadno izločujemo
jedrca v količini, kolikor ranimo
mesa plodov buč za prehrano
domačih živali. Tako spravilo
lahko traja tja do novega leta. Je-
drca se pri tem spravilu sušijo na
improviziranih sušilih pri štedil-
nikih. Strojno spravilo le hitro in
stroj obvlada na dan 1,5 — 3 ha.
Taka sveža jedrca se odpeljejo v
tovarno, kjer se v posebnem bob-
nu še operejo in posuše v sušilni-
ci. Sveža jedrca vsebujejo
50 — 60% vode. Na he4ctarju pri-
delamo 2.000-4.000 kg svežih
jedrc.
Tovarne olja priporočajo za
intenzivno pridelavo naslednje
sorte buč golic:
—	Gleisdorfska (štajerska)
golica,
—	Weis 371,
—	Slovenska golica.
S temi sortami in opisano
agrotehniko naj bi pridelali veli-
ke in stalne pridelke buč.
Javna svetovalna služba
Ptuj
Miran REBERC, ing.
kmet.
Zatiranje plevelov
Nezapleveljen posevek je ključ do velikih pridelkov. Plevele zati-
ramo mehanično in kemično. Od kemičnih sreastev uporabljamo her-
bicide za zatiranje plevelov.
Lasso-EC	3—4 l/ha	deluje na ozkolistne plevele
Promepin"*" 1 — 1,5 kg/ha deluje na enoletne širokolistne
plevele
Dual 500 EC 2 l/ha	deluje na enoletne ozkolistne in
delno na širokolistne plevele
Ta tri sredstva uporabljamo pred vznikom buč, po vzniku buč pa
lahko uporabimo
Fusilade	1 —2 l/ha	deluje na ozkolistne plevele, ko
imajo razvite že 3—4 liste
Za naše pse in muce
Rubriko o psih in mucah bi
posvetili vsem našim ljubljen-
cem. Govorili bi o tem, kako bo-
mo takega ljubljenca izbrali, ka-
ko in kdaj ga bomo kupili, kak-
šno opremo rabimo, govorili bi
tudi o prehrani, negi, o najpogo-
stejših boleznih in še o marsičem
drugem.
Najprej pa bi spregovorili ne-
kaj o najpogostejših zajedalcih
pri pseh in mucah. Pričelo se je
namreč lepo vreme in našega lju-
bljenca bolj pogosto vodimo na
sprehode. Te živali pa deferirajo
na razmeroma majhnih površi-
nah, in to na mestnih zelenicah,
dvoriščih, parkih in celo na ure-
jenih igriščih, ki so namenjena za
rekreacijo otrok. S preiskavo
vzorcev tal je ugotovljeno, da so
prav te površine zelo okužene z
jajčeci pasjih in mačjih NEMA-
TODOV.
Tako spadajo med najpogo-
stejše zajedalske bolezni glista-
vost ali ASKARIDOZA, traku-
Ijavost ali TAENIASIS, posebej
pa bi opozorila na LARVO MI-
GRANS VISCERALIS pri lju-
deh. Glistavost je najpogostejša
in najbolj razširjena zajedalska
bolezen mesojedov. Povzročite-
lje najdemo v tankem črevesu
psa ali muce. Askoridi škodujejo
gostitelju na več načinov. Na me-
stu, kjer se ličinke zarijejo v čre-
vesno sluznico, povročijo mikro-
skopsko majhne poškodbe. Bole-
zenska znamenja in potek bole-
zni so odvisni predvsem od sto-
penj invodiranosti in tudi od sta-
rosti živali. Najhuje pa so priza-
deti mladički v obdobju po od-
stavitvi do 3 mesecev.
Ker danes razpolagamo z zelo
učinkovitimi ANTIHELMINTI-
KI, zdravljenje ne predstavlja te-
žav. Tako dajemo mladim psič-
kom in mucam zdravilo prvič, ko
so stari 2 tedna, nadaljnje zdra-
vljenje pa si sledi v 14-dnevnih
presledkih do dopolnjenega 3
meseca starosti. Od 3 mesecev
dalje pa dajemo zdravilo 1-krat
na mesec, od pol leta naprej pa
je priporočljivo dajati zdravilo
vsaj 1-krat na leto.
Trakuljavost je epizootiološko
zelo pomembna zajedavska bole-
zen psov in mačk, ker so vmesni
gostitelji večine pasjih in mačjih
trakulj domače in divje živali in
nazadnje tudi človek. Pri psih in
mačkah se zajeda 12 vrst trakulj,
od katerih se jih le 8 pojavlja pri
nas v Jugoslaviji.
Pes ali muca dobita trakuljo,
ko požreta vmesnega gostitelja
(manjša žival) ali pa samo orga-
ne vmesnega gostitelja (večja ži-
val). Psi s trakuljo čutijo močno
srbenje v predelu danke in vleče-
jo (»sankajo«) zadnji del telesa
po tleh. Vsekakor pa je potrebno
žival zdraviti in danes imamo na
voljo številne ANTITENIKE.
Posebej pa bi opozorila na ne-
varnost okužbe pri ljudeh, še zla-
sti pri otrocih. Jajčeca nekaterih
nematodov, posebno askaridov,
pridejo pri neupoštevanju osnov-
nih higienskih načel (umivanje
rok) z umazanijo tudi v prebavila
človeka. Prav zaradi tega so
majhni otroci najpogosteje oku-
ženi. K temu prispeva tudi dej-
stvo, da so otroci zelo radi v
družbi z živalmi, posebej mladih
psov in muc, ki so domačini in
ra^našalci glist.
Larve, ki se iz jajčec sprostijo
v prebavilih človeka, migrirajo
po enaki poti kot pri svojih na-
ravnih gostiteljih, le da se ne raz-
vijejo v odrasle gliste. Potujejo
po t.i. SOMATIČNI POTI, ki se
konča v različnih organih in tki-
vih. Kakor starejše živali postane
tudi človek z leti odporen proti
infestaciji, zato je glistavost
predvsem bolezen majhnih
otrok.
Otroci, invodirani z ličinkami
pasjih in mačjih nematodov, ka-
žejo naslednje simptome: neješ-
čnost, bolečine v mišicah in tre-
buhu, postanejo cmeravi, kašlja-
jo, imajo povišano telesno tem-
peraturo, drisko. Če se ličinke v
večjem številu naselijo v očesni
mrežnici, nastopijo hude težave z
vidom.
Na žalost za sedaj ne razpola-
gamo z učinkovitimi zdravili, za-
to vam naj bo prvo upoštevanje
osnovnih higienskih načel, še
zlasti če imate otroke, ki se tako
radi igrajo s psi in mucami.
V prihodnji številki pa bi spre-
govorili o dokaj aktualnem vpra-
šanju: Kaj storiti, če je naš psi-
ček ali muca predebel.
Branka Kosenburger
Novo nagradno
turistično vprašanje
Pred štirinajstimi dnevi postavljeno turistično vprašanje je bilo
najbrž trd oreh. Med prispelimi odgovori ni bilo niti enega popolne-
ga. Točen odgovor se glasi: Na sliki je zaščitnik proštijške cerkve v
Ptuju, sv. Jurij. Kip je iz 14. stoletja, natančneje iz leta 1380.
Koordinator vodniške službe Pokrajinskega muzeja Ptuj Srečko
Lovrenčič se je kljub nepopolnim odgovorom odločil, da obljubljeno
nagrado podelimo. Najbližje pravilnemu odgovoru je bila Anica
Krajnc s Polenšaka 27. Zato prejme: vodnik po muzejskih zbirkah,
vodnik po lapidariju in družinsko vstopnico za ogled muzejskih zbirk
za celo družino.
Novo vprašanje se glasi: Kaj je to in kje stoji?
Kupon za nagradno vprašanje Pokrajinskega muzeja
Ptuj:
Kaj je to?_
Kje s toji ?_
Naslov:-
Nagradna akcija ptujskega Pokrajinskega muzeja bo trajala celo
leto. Ob koncu čaka nagrajence dodatno presenečenje.
Nagrada za pravilen odgovor 4. turističnega vprašanje je: grafi-
čna mapa in oljenka.
Ko za mizo smo zbrani . . .
Ob raznih priložnostih lahko
pripravimo okusno kosilo tudi
brez mesa. Zato vam, za lažjo
odločitev, kaj in kako skuhati,
ponujam naslednji brezmesni
meni.
ZELENJAVNA KREMNA JU-
HA
GRATINIRANI NADEVANI
ZVITKI IZ REZANČEVEGA
TESTA
REGRAT V SOLATI
BISKVITNA ROLADA S SKU-
TO IN JAJČNIM LIKERJEM
Zelenjavna kremna juha
Krompir olupimo in ga nare-
žemo na kocke. Por po dolgem
prerežemo, operemo in nareže-
mo na koščke. Čebulo olupimo
in narežemo na kolobarje. Ko-
renček ostrgamo in narežemo.
Zelenjavo damo v lonec sku-
paj z vodo, solimo, popramo in
pokrito kuhamo ob zmerni tem-
peraturi.
Kuhano zelenjavo prepasira-
mo ali v mešalcu zmiksamo, pri-
lijemo smetano, segrejemo, oki-
samo z limoninim sokom, potre-
semo z narezanim drobnjakom
in ponudimo.
Naredili smo jo iz:
40 dag krompirja
2 stebelc pora
srednje velike čebule
2 korenčkov
3/4 I vode (juhe)
soli
popra
1	do 1/2 dl kisle smetane
2	žlic drobno narezanega drob-
njaka
limoninega soka
Juho lahko izboljšamo tudi ta-
ko, da v kislo smetano (preden jo
damo v juho) umešamo jajčni ru-
menjak.
GRATINIRANI NADEVANI
ZVITKI IZ REZANČEVEGA
TESTA
Iz moke, rumenjakov, sladke
smetane in soli umesimo rezan-
čevo testo. Pokrijemo ga s folijo
in pustimo 1/3 ure počivati.
Špinačo očistimo, operemo,
odcedimo in 10 minut pokrito
dušimo. Ohlajeno špinačo grobo
nasekljamo.
Špinači dodamo skuto, parme-
zan, sol, poper, muškatni orešek
in vse dobro premešamo.
Nasekljano čebulo in česen
rahlo prepražimo na maslu, do-
damo olupljen in na kocke nare-
zan paradižnik ter 20 minut po-
časi kuhamo.
Medtem razvaljamo testo
3 mm debelo. Iz testa izrežemo
pravokotnike (7 krat 12 cm). Ko-
se testa kuhamo v slanem kropu,
ki smo mu dodali 1 jedilno žlico
olja, 5 minut. Vzamemo jih iz vo-
de in jih na prtičku ohladimo ter
osušimo.
Kuhane kose testa premažemo
s špinačnim nadevom in zvijemo.
Zvitke zložimo v ognjevarno po-
sodo in po sredi prelijemo z go-
sto omako iz paradižnika.
Po zvitkih podevamo koščke
masla ter jih potresemo z nariba-
nim parmezanom.
Pečemo jih v ogreti pečici pri
temperaturi 200 stopinj C okrog
35 minut, da dobijo lepo zlatoru-
meno barvo.
Za pripravo potrebujemo:
Testo :20 dag moke
2 rumenjaka
1 jedilno žlico sladke smetane
Ščepec soli
Nadev:
50 dag sveže mlade špinače
12,5 dag skute
7,5 dag naribanega parmezana
sol
poper
muškatni orešek
Omaka:
srednje veliko čebulo
strok česna
6 paradižnikov (vzamemo »pa-
leto« vložen olupljen paradižnik,
kadar nimamo svežega)
(omaki lahko dodamo 7 dag na
kocke narezane kuhane šunke)
Potrebujemo tudi:
1 jedilno žlico olja
8 dag masla
2j5 dag naribanega parmezana
REGRAT V SOLATI
Regrat dobro očistimo in opere-
mo.
Iz kisa, gorčice, rumenjaka,
olja, popra in soli umešamo go-
stejšo marinado.
Orehe hasekljamo in potrese-
mo po regratu, prelijemo z mari-
nado, premešamo in ponudimo.
Naredili smo ga iz:
20 dag regrata
2	jedilnih žlic kisa
I čajne žlice pikantne gorčice
I (surovega) rumenjaka
mletega belega popra
soli
3	jedilnih žlic belega olja
6 dag nasekljanih orehovih
jedrc
Gratmirani nadevni zvitki
BISKVITNA ROLADA S SKU-
TO IN JAJČNIM LIKERJEM
Beljake stepemo s 4 žlicami
vode v trd sneg. Med stepanjem
dodamo sladkor, rahlo primeša-
mo rumenjake, presejano moko
ter pecilni prašek in mlete man-
deljne.
Pekač obložimo s folijo in po
njej razporedimo testo. Pečeno
rolado zvrnemo na vlažno krpo
in pustimo, da se ohladi.
Za nadev zmešamo prepasira-
no skuto, jajčni liker, rumenjaka,
sladkor, vanilijin sladkor in li-
monino lupino. V mrzli vodi
namočeno želatino ožmemo, jo
na majhnem ognju razpustimo in
primešamo k skutinemu nadevu.
Dodamo še odcejene višnje
(pečke odstranimo) in nadev po-
stavimo v hladilnik, da se napol
strdi.
Nadev premažemo po testu, ki
ga zvijemo in postavimo za 2—3
ure v hladilnik.
Rolado potresemo s sladkor-
jem v prahu, narežemo in ponu-
dimo.
Za pripravo smo porabili:
Za testo:
4 jajca
17,5 dag sladkorja
4 dag jedilnega škroba
4 dag moke
1 pecilni prašek
4 dag mletih mandeljnov
Nadev:
50 dag skute
1/8 1 jajčnega likerja
2 rumenjaka
8 dag sladkorja
zavitek vanilijinega sladkorja
nastrgano limonino lupino
6 lističev želatine
30 dag višenj
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in uspeha s kuhanjem.
V naslednji številki Tednika
vam bom ponudil predlog za
praznični meni in recepte za pri-
pravo velikonočnega nedeljskega
kosila pod geslom: KO ZA MI-
ZO SMO ZBRANI . . .
Dušan Bombek
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata
— turizem in gostinstvo Ptuj
TEDNIK april 1991
NEKOČ IN DANES - 5
SIVI PANTERJI — STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Ne bomo dovolili, da država odpiše
starejšo generacijo
Med vsemi upniki y socia-
lizmu zavoženega slovenskega
gospodarstva številčno domini-
ra preko 4(H).0(H) slovenskih
upokojencev, ki so v minulih
•/5 letih s svojim delom zgradi-
li infrastrukturne in gospodar-
ske objekte naše dežele in do-
sledno plačevali svoje premije
v pokojninski sklad. Si\i pan-
terji — stranka slovenskih
upokojencev — zahtevajo, da
vlada dosledno poravnala dolg
starostnikom, ki se pod nobe-
nimi pogoji ne bodo odrekli
svojim pokojninskim pravi-
cam. Odločno zahtevajo vselej
pravočasno izplačilo polnih
pokojnin, mesečno usklajenih
s povprečnim dvigom plač, in
mesečno ažuriranje statisti-
čnih podatkov za izračun.
Predsednik glavnega odbora
Sivih panterjev magister Dragan
Cernetič je po rodu Mariborčan.
Od 1956, pa vse do upokojitve je
živel v Kanadi, v Sloveniji živi
začasno. Marsikdo se je že spo-
taknil, češ kaj bo v imenu upoko-
jencev govoril nekdo, ki ima po-
vsem drugačno pokojnino kot
slovenski upokojenec. Brez dvo-
ma pa ravno predsednik Sivih
panterjev mag. Dragan Černetič
lahko pove stvari okoli pokojnin
brez dlake na jeziku. Jezi ga
obravnava starostnikov. Na za-
hodu je to povsem drugače, kjer
imajo generacije po 50. letu naj-
več denarja. To so ljudje, ki ima-
jo svoje družine preskrbljene,
urejeno življenje ter čas in denar
za potovanja. Pri nas pa je to
največja revščina z nizkimi po-
kojninami, ker tudi plače, ki so
jih prejemali ko so bili še aktivno
v službi, niso bile visoke.
['o zbranih podatkih, se je od
365.000 upokojencev v zadnjih
petih mesecih njihovo število
dvignilo na 403.000. Povprečna
delovna doba pri starostnih upo-
kojencih, teh je tudi največ, je 38
pri invalidskih, teh je v Sloveniji
okoli 70.000, pa 16 let.
Sivi panterji že več mesecev
dokazujejo vladi in skupščini, da
razmerje med povprečnimi oseb-
nimi dohodki in povprečnimi
starostnimi pokojninami ni tak-
šno, kot ga prikazuje Sekretariat
za delo v svojih utemeljitvah, s
katerimi poskuša dokazati, da so
pokojnine v primerjavi z osebni-
mi dohodki previsoke. V letu
1990 je povprečna pokojnina
vseh upokojencev znašala 4.521
dinarjev ali 79,92 odstotkov od
osebnih dohodkov zaposlenih. V
decembru lanskega leta, ko so bi-
li osebni dohodki višji in so se
nekoliko povišale tudi pokojni-
ne, je povprečna pokojnina vseh
upokojencev znašala 70,63 od-
stotkov od osebnih dohodkov za-
poslenih. Če pa seveda k oseb-
nim dohodkom prištejemo še na-
domestilo za prehrano in i^evoz
na delo, pa je odstotek popre-
čne pokojnine v primerjavi z
osebnim dohodkom zaposlenih
komaj še 56,67,
Delo Sivih panterjev in njiho-
vo prizadevanje za boljši položaj
upokojencev smo nekoliko že
spoznali, magistra Dragana Čer-
netiča pa smo vprašali, kakšne so
glavne značilnosti Sivih panter-
jev, stranke upokojencev Slove-
nije.
Dragan Černetič«: Če govori-
mo o naših programskih točkah,
imamo seveda splošne in specifi-
čne. Ko smo ustanovili in organi-
zirali našo stranko, je bilo pereče
vprašanje neizplačevanja polnih
pokojnin v Sloveniji. Pri pokoj-
ninah je svoje naredila tudi infla-
cija, Država je zmanjšala izplače-
vanje, poleg tega pa so izplače-
vali pokojnine še za nazaj. To
nas je takrat tudi prisililo, da
smo se posvetili temu vprašanju.
kajti po zakonu se morajo pokoj-
nine izplačevati sproti in to v
polnem znesku, kot to določa za-
kon. Ker je naše ustanavljanje
segalo v predvolilni čas, smo na-
tančno pregledali programe vseh
političnih strank, ki so se pojavi-
le na našem območju in ugotovi-
li, da nobena od teh, od prenovi-
teljev do krščanskih demokratov
z eno besedo ni omenila statusa
upokojenca kot volilca ali pa
vsaj kot občana, vrednega vklju-
čitve v predvolilni boj. To smo
seveda hoteli nadoknaditi sami
in zato ustanovili našo stranko. S
tem smo slovenskega upokojen-
ca postavili na politični zemlje-
vid Slovenije.
Spočetka ste bili v Demosu, se-
daj pa se zdi, da niste več v tej
strankarski koaliciji Kako ste se-
daj politično organizirani?
Dragan Černetič: Od naše
ustanovitve, 18. januarja lanske-
ga leta, pa do volitev, to je pribli-
žno do marca, smo bili samostoj-
ni, dokler niso naši člani na ob-
čnem zboru, ki smo ga imeli na
Rogli z večino glasov in tajnim
glasovanjem odločili, da pristo-
pimo k Demosu. Za pristop k
Demosu je glasovalo 365 članov,
174 pa jih je želelo, da pristopimo
k takratni mladini, oziroma libe-
ralni stranki. K Demosu smo pri-
stopili kot priključen član in smo
v okviru te strankarske koalicije
delovali kot neparlamentarna
stranka, saj nismo imeli svojih
poslancev v parlamentu. Od pri-
bližno junija lanskega leta smo
prisostvovali vsem sestankom
Demosovega predsedstva in se
vedno zavzemali za pravice in
zahteve upokojencev. Stranke v
Demosu so nas sicer blagonaklo-
njeno poslušale, niso pa spreme-
nile svojega stališča, ko je vlada
predlagala osnutek zakona, ki je
bil, denimo, v škodo upokojen-
cev. Ni nam preostalo nič druge-
ga, ker smo dosledni glede na
naše politično stališče in pro-
gram, da smo se odločili za iz-
stop, ki sem ga pripravil dva dni
po sestanku s poslanci Demosa v
Poljčah, in sicer 4. marca letos. 7.
marca je to mojo odločitev potr-
dil tudi naš glavni odbor. To mo-
jo odločitev in odločitev glavne-
ga odbora pa mora potrditi še
kongres, ki bo sklican 6. in 7.
maja na Rogli ali pa na Bledu.
Koliko članov pa imajo Sivi pan-
terji?
Dragan Cernetič: Kot stranka
štejemo nekaj nad 3000 članov,
stalno organiziranih in registrira-
nih po Sloveniji. Trenutno ima-
mo 20 občinskih organizacij, se-
daj organiziramo občinske orga-
nizacije tudi v Dravogradu, Slo-
venski Bistrici, Ptuju Grosupljem
in v Brežicah.
Vida Topolovec
Dragan Cernetič (Foto VT)
Položaj in delovanje krajevnih skupnosti v občini Ptuj
(Analiza za obdobje 1986 — 1990)
2. nadaljevanje
IV. KRAJEVNA SKUPNOST V
DELEGATSKEM SISTEMU
a) Delegacija KS za skupščino
družbeno politične skupnosti.
Vsaka KS je imela delegacijo
za delegiranje delegatov v skup-
ščino družbenopolitične skupno-
sti in prej nje v republiško in zve-
zno skupščino. Delegacija je
imela najmanj 5 članov. V man-
datu 1986—1990 je zbor krajev-
nih skupnosti občinske skupšči-
ne Ptuj zasedal 37-krat. V novem
mandatu (od aprila 1990) pa
11-kj;^__
Analize kažejo, da se je dele-
gatski sistem v krajevnih skupno-
stih dobro uveljavil, da so kraja-
ni vse več problemov poskušali
urediti po delegatski poti preko
svoje delegacije v občinski skup-
ščini.
Od spomladanskih večstran-
karskih volitev v letu 1990 posa-
mezno krajevno skupnost zasto-
pa delegat, funkcijo delegacije
KS za organizirano udeležbo pri
opravljanju funkcij Skupščine
občine Ptuj pa opravlja svet KS.
b) Delegacije krajevne skup-
nosti za skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti.
Na splošnih volitvah so bile v
krajevnih skupnostih izvoljene
delegacije za delegiranje'delega-
tov v skupšine samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbenih de-
javnosti. Praviloma so v krajev-
nih skupnostih za skupščine sa-
moupravnih interesnih skupnosti
bile oblikovane posebne delega-
cije (najmanj 5 članov), zakon pa
je omogočil tudi izvolitev združe-
nih (najmanj 7 članov) in sploš-
nih (najmanj 10 članov) delega-
cij. Udeležba na sejah delegacij
je bila zelo slaba, enako velja za
seje skupščin, ki so bile v večini
nesklepčne. Večja udeležba in
aktivnost delegatov je bila na
skupščinah samoupravnih inte-
resnih skupnosti materialne pro-
izvodnje, kjer je funkcijo delega-
cije opravljal svet krajevne skup-
nosti.
Z ukinitvijo samoupravnih in-
teresnih skupnosti (konec leta
1989) so prenehale obstajati tudi
delegacije v krajevni skupnosti
za posamezne samoupravne inte-
resne skupnosti. Njihovo vlogo
so do novih skupščinskih volitev
(april 1990) prevzele delegacije
za zbor KS SO Ptuj.
V. PLANIRANJE V
KRAJEVNI SKUPNOSTI
Med nosilce družbenega pla-
niranja je štel Zakon o sistemu
družbenega planiranja in o druž-
benem planu SR Slovenije
(Uradni list SRS, št. 1/80) tudi
krajevne skupnosti. Krajevna
skupnost je z letnim planom na-
črtovala izvrševanje tekočih na-
log, s srednjeročnimi in dolgoro-
čnimi plani pa svoj razvoj v dalj-
šem časovnem obdobju.
Pri pripravi planskim doku-
mentov za obdobje 1986-1990
je prihajalo v krajevnih skupno-
stih do nekaterih zadreg. Komi-
sije za planiranje so se srečevale
s sorazmerno zahtevno metodo-
logijo planiranja ter s časovno in
vsebinsko neusklajenostjo z dru-
gimi akterji planiranja, tako, da
so bili plani oblikovani pretežno
kot zbirnik želja in ne odraz de-
janskih možnosti.
VI. DELOVANJE DELOVNE
SKUPNOSTI SKUPNIH
SLUŽB KRAJEVNIH
SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
V letu 1986 je bi! podpisan
med krajevnimi skupnostmi ob-
čine Ptuj in IS SO Ptuj poseben
sporazum, s katerim so bile usta-
novljene in otganizirane Skupne
službe krajevnih skupnosti obči-
ne Ptuj. Vanje so se vključili taj-
niki vseh krajevnih skupnosti
(razen KS Hajdina) na območju
občine Ptuj in delavci dotedanje
delovne skupnosti Skupnih služb
KS mesta F^uj. Cilj ustanovitve
je bila večja racionalnost, ažur-
nost in kvaliteta pri opravljanju
del in nalog za potrebe krajevnih
skupnosti in določena socialna
varnost tajnikov in delavcev v
krajevnih skupnostih.
V petih krajevnih skupnostih
so bila dela in naloge tajnika
krajevne skupnosti in matičarja
združena, za 11 ptujskih mestnih
krajevnih skupnosti je dela in
naloge opravljalo 5 tajnikov, de-
lavcev, finančno-knjigovodska
dela za vse KS v občini pa 3 de-
lavci. Tako je v letu 1990 prišlo
0,80 delavca na I krajevno skup-
nost.
Skupaj z njimi pa je ustavno
funkcijo krajevnih skupnosti vr-
šila vrsta entuzijastov, vestnih in
marljivih družbenih delavcev, na
čelu katerih so bili predsedniki
svetov in skupščin krajevnih
skupnosti v občini Ptuj.
V preglednici navajamo ka-
drovsko stanje po krajevnih
skupnostih v občini Ptuj v letu
1990. (Tabela 5.)
(75. nadaljevanje)
Spominjam se, da si nismo
mogle, če smo morale na potre-
bo, zaradi prezeblih in otrplih
prstov pravočasno odvezati tra-
ku na spodnjicah. Te so bile
belo-rjavo-modro črtaste na-
pravljene iz najcenejše llanele
in nič tople. Potem je kar pote-
klo po nogah, za hip prijetno
toplo. Kmalu pa so začele lede-
neti in smo se z vso močjo mo-
rale potruditi, da smo strgale
trak in se tako rešile neprije-
tnih, trdih, ledenih spodnjic in
ostale brez njih do nadaljnega,
dokler si nismo organizirale
morda za kos prepotrebnega
kruha drugih. Navadno so to
bile spodnjice umrlih jetnic.
Ko smo odh-^jale rano zju-
traj po ugotovitvi stanja na
apelu v hudem mrazu januarja
in februarja 1943 na delo v be-
lo sneženo pokrajino in odprle
usta, smo začutile, da nam sli-
na v ustih ledeni. Termometer
je padel na -32 do —33" C.
Vsa kolona je bila od mraza be-
lo posipana od ivja ter premra-
žene in otrple. Marsikateri je-
tnici so zmrznile roke, noge ter
ušesa in nos. Prsti so počrneli.
postala je žrtev hudega mraza.
Bila je to kolona premraženih,
izčrpanih in otrplih teles, se-
stradanih, golorokih, poniža-
nih sužnjev, ki se je čudno po-
mikala po zasneženi pokrajini
na delo brez toplih oblačil, sa-
mo v goli taboriščni obleki in v
lesenih, okornih coklah brez
nogavic. Bila je to kolona brez
primere v zgodovini, kot Ig-
manski marš, ki sem ga pozne-
je v svobodi gledala prirejene-
ga po televiziji. Ob prizorih v
filmu sem si dejala: »To je
Auschwitz, to je pravi Ausch-
witz, to je moja kolona, takšna,
kot je bila, pristna in predvsem
resnična, ki jo je spremljal pe-
gavi tifus in druge bolezni,
zmrzline, lakota in mraz.« Bil
je to neenak boj golorokih, iz-
črpanih sužnjev z mogočnimi
esesovci, z dresiranimi psi volč-
jaki, ki so do zob oboroženi
spremljali kolono. Sočutja ni
bilo.
Na delovišču se je zakuril
ogenj, da kolonovodjo, esesov-
ca Polmanna in njegovih po-
močnikov stražarjev ter krimi-
nalke Lene ne bi preveč zeblo.
Greli so se zato, da so lažje
opravljali svojo službeno dolž-
nost - trpinčenje jetnikov. Ka-
dar je kolona jetnic odhajala v
taborišče vsa premražena in
obupana, je Polmann često iz-
zval Dano Ročnikovo, ki je bi-
la operna pevka, da je zapela v
hladen, mrzel, leden večer. Za-
pela je z vso močjo, s ponosom
lepega mehkega alta in dvigni-
la moralo vse kolone. Sloven-
ska pesem je v tujini, daleč od
domovine vlila in dala premra-
ženemu, sestradanemu jetniku
— sužnju, znova moč in krila.
Za nekaj trenutkov nas je od-
vedla v drugi svet.
Križev pot
Naš kolonovodja Polmann
je bil močan, velik kot gorila,
in svoje vrste sadist, krvolo-
čnež, zločinec, ki je zelo užival
pri trpinčenju jetnic na vse mo-
goče načine. Sam je zelo rad
pretepal s korobačem, da je
brizgala kri, ubijal z lopato
tu je bil pravi mojster, ter s
strelom na nekaj metrov. Sko-
raj vsak dan se je tudi izživljal
s klanjem s pomočjo psa
volčjaka. Pri tem se je prosto-
dušno smejal in užival, ko je
pretepal žrtev, ki je bila vsa
krhka in slabotna, še posebej
takrat, ko je imel s seboj sebi
enake stražarje. V koloni Slo-
venk, v kateri sem delala pribli-
žno deset mesecev, smo skoraj
vedno zvečer z dela nosile mr-
tve, ubite tovarišice. K naši ko-
loni, ki je štela približno 150 je-
tnic, je bila po navadi priklju-
čena tudi skupina okrog 20 do
30 Židinj. Te uboge Židinje so
bile neprestano izpostavljene
najhujšemu, vedno vse prebite
in preklete s psovko: »Du ver-
fluchter Jude!«
Bilo je spomladi leta 1943.
Naša kolona je pod kolono-
vodjem Polmannom na preora-
ni njivi drobila grude ter gra-
bljala in pristrgovala robove
njive. Naši stražarji so se nekaj
časa zadrževali v prazni in opu-
stošeni hiši v bližini njive.
Kmalu so od tam prišli na nji-
vo, po kateri smo bile razkro-
pljene pri delu. Polmann je se-
bi v zabavo dal psu volčjaku
povelje, naj si izbere eno izmed
židovskih jetnic — žrtev za po-
kol. Vse smo se zazrle v ubogo
mlado dekle, mislim, daje bila
grška Židinja, študentka glas-
be, srednje visoka, lepa, še vsa
sveža. Na njenem telesu se še
niso poznale posledice taboriš-
ča, saj je šele pred kratkim pri-
šla v lager. Polmann je bil ves
čas obseden od klanja in prete-
panja. Zato smo vsak večer no-
sile pobite, mrtve tovarišice v
taborišče. Bile smo telesno in
duševno zmučene. Vsak dan
smo znova opazovale klanje in
nismo vedele, katera bo nasled-
nja na vrsti. Nič si nismo mo-
gle pomagati. Bile smo tako ne-
bogljene, majhne in nič nismo
predstavljale, bile smo gole šte-
vile - »Verfluchte Banditen«.
Ubijalcem ni bilo potrebno od-
govarjati za pobite žrtve, celo
nagrade so dobivali za to.
Pes je grško Židinjo z zobmi
grabil, ji trgal obleko na prsih
in grizel. Crnotrikota Lena je
prinesla iz hiše leseni križ in ga
položila v naročje mladi muče-
nici, da bi ta z njim obhodila
po njivi križev pot. Bil je čas
ob velikonočnih praznikih leta
1943. Jetnica seje v smrtni gro-
zi z vso močjo z rokami branila
pred psom. Roke so ji postale
krvave. Če je bila jetnica mo-
čne narave in njen organizem
zdrav, je tak boj s psom lahko
trajal zelo dolgo. Podzavestno
se je organizem napadene bra-
nil do skrajnosti. Pes ji je raztr-
gal s svojimi ostrimi zobmi
obleko na prsih, jih razkril in
začel gristi grudi — lepe bele,
razgaljene grudi, po katerih se
je cedila kri. V smrtni grozi je
ječala, kričala in se branila. Na
rokah je nosila križ in se pod
težo bremena zgrudila, padala
vsa onemogla, pa spet vstajala
in padala. Kriminalka, pocest-
nica Lena, je po njej skakala,
jo zmerjala in preklinjala ter v
besu kot ponorela s palico pre-
tepala. Pes si je medtem nabi-
ral svežih moči. Mlada, lepa
Židinja, ničesar kriva, je v gro-
zi ihtela, se zrušila pod udarci,
spet vstajala in zopet padala,
bila vsa krvava in klicala na
pomoč. Ta njen boj križev
pot je trajal več ur. Bile smo
vse zbegane, tudi same nismo
bile izvzete, in se vpraševale,
kdaj bomo prišle na vrsto. Ne-
gotovost je bila velika, breziz-
hodna danes, jutri, morda
pojutrišnjem. Včasih je zado-
stovalo, da si bila vsaka peta
ali deseta, zdaj pa je pes tudi
sam lahko izbral svojo žrtev.
Ko je lepa mlada Židinja po-
vsem onemogla, so ji morale je-
tnice izkopati jamo, Židinjo za-
grebsti in še nanesti šibje in
zemljo nanjo. Prizor je bil gan-
ljiv in nezaslišan. Židinja še ni
bila mrtva. Delale smo naprej.
V naši koloni je bila Štiblerjeva
Štefka, doma iz Slovenj Grad-
ca. Za seboj je imela že mnogo
izkušenj, gorja in ponižanj,
predvsem pa hudega fizičnega
in psihičnega trpljenja. Bila je
ena prvih jetnic, Slovenk v
Auschvvitzu, izredno pogumna
hrabra, ponosna in inteligentna
ter nezlomljiva. S svojo razgle-
danostjo in močjo je branila
vsako svojo sotrpinko v okviru
možnosti, ki so ji bile dane in
jim poskušala pomagati. Ker je
dobro obvladala nemško, je
pogumno stopila, ne glede na
možne posledice, pred krvolo-
čnega esesovca, ko je opazila,
da Židinja še živi, diha. Ker se
je zemlja nad jamo dvigala, je
odločno zahtevala, da se žrtev
izkoplje in naj je ne mučijo
več. Se po toliko letih vidim Ži-
dinjo, kako vstaja in pada s kri-
žem na rokah, vidim jo vso pre-
bičano ležati ob jami, zleknje-
no s poslednjimi močmi. Spo-
minjam se njenih lepih, belih,
nežnih grudi, njenega telesa,
okropljenega s krvjo, njenih di-
hov, ki so ji še dvignili prsa in
njenega zadnjega podzavestne-
ga slovesa od mladega življe-
nja, ki je bilo uničeno z zad-
njim udarcem puškinega kopi-
ta. Tako se je končal njen kri-
žev pot. Pred kratkim je še sa-
njala in se veselila življenja, ki
si ga bo popestrila z glasbo, ko
bi iz strun izvabljala mehke
melodije ... Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
4. april 1991 - TEDNIK
PREDSTAVUAMO VAM PREDSEDNIKE STRANK
- IVAN CVETKO - SDZ ORMOŽ
Namen stranke ni
v številčnosti, temveč
v kakovosti
Predsednik občinskega odbora SDZ v Ormožu je od nedavne-
ga Ivan Cvetko, upokojenec z Dobravske c. 13 v Ormožu. Kljub te-
mu, da je po rodu iz ptujske občine, ima po 30. letih bivanja v Or-
možu tu že domovinsko pravico. Svoje poklicno delo je vedno opra-
vljal z ljubeznijo in veseljem. Sam pravi, da je zadnja štiri leta v
novem, upokojenskem poklicu. Je pa tudi dedek štirim živahnim
vnukom. Kot predsednik občinskega odbora SDZ v Ormožu meni,
da ni g I lavni namen stranke v številčnosti, temveč v kvaliteti.
Sedaj ste med upokojenci, ti pa
vedno pravijo, da imajo premalo
časa. Je tudi z vami tako? Prej ste
se ukvarjali z veliko rečmi, vaše
področje je bila enologija.
Ivan Cvetko: Moja osnovna
izobrazba je agronomska, četudi
sem končal samo srednjo kmetij-
sko šolo. Polovico svoje delovne
dobe sem preživel na delovnem
mestu samostojnega enologa in
to v treh vinskih metropolah:
Ptuju, Ljutomeru in Ormožu.
Pravijo, das o enologi posebno
srečni ljudje, kakšen je spomin na
ta leta?
Ivan Cvetko: Spomini so meša-
ni, zelo lepi, pa tudi nekaj gren-
kobe je bilo vmes. V glavnem
sem imel pri svojem delu uspehe,
ker sem ga opravljal z ljubeznijo
in veseljem, pozneje sem ga iz
zdravstvenih in drugih razlogov
opustil. Po višji ekonomsko-ko-
mercialni šoli sem presedlal v
komercialo. Blizu 12 let sem de-
lal v Perutnini Ptuj v izvozno-
uvoznem oddelku,spomladi
1980. leta pa sem nastopil zadnjo
etapo svoje delovne dobe. Bil
sem vodja ormoške ekspoziture
Kreditne banke Maribor. Po sed-
mih letih sem se upokojil in od
takrat sem v čisto samostojnem,
novem poklicu, poklicu upoko-
jenca.
Upokojenci so tudi dedki.
Opravljate ob poklicu upokojenca
tudi vi še to dodatno delo?
Ivan Cvetko: Srečo imam, da
sem štirikrat dedek. Oba sinova
imata vsak po en par in to je res-
nično prijetno doživetje. Prihaja-
mo drug k drugemu na obiske,
vsi so zdravi, zadovoljni in
upam, da bo tudi v naprej tako.
Imate mogoče še kakšne dodat-
ne konjičke?
Ivan Cvetko: Dolgo časa sem z
zanimanjem spremljal vse okoli
vina, od časa do časa sem tudi
kaj napisal, s kom polemiziral.
Sedaj sem s tem popolnoma pre-
kinil, ostal mi je vrt, majhen vrt,
vendar v veliko veselje.
Od kod pa izvirajo vaše koreni-
ne, iz ormoške ali iz ptujske obči-
ne?
Ivan Cvetko: Sem eden izmed
mnogih prišlekov Ormož. Izvi
ram iz območja ptujske občine,
iz Krčevine pri Vurbergu. V Ptu-
ju sem pred vojno obiskoval
meščansko šolo, po vojni pa za
krajši čas takratno realno gimna-
zijo, pozneje pa me je pot vodila
po svetu s trebuhom za kruhom.
Na koncu ste kot Ptujčan pri-
stali v Ormožu.
Ivan Cvetko: Tu smo od leta
1961, zato menim, da imam po
tridesetih letih v Ormožu domo-
vinsko pravico. Pred dvaindvaj-
setimi leti smo si v Ormožu do-
gradili družinsko hišo in sedaj
smo tako rekoč privezani na ta
kraj.
V	Ormožu ste trideset let, kako
ga doživljate?
Ivan Cvetko: Tu smo od leta
1961, zato menim, da imam po
tridesetih letih v Ormožu domo-
vinsko pravico. Pred dvaindvaj-
setimi leti smo si v Ormožu do-
gradili družinsko hišo in sedaj
smo tako rekoč privezani na ta
kraj.
V	Ormožu ste trideset let, kako
ga soživljate?
Ivan Cvetko: Ormož je majh-
no, toda simpatično mesto, zelo
mi je priraslo k srcu in težko si
zamišljam, da bi se še selil kam
drugam. Ne vidim prevelike ra-
zlike med Ptujčani in Ormožani.
V Ormožu se mogoče nekoliko
čuti bližina hrvaške meje, vendar
živi tod zdrav slovenski rod, pra-
vi Štajerci.
Zanima me, kako ste v letih
mirnega pokoja zašli v politiko?
Ivan Cvetko: Vse svoje prejš-
nje življenje sem se manj aktivno
zanimal za politiko. Zanimal že,
ker mem je vedno zanimalo vse,
nikoli pa nisem imel ne prave vo-
lje in ne želje sodelovati v politi-
ki. Vsaj v prejšnjih časih ne.
To pomeni, da je slovenska po-
mlad marsikomu še posebej segla
v srce.
Ivan Cvetko: Ob prebujanju
naše slovenske politične pomladi
sem kljub letom menil, daje mo-
goče le čas, ko lahko tudi sam
vsaj drobtinico prispevam k po-
zitivnim spremembam, ki so se
začele kazati. Povsem po na-
ključju sem se znašel pri ustano-
viteljih Slovenske demokratične
zveze v Ormožu. To je bilo pred
dobrim letom. Volitve so mimo,
strankarska avforija se je pole-
gla, sedaj pa je pred nami trda
stvarnost. Vsi čutimo posledice
polstoletnega "destruktivnega de-
lovanja prejšnjega režima, te po-
sledice bodo mogoče še čutili na-
ši otroci in tudi vnuki, vendar
prav za slednje upam, da ne pre-
več.
Pred nedavnim ste imeli občni
zbor vaše stranke, kjer ste izvolili
novo vodstvo. Kaj vse ste na tem
občnem zboru sklenili?
Ivan Cvetko: Po dobrem letu
delovanja našega občinskega od-
bora smo glede na soločila statu-
ta, ki je bil sprejet na drugem
kongresu stranke v lanskem letu,
imeli prvega marca volilni zbor,
na katerem smo s tajnim glasova-
njem izvolili nov izvršilni odbor,
ki šteje devet članovv, nadzorni
odbor in stalnega delegata v Svet
stranke v Ljubljani.
Kako pa je vaša stranka zasto-
pana v občinskem parlamentu?
Ivan Cvetko: Prej sem že ome-
nil, da smo se ustanovili pred do-
brim letom, to pomeni, slaba dva
meseca pred volitvami. Za sam
predvolilni boj in sestavo samo-
stojne kandidatne liste ni bilo
več časa, zato smo se povezali z
že leto dni delujočo kmečko zve-
zo in smo skupaj sestavili kandi-
datno listo s 16 kandidati. Ker
smo bili vsi kandidati razen ene-
ga vneseni od številke sedem na-
prej, zaradi volilne matematike
nismo imeli možnosti, da bi bili
izvoljeni. Na srečo pa je bil nosi-
lec kandidatne liste dr. Jože Beš-
vir, naš član, in tako imamo vsaj
predsednika občine iz naše stran-
ke.
Je vaša stranka v Ormožu šte-
vilčna?
Ivan Cvetko: Mi Nimamo teh
naravnih danosti kot krščanski
demokrati ali kmečka zveza, zato
lahko rečemo, da je naša stranka
po številu sredinska. Zajema pa
predvsem intelektualce, zaposle-
ne ljudi, ki so končali vsaj sred-
njo šolo. V naših vrstah imamo
doktorja znanosti, pravnike, di-
plomirane pravnike, obrtnike,
bančne uslužbence in še druge.
Naloga novo izvoljenega odbora
je tudi v tem, da se trudi, da vsak
po svoji moči in poznanstvu pri-
dobiva nove člane ali simpatizer-
je stranke.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Ivan Cvetko
»Agrosvet(( -
zasebna
kmetijska
svetovalnica
Pred dnevi sem se napotil, da izvem kaj več o
zasebni kmetijski svetovalnici. Pot me je zapeljala
v kraj Cerkvenjak v Slovenskih goricah, ki je po
svoji legi in različnih dejavnostih znan daleč na-
okoli. Prizadevnosti krajanov in želji po napredku
tako na gospodarskem kot kulturnem področju
gre pripisati, da se kraj uspešno razvija sicer v ne-
razvitih Slovenskih goricah.
Značilnost za ta in druge kraje je razdrobljena
kmetijska posest, majhne kmetije, ki imajo vse tež-
ji položaj glede proizvodnih zmogljivosti in kon-
kurenčnosti na trgu s kmetijskimi pridelki. Da bi
pa kmetijski proizvajalci kmetje in drugi sledili
času, je potrebno kmetovati z znanjem.
Prav iz tega izhaja pobuda za ustanovitev zaseb-
ne kmetijske svetovalnice, ki bi zraven že ustano-
vljene državne svetovalne službe opravljala stori-
tve kmetom in drugim, ki želijo več in boljše proiz-
vajati.
Pr^i naslov je:
»Agrosvet, kmetijska svetovalnica
Stanko Žmavc, ing. agr.
Cogetinci 76
62236 Cerkvenjak
telefon 734-002
Uradne ure:
v torek od 8.—10. ure
v četrtek od 8.—10. ure
v soboto od 8.— 10. ure
»Za informacijo po telefonu lahko ljudje kličejo
tudi izven uradnih ur,« mi je povedal Stanko in
dodal, da bo poslovalnica pričela s svojim delom
7. maja 1991, dejavnost pa ne bo omejena le na
občino Lenart, ampak bo segala tudi v druge so-
sednje občine. Svetovalnica je vpisana v register
obrtne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti v ob-
čini Lenart pod št. 3/3-3/64 in bo vodila predpisa-
no dokumentacijo po pravilniku o vodenju po-
slovnih knjig. Vodil jo bo Stanko Žmavc, ing.
agronomije, sedaj upokojenec, do pred kratkim pa
uslužbenec pri Agro Lenart. Glede na izobrazbo
in dolgoletno strokovno delo zagotavlja uspeh sve-
tovalnici.
Svetovalnica bo opravljala svetovanje in usluge
v naslednjem:
1.	Dajanje nasvetov kmetijske proizvodnje (pri-
delava in zaščita rastlin odvzem vzorcev tal za
analizo in svetovanje o gnojenju na osnovi ana-
lize).
2.	Dajanje nasvetov za ureditev zemljiško-knjiž-
nih zadev.
3.	Po pooblastilu in naročilu posredovanje po-
datkov iz zemljiškega katastra in zemljiške knjige.
4.	Nudenje pomoči pri geodetskih storitvah
vključno z delom na terenu (sodelovanje pri merit-
vah in ugotavljanje lege in položaja zemljišč v na-
ravi).
5.	Dajanje še drugih nasvetov in napotkov v
zvezi z dejavnostjo svetovalnice po želji strank.
Iz navedenega sledi, da ta zasebna kmetijska
svetovalnica ni in ne bo konkurent državni sveto-
valni družbi, ampak le dopolnitev svetovanja v
kmetijski dejavnosti, za katero so velike potrebe,
prav posebej še zaradi velikih sprememb v tem
času.
Za konec lahko zapišemo le to, da bo svetoval-
nica uspešna le tedaj, če bo dejavnost na strokovni
ravni in stranke zadovoljne, to pa zagotavlja usta-
novitelj s svojo dolgoletno prakso v kmetijstvu in
se priporoča. Tudi upokojenci so lahko družbeno
koristni, ali ne?
J. K.
»LDS bolj brani zakon o denacionalizaciji in
zakon o privatizaciji kot vladna koalicija«
Pri Lenartu je v torek, 26. marca 1991, LDS or-
ganizirala okroglo»mizo Denacionalizacija in Pri-
vatizacija. Njihov gost je bil poslanec stranke v re-
publiškem parlamentu, Mile Šetinc. Aktualna te-
ma in zanimiv gost pa vendar nista pritegnila več
kot 30 ljudi v sejno sobo 21/1. Skupščine občine
Lenart: na eni strani mlade člane stranke, na drugi
strani (logično) ljudi iz SKZ — Ljudske stranke
oziroma iz občinske vlade (med drugimi je bil nav-
zoč župan Jože Škrlec). Nekaj pa je bilo tudi takš-
nih, ki so izjavljali, da niso v nobeni stranki in da
jih je tja pripeljala radovednost, kako gleda na to
problematiko poslanec LDS.
Prav gotovo se je tudi Mile zavedal specifične
situacije v specifični kmetijski občini, ko je pričel
svoj uvod: »Noben strokovnjak nisem za zakone,
tako kot jih je tudi sicer pri nas malo«.
Na sploh je interpretiral poglede svoje stranke
na oba problema in oba zakona ter zaplete in vzro-
čno posledične zveze ob posameznih odločitvah,
variantah ali skupščinskih sklepih.
»V Evropi ni modela za najboljši pristop k pri-
vatizaciji. Ce nam ga bo izdelal spet nekdo iz tuji-
ne (Sax, tako kot Markovičev program), bo to ne-
zaupnica samemu sebi,« je komentiral Zakon o
privatizaciji, pri katerem se je največ zadržal. Re-
kel je tudi, da besedilo zakona LDS brani bolj, kot
to počne vladna koalicija.
Zavzel se je za čim hitrejše lastninjenje, a ne za
vsako ceno.
»Hkrati z delnicami, ki bi jih kupili delavci, mo-
rajo delovati tudi borze, sicer se bo ponovila situa-
cija iz prejšnjega sistema, le da se bodo delavci na-
mesto samoupravljalci imenovali delničarji«.
Problem je videl tudi v prenizkem vrednotenju
lastnine. Opredelil je tudi vse po zakonu možne
metode lastninjenja ter podal stališče LDS.
»Pravičnega modela ni, izbran mora biti najbolj
ekonomičen, tisti, ki bo omogočil hitro privatizaci-
jo in pravično lastninsko strukturo. Delavcem je
treba priznati upravljalstvo (gre za socialno stabil-
nost). Predlagam tudi, da bi 25 — 30 % lastnine pre-
nesli na pokojninske sklade (preko delničarskega
naloga).«
Ob Zakonu o denacionalizaciji je dejal, da je
LDS proti vračanju dobička. »Tako bi bilo vrnje-
no vse in 10 % bi čez noč prevladalo 90 % prebival-
stva.
Premoženje bi si lahko pridobili tudi drugi, pa
jim sistem tega ni dopuščal.«
Ob vprašanju Cerkve je dejal: »Cerkvi se ne vr-
ne-vsega, ampak kolikor rabi«. Seveda je ta teza
rodila vprašanje prisotnega občana, zakaj Cerkev
ne bi dobila nazaj vsega, da se bo lahko preživlja-
la. »Iz zgodovinskih razlogov«, je odgovoril Mile,
»oživljanje fevdalizma ni umestno. Dobila bo, ko-
likor bo potrebovala. Ni pa še podala svojih zah-
tev in tudi se še ne ve, kdo se bo z njo pogajal.«
LDS tudi ugotavlja, da dela zakon razlike med
lastniki (kmet, nekmet) in da nekmet ne more do-
biti zemlje.
»Kaj pa če mu je bila odvzeta in je zato izgubil
tudi status kmeta?« se je vprašal poslanec Šetinc.
Seveda so zasebni kmetje (iz podjetja Agro Lenart
ni bilo nikogar) vprašanje obrnili tudi na družbe-
no kmetijstvo. Mile jim je svetoval, da pokličejo
gospoda Pirnata, ki se bolj spozna na pravna vpra-
šanja kot on.
S tem seje izognil žgoči problematiki pri Lenar-
tu — položaju v organizaciji Agro Lenart, na kate-
ro je bil prav gotovo opozorjen. Problematika vra-
čanja zemlje je najbolj občutljivo vprašanje, saj se
preveč dotika človekovega bistva, čustev, statusa,
ponosa, preživetja.
»Privatizacija je rezervirana za tiste, ki imajo
denar — oblast in bivše lastnike!« je dejal nekdo
od obiskovalcev. Nekdo je tudi predlagal, da bi
pred sprejemom zakonov pustili ljudem do besede
preko »odprtih telefonov«.
»Novih krivic ne smemo delati!« je nekajkrat
poudaril gost Mile Šetinc, kakorkoli bo odločeno
v parlamentu.
Marija Šauperl
V Ormožu Krajevni svet območnega sindikata Podravja
v ormoški občini je v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije vklju-
čenih 2420 članov iz različnih podjetij. Po dejavnosti je najmočnejši sin-
dikat kmetijsko-živilske industrije, nato pa na področjih kemije, trgovi-
ne, tekstUno-usnjarske industrije ter zdravstva. Manjše število članov je
še iz ostalih podjetij.
Tudi letos organizirajo prvomajsko srečanje na Jeruzalemu.
Pred dnevi so imeli posvet
predsednikov sindikatov iz pod-
jetij oziroma iz drugih organiza-
cij. O tem posvetu in sklepih smo
se pogovarjali s sekretarko Kra-
jevnega sveta ZSSS Ormož Miro
Žličar. »Na tem posvetu nismo
toliko sprejemali sklepov, več
smo se pogovarjali o bodočem
delovanju. Predstavili smo bodo-
či sindikat Podravja z vsemi stro-
kovnimi službami, ki v tem ob-
močnem sindikatu delujejo in
naše vključevanje v njegovo de-
lovanje. Govor je bil tudi o pra-
vni pomoči delavcem in o delo-
vanju sindikata na socialnem in
ekonomskem področju. Predsta-
vili smo posamezna področja in
se pogovarjali o pravilih delova-
nja ter dali nekatere pripombe in
dopolnitve k statutu Zveze svo-
bodnih sindikatov Slovenije, ki
ga bodo sprejeli na konferenci 6.
aprila letos. Predsednike sindi-
katov sem opozorila tudi na ne-
katere novosti v zakonodaji,
predvsem v tistem delu, ki govori
o pravočasnosti nastopanja sin-
dikata pri ugotavljanju presežnih
delavcev in podobno.«
Kakšni pa so vaši načrti za pri-
hodnost?
Mira Žličar: Želeli bi, da bi v
prihodnje sindikalni predsedniki
na vseh področjih zaznali stvari,
ki se dogajajo v podjetjih in da
bi tudi s tega vidika zaščitili de-
lavce. Pogovarjali pa smo se tudi
o sklepni prireditvi sindikalnih
športnih iger, ki so se v občini
pričele že jeseni. Pripravljamo
pa se tudi na praznovanje prvega
maja, ki bo letos v nekoliko spre-
menjeni obliki. Prvi maj bomo še
naprej praznovali kot delavski
praznik, predvsem na način tra-
dicionalnega druženja in sreča-
nja vseh delavcev občine Ormož,
ki bo tudi letos na Jeruzalemu.
Ohranili bomo tudi budnico in
rdeč nagelj.
Kakšne pa so naloge Krajevne-
ga sveta ZSSS?
Mira Žličar: Krajevni svet
ZSSS obravnava in rešuje proš-
nje in pritožbe sindikatov podje-
tij, obravnava in sprejema stališ-
ča, ki Jih posreduje občinski
skupščini in drugim občinskim
institucijam. Seznanja svet ob-
močnega sindikata s svojimi ugo-
tovitvami in stališči in po potrebi
zahteva pomoč pri razreševanju
raznih problemov ter sklicuje
konferenco sindikalnih zaupni-
kov.
In kdo vse sestavlja Krajevni
svet ZSSS Ormož?
Kmetijstvo zastopa Milan Lo-
renčič iz Jeruzalema, kovinarje
Zvonko Turkovič iz Primata, po-
dročja kemije Maks Antolič iz
Optyla, gradbeništvo Jože Cajnko
iz Ograda, trgovino Marija Lah iz
Mercatorja — Zarje, upravne or-
gane Milan Lukman, komunalno
dejavnost Olga Kos, področje tek-
stilne in usnjarske industrije Mi-
lan Bratuša iz Peka, zdravstvo
Nada Potočnjak iz Psihiatrične
bolnice, lesarstvo in gozdarstvo pa
Ivan Štebih iz Notranje opreme.
Vida Topolovec
Venčeseljska
praznovanja
Krajani podpohorske krajevne
skupnosti Zgornja Ložnica pri
Slovenski Bistrici praznujejo le-
tos več pomembnih obletnic. V
ta namen so že pričeli z obnovo
fasade na župni cerkvi svetega
Venčeslja, ki letos praznuje 740
let, ko se je prvič omenila v pisa-
nih virih. Venčeseljska fara pa
praznuje letos tudi 200-letnico
samostojne duhovnije in 100-le-
tnico samostojne fare, pridružuje
pa se ji tudi še 110 obletnica
zgornjeložniške šole.
Krajani in farani bodo svoje
obletnice slovesno praznovali.
Prireditve bodo v aprilu. Prva bo
že v nedeljo, 7. aprila, ko bodo
KUD in šola pripravili kratko
proslavo v spomin na obletnice
šole in cerkve.
Druga prireditev bo prihodnjo
nedeljo. 14. aprila, ko bo imel na
Zgornji Ložnici slavnostno mašo
mariborski škof dr. Franc Kram-
berger. 20. aprila pa bo vokalni
kvartet ZVEN priredil večer slo-
venskih pesmi v venčeseljski cer-
kvi.	vT
Mira Žličar — sekretarka Krajevnega sveta Ormož (Foto VT)
TEDNIK "" ^^^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
KAKRŠNAKOLI ODLOČITEV BO POLITIČNA IN NE STROKOVNA
Čudežna beseda: racionalizacija
/Va strani SIO Leksikona Cankarjeve založbe piše, da je beseda racionalizacija skup ukrepov,
ki s tehničnimi in organizacijskimi izboljšavami, zlasti z mehanizacijo in poenotenjem (avtomati-
zacijo, normiranje.'^, tipizacijo, standardizacijo), teže k največjemu učinku pri najmanjših stro-
ških. Toliko za uvod, h kateremu nas je napeljal sklep ptujskega izvršnega sveta, namenjen vsem
porabnikom proračunskega dinarja. Ta govori o tem, da morajo izdelati plan racionalizacije...
V roke sta natn prišla dopi-
sa dveh sekretariatov, ki oba
pokrivata družbene dejavno-
sti. V oči nas je zbodlo, da se
oba sklicujeta na isti sklep 2.
izredne seje izvršnega sveta
in ga tudi skušata citirati,
vendar ne v enakem besedi-
lu. Eden govori v zvezi z ra-
cionalizacijo, da izvršni svet
zahteva, drugi, da poziva;
eden je bil poslan 14. marca,
drugi 21. marca, rok je na
obeh dopisih enak 31. marec,
ko morajo porabniki prora-
čunskih sredstev predložiti
plan racionalizacije in reor-
ganizacije. (Dopisa vam
predstavljamo.)
Ne vemo, kako je bil obli-
kovan sklep, ki so ga dobili
ostali porabniki proračuna
(gasilska zveza, sodišče ...).
Vendar se najprej pojavlja
misel, da bi lahko »prvo ra-
cionalizacijo« opravili upra-
vni organi kar doma in bi
sklep razposlal kar izvršni
svet sam, ki ga je tudi sprejel.
Prepričani smo, da bi na tak
način bil sklep oblikovan v
enakem besedilu za vse po-
rabnike proračuna in da bi
gotovo tudi prej prispel do
porabnikov. Tako pa imajo v
družbenih dejavnostih neka-
teri kar teden dni prednosti,
kar sicer ni veliko, je pa ven-
darle bolje kot desetdnevni
rok za pripravo plana racio-
nalizacije in reorganizacije.
Drugi pomislek je, kaj so
delali sekretariati skupaj z iz-
vršnim svetom do zdaj, saj je
bilo že ob koncu lanskega le-
ta znano, da denarja ne bo
oziroma da ga bo znatno
manj in da se tudi na republi-
ko ne gre zanašati, ali bo kaj
bolj odprla svojo mošnjo.
Zdaj naj bi vsi na vrat na nos
delali plane racionalizacij in
tudi reorganizacij. To slednje
še posebej zbode v oči, saj
zakon o zavodih vsebinsko
sploh ne posega v institucije
in ne nakazuje podobnega
ukrepanja. Se pa pripravlja
zakonodaja za posamezne
dejavnosti, ko pa se bo zago-
tovo kaj spremenilo v zdrav-
stvenih, šolskih, kulturnih,
vzgojnovarstvenih organiza-
cijah . ..
Branko Brumen, predsed-
nik izvršnega sveta, je pove-
dal, da jih je k temu sklepu
vodilo to, da bi zagotovili, na
račun zmanjševanja zaposle-
nih, več denarja za samo de-
javnost. Občinska uprava je
število zaposlenih že zmanj-
šala za 10,7 odstotka.
Gotovo je možno še kaj
prihraniti s primerno organi-
zacijo dela in s tem tudi s
kakšnim delavcem manj.
Vendar je mogoče dvomiti v
plane racionalizacij in reor-
ganizacij, če so bili pripra-
vljeni v tako kratkem času.
Vse prevečkrat smo bili v
preteklosti priča takih »ak-
cij«, bolj politične kot stro-
kovne narave. Tudi v tem pri-
meru bi si upali trditi, da gre,
razen nekaj izjem, zgolj za
politična odločitev in ne stro-
kovno. Kakovost samega de-
la pa bo zagotovo še bolj
padla, saj že danes mnoge in-
stitucije ne dosegajo norma-
tivov in standardov svoje de-
javnosti.
Vrtec, ki sicer meni, da so
kar primerno opremljeni, ne
dosega v opremi niti 50 od-
stotkov normativa. Medtem
ko imajo drugod na oddelek
dve vzgojiteljici, ima ptujski
. vrtec eno vzgojiteljico in 0,75
varuhinje. Vrtec s šestnajsti-
mi enotami, šestnajstimi stav-
bami, ki so raztresene po vsej
občini, z 210 delavci, od kate-
rih je 97 vzgojiteljic in 60 va-
ruhinj, ostalo pa kuharice, či-
stilke, šoferji in delavci upra-
ve, se upravičeno sprašuje,
kje racionalizirati, da bi ne
ogrozili kakovosti svojega
dela ter zadostili pedagoške-
mu in zdravstvenemu norma-
tivu.
V šolah ugotavljajo podob-
no. Eden od ravnateljev se
sprašuje, ali naj poveča učno
obvezo učiteljev, ponovno
uvede nadurno delo in tudi
sam stopi za šolski kateder.
Lahko odpusti kuharico in
čistilke ...
Drugi pravi, da zahtevajo
od njih racionalizacijo v nas-
protju s tem, .. ■ iim je na-
zadnje govoril v Opatiji na
seminarju o osnovni šoli re-
publiški minister za šolstvo
dr. Peter Vencelj. Mnenja je,
da si režemo vejo, na kateri
sedimo.
Tretji razmišlja ali naj
sploh odgovori. Pri organiza-
ciji, kakršna je, ni mogoč no-
ben prihranek več. Kakršna-
koli druga organiziranost bo
zgolj politična odločitev in
nikakor ne more biti stroko-
vna.
Podobno razmišljajo v kul-
turnih institucijah. V knjižni-
ci, na primer, imajo še vedno
10 ljudi premalo, da bi se us-
kladili z normativi in stan-
dardi, ki jih zaenkrat še ni
nihče preklical.
V srednjih šolah je število
zaposlenih odvisno od števila
pedagoških ur, in če so pred-
pisane ure slovenščine, mora-
jo v razred poslati slavista, če
ga nimajo, pa ga morajo raz-
pisati.
Besedo racionalizacija po-
znajo v družbenih dejavno-
stih že leta in leta, že leta in
leta jim družba postavlja ce-
no dejavnosti, ki je že leta in
leta podcenjena. Vsako leto
je z novim finančnim načr-
tom treba narediti plan in do-
bro premisliti, kako obrniti
denar, da ne bodo porabniki
teh dejavnosti prikrajšani za
kakovost, še posebej v teh ča-
sih, ko se pripravljamo za
vstop v Evropo. Hkrati pa je
treba tudi pomisliti o kolikor
toliko spodobnem plačeva-
nju ljudi za opravljeno delo.
»Dodatna« skrb, ki jo je
tokrat z že omenjenim skle-
pom pokazal izvršni svet, je
seveda z njegove strani glede
na proračun povsem na me-
stu, ne pa tudi povsem ra-
zumljiva. Zahteva po planu
reorganizacije vsem po dol-
gem in počez vzbuja misel o
nepoznavanju dejavnosti v
občini, še posebej zato, ker se
prav v tem času pripravlja za-
konodaja za posamezne de-
javnosti, zakon o zavodih pa
predvsem določa, kdo ime-
nuje vodilne delavce (op. p.:
res zelo poenostavljeno).
Tem pa je v tem trenutku to
postranska zadeva, saj so skr-
bi za delo posameznih insti-
tucij prevelike, še posebej
tam, kjer delajo z otroki.
odraslimi, torej z ljudmi, za-
radi katerih ne morejo in ne
smejo pristajati na »ad hoc«
odločitve. Ce pa že, naj bodo
te strokovno utemeljene. Na
koncu koncev uporabniki to
od njih tudi pričakujemo, in
še nekaj. V posameznih de-
javnostih imamo strokovnja-
ke, ki so dolžni ravnati v
skladu s stroko, od njih pa
pričakujemo, da se bodo
uklanjali političnemu vetru
in na nek način tako tudi za-
nikali stroko. Naloga uprav-
nih organov pa je navsezad-
nje tudi to, da skrbijo za izva-
janje »črke in duha« zakona,
mar ne?
Kakšne in ali sploh bodo
dobili na občino plane racio-
nalizacij in reorganizacij or-
ganizacij družbenih dejavno-
sti, je vprašanje, na katerega
je težko odgovoriti. Prav tako
tudi, kaj se bo dejansko iz te-
ga izcimilo, če vemo, da de-
narja ni, so pa dejavnosti,
brez katerih enostavno ne
gre. Pa ne, da bi ne bilo mo-
goče kaj spremeniti tudi na
račun kakšnega zaposlenega
manj, s kakšno reorganizaci-
jo, pa kljub temu zadržati in
tudi zagotoviti boljšo kako-
vost. Gotovo se ponekod res
to da narediti. In ker se že
zgledujemo po zahodu, je
treba vedeti, da je tam opre-
ma in sistem poslovanja na
povsem drugačni, višji ravni,
zato je zgledovanje samo
skozi en ali morebiti dva seg-
menta, če že ne drugega, ne-
korektno. Ob tem pozablja-
mo, da je kupna moč porab-
nika na zahodu daleč večja
kot pri nas. To pa pomeni, da
je storitve družbenih dejav-
nosti mogoče prodati ob višji
participaciji porabnika.
Nehvaležno je biti v izvrš-
nem svetu in enako biti zapo-
slen v eni od organizacij
družbenih dejavnosti. Je pa
vseeno vredno razmisleka, ali
je mogoče v tako kratkem ča-
su pripraviti plan racionali-
zacije in reorganizacije, ne
da bi človek strokovno dvo-
mil v tak plan. Druga izredna
seja izvršnega sveta, na kate-
rem je bil sprejet ta sklep, je
bila 5. marca, iz sekretariata
za zdravstvo in socialno var-
stvo je bil sklep odposlan 14.
marca, iz sekretariata za
vzgojo in izobraževanje, kul-
turo in telesno kulturo pa 21.
marca. Rok za oddajo planov
je bil 31. marec.
NaV
Zaključki s strokovnega
srečanja gospodarske
komisije SDZ
z vodstvi podjetij
in podjetniki
v skladu z izhodišči, na osnovi katerih je bilo organizirano stroko-
vno srečanje, se želimo aktivno vključiti v oblikovanje naše skupne pri-
hodnosti, kar pomeni, da bomo poskušali po svojih najboljših močeh
aktivno sodelovati pri razreševanju obstoječe problematike in opredelje-
vanju izhodišč razvojne politike.
Iz diskusije je bilo možno raz-
brati sledeče:
I. Analiza preteklega obdobja
in trenutna situacija
Značilno je kritično stanje v
skoraj vseh gospodarskih subjek-
tih v ptujski občini.
Osnovni razlogi, ki so povzročili
takšno stanje so po mnenju večine
razpravljalcev:
—	Neprimerna oz. neučinkovi-
ta protiinflacijska politika ZIS je
privedla do gospodarske stagnaci-
je v tolikšni meri. da lahko govori-
mo o gospodarskem »kolapsu«,
pravnem neredu ter še o celi vrsti
negativnih pojavov.
—	Precenjenost dinarja je do-
hodkovno osiromašila obstoječe
izvozne posle ter preprečila hitrej-
šo substitucijo jugoslovanskih tr-
žišč z izvoznimi (srbska blokada).
Takšna substitucija zahteva že pri
normalnih pogojih relativno velike
napore in dobro koordinirano ak-
cijo. v obstoječih pogojih pa je ne-
realno pričakovati njeno realizaci-
jo.
—	Bančni sistem ne deluje za-
dovoljivo oz. s svojo restriktivnost-
jo onemogoča normalno funkcio-
niranje poslovnih sistemov. Politi-
ka obrestnih mer ni usklajena s
politiko tečaja dinarja ter predsta-
vlja nepremostljive probleme, še
posebej v izvozno usmerjenih pod-
jetjih.
—	Cene električne energije in
tudi ostalih infrastrukturnih stori-
tev. ki so seveda bolj ali manj mo-
nopolnega značaja, so dosegle
takšen nivo, da povzročajo nekon-
kurenčnost svojih uporabnikov.
—	Zmanjševanje gospodarskih
aktivnosti vpliva seveda direktno
na povečevanje števila nezaposle-
nih. in to v že tako slabo gospo-
darsko razviti občini, kar seveda
povzroča potencialno nevarnost za
socialne nemire.
—	Nedorečena politična usme-
ritev in zmeda na področju upora-
be zakonodaje (zvezne ali republi-
ške) zmanjšuje možnosti za tesnej-
še povezovanje s tujimi partnerji.
—	Aktivnosti na področju
transformiranja družbene lastnine
v oblike z jasno izraženim lastni-
štvom oz. pomanjkanje odgovarja-
jočih zakonskih osnov zagotovo
močno ovirajo eventualne poziti-
vno usmerjene trende.
—	Davčna zakonodaja oz. no-
ve davčne obremenitve zelo negati-
vno vplivajo na dohodkovne rezul-
tate podjetij, podjetnikov in obrtni-
kov.
—	Težnja po uresničitvi centra-
lističnega sistema vodenja in upra-
vljanja slovenske države ter po-
stopno ukinjanje policentričnega
koncepta razvoja, ki ima v ptujski
občini gotovo zelo negativne posle-
dice.
—	Brezvladje na občinskem ni-
voju prinaša kup negativnih posle-
dic. ki pa so oz. bodo najbolj vidne
na infrastrukturnem. komunal-
nem in ostalih področjih skupne
porabe.
—	Pogoji gospodarjenja so to-
talno nejasni in onemogočajo vsa-
kršno načrtovano delovanje, kar
pa seveda vodi do odločanju na
osnovi »občutkov« in ugotavljanje
rezultatov »post festum«.
—	Predlog slovenskega prora-
čuna kaže na poskuse nenamen-
skega trošenja namenskih sred-
stev. kot so bencinski dinar in da-
vek na telefonski impulz, kar hi se-
veda imelo zelo negativne posledi-
ce za uresničitev razvojnih načrtov
na področju izgradnje infrastruk-
ture.
2. Predlogi za nadaljnje aktivno-
sti
a j Gospodarski komisiji SDZ v
Ljubljani:
—	da poskuša aktivno vplivati
na opredelitev jasnih pogojev go-
spodarjenja za prihodnje obdobje,
in to predvsem glede tečajne politi-
ke. devizne in zunanjetrgovinske
politike in kreditno-monetarne po-
litike.
—	da se aktivneje vključi v ra-
zreševanje problematike primarne
industrije (črna in barvna metalur-
gija! oz. da od IS Slovenije zahte-
va jasen odgovor glede razvojnih
možnosti za to panogo; menimo
namreč, da je trenutna energetska
politika v Sloveniji dokaj nepre-
mišljena, če jo seveda analiziramo
z narodnogospodarskega vidika,
saf onemogoča vsakršno nadalje-
vanje metalurške proizvodnje; do-
govarjanje v IS med resorjema za
industrijo in energetiko je neučin-
kovito oz. brez koordinacije in za-
sledovanja narodnogospodarskih
efektov; poudariti je potrebno, da
je to industrija, ki si zaradi tehno-
loških posebnosti ne more privošči-
ti časovno opredeljenih prekinitev
proizvodnje; od IS je potrebno pri-
dobiti jasen odgovor, kako bo v
prihodnje ravnal s tovrstno indu-
strijo.
—	da poskuša preprečiti po-
skus nenamenskega trošenja pro-
računskih sredstev v republiškem
proračunu (bencinski dinar j.
—	da se v prihodnjih razpravah
zavzame za policentrični razvoj
slovenske države, ki naj temelji na
interesno povezanih regijah.
—	da pomaga odpravljati očit-
ne nepravilnosti v novozasnova-
nem davčnem sistemu (npr. obdav-
čitev izolacijskih materialov ter al-
ternativnih virov energije); nepra-
vilnosti ovirajo nekatere pozitivno
zasnovane razvojne trende, one-
mogočajo pa tudi nadaljnji razvoj
podjetniške iniciative ter razvoja
podjetništva kot temelja našega
hitrejšega približevanja tržnemu
gospodarstvu.
b) Skupščini občine Ptuj oz. IS
občirie Ptuj:
—	da IS najde primernejšo
obliko sodelovanja z gospodar-
stvom oz. podjetniki saj le ti oce-
njujejo. da je zdajšnji medsebojni
odnos nezadovoljiv.
—	da IS upošteva pobudo, ki
jo dajemo za ustanovitev »Kluba
podjetnikov« oz. »Kluba mana-
gerjev«; klub naj bi bil nestrankar-
ska strokovna institucija ter po
našem mnenju izdatna pomoč pri
vzpodbujanju in širjenju podjetni-
ške miselnosti in managerske kul-
ture; SDZ je pripravljena nuditi
strokovno pomoč in s svojim stro-
kovnim potencialom sodelovati v
takšni instituciji.
—	da IS poskrbi za jesen odgo-
vor o nadaljnjih konkretnih aktiv-
nostih. ki naj spremene obstoječo
davčno politiko in splošne pogoje
gospodarjenja v občini, saj ti ne
pospešujejo razvoja podjetništva;
če želimo uresničiti želje po pospe-
šenem razvoju podjetništva v obči-
ni. je seveda potrebno pripraviti
konkreten program brez deklara-
tivnega naštevanja splošnih aktiv-
nosti. katerega končni cilj morajo
biti ugodnejši pogoji za razvoj
podjetništva, kot so le-ti v ostalih
slovenskih občinah.
—	da se aktivneje vključi v pro-
cese lastninjenja oz. transformaci-
je družbene lastnine v državno in
privatno ter v procese denacionali-
zacije; pri tem naj se spoštuje na-
čelo pravičnosti, ki bo zadostilo
privatnim in tudi širšim narodno-
gospodarsk i m in te reso m.
—	da v največji možni meri iz-
koristi možnosti, ki se ponujajo ob
izvajanju gradnje cestnega križa;
predvsem imamo v mislih koncesi-
jo za komunalno opremljeni pro-
stor ob avtocesti za izvajanje naj-
različnejših uslužnostnih dejavno-
sti kot nadomestila za izgubo ne-
katerih trajnih virov dohodkov ob-
činskega proračuna (npr. rodovit-
ne zemlje).
da se pripravi analiza kom-
parativnih prednosti ptujske obči-
ne in se na njenih temeljih izdelajo
razvojne usmeritve; analizo je mo-
žno izdelati z lastnim kadrom v
okviru IS in eventualno z metodo-
loško pomočjo od zunaj.
—	da se za spremljanje dela IS
občine formirajo merljivi kriteriji s
težnjo po ustreznejšem mestu obči-
ne na lestvici razvitosti slovenskih
občin.
—	da se IS zavzame za poli-
centrični razvoj države Slovenije
ter poskuša na interesnem princi-
pu uveljaviti mesto Ptuj kot regij-
sko središče.
Upamo, da smo z navedenimi
predlogi prispevali k uspešnejšemu
reševanju nastale problematike,
mag. Janko Bedrač. dipl. oec.
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
4. april 1991 - TEDNIK
SREČA NI VEDNO V IZDBIUU
Na obisku pri Kozarjevih v Žerovincih
Minili sta dve leti od podoknice Nedeljskega, ki jo je
Franc Pestotnik s pomočjo ansambla Slovenija zapel štiri-
intridesetletni materi takrat desetih otrok Anici Kožar iz
Zerovincev 75. V tem času se je družina povečala še za ene-
ga člana, malega, leto dni starega Gabrijela, ljubljenčka
vseh. ISa željo naših bralcev, ki želijo o tej družini na meji
med ormoško in ljutomersko občino izvedeti kaj več, smo se
napotili k njim.
Dobro se spominjamo, da
poti do Kozarjevih, takrat
pred dvema letoma ni bilo
težko najti, saj so bili povsod
postavljeni kažipoti z napi-
som »Podoknica«. Krajevna
skupnost Ivanjkovci je celo
sveže gramozirala cesto, ki
pelje od kapele na vrhu hriba
do Kozarjeve domačije. Da-
nes je ta cesta spet bolj po-
dobna kolovozu. Potrebno bi
bilo, da bi krajevna skupnost
ponovno organizirala akcijo
in do Kozarjevih uredila ce-
sto, ki jim pomeni povezavo
s svetom. Ali pa mogoče pod-
jetje Jeruzalem-Ormož, ki
ima naokoli veliko svojih vi-
nogradov.
Ko smo se pripeljali k hiši,
je bilo tam na videz čisto mir-
no, le v gostem bukovem goz-
du, streljal pod cesto, so se
majhne postavice trudile
okoli možnarja in pokale v
čast velike noči. Na vratih
nas je pozdravil majhen
»možic«. Takoj smo vedeli,
da je to tisti najmlajši, ki je
prišel na svet po podoknici.
Kasneje smo tudi izvedeli, da
so ga h krstu nesli novinarji
Nedeljskega. Za glavnega
botra je bil Franc Pestator
(podokničar), za drugega pa
je bil Ladislav Lesar.
Ker je bil ravno popoldan,
smo želeli najprej narediti
spominske fotografije. Na-
stal je majhen direndaj, ma-
^Kozarjevih 11 otrok bom^
predstavili od najmlajšega na-
prej: Gabrijel 1. Marko 3. Joži-
ca (sama pravi, da je TajčiJ 4,
Sandi 5, Andrej 7, Stanko 11,
Trezika 12, Simona 13, Silva
15, Miran 18 in Tonček 20 let.
Mama Anica šteje 36. oče An-
iton pa 40 let.	j
ma Anica in starejše tri hčer-
ke Silva, Simona in Trezika
so se trudile okoli najmlajših.
Končno so se le nekako spra-
vili pred objektiv fotograf-
skega aparata, celo osem-
najstletni Miran, ki se je tik
pred našim prihodom vrnil
od mizarja Filipiča, kjer je na
praksi. Obiskuje namreč
srednjo lesarsko šolo.
Da bi vso to »vojsko« ma-
ma Anica vsaj malo pomirila,
otroci so namreč sproščeni in
prijetno živahni, jim je razde-
lila slaščice, ki pa so jih kaj
hitro pospravili. Skoraj ne
moreš verjeti, ko vidiš, da tu
kar naprej od nekod prihaja-
jo otroci. Po velikih modrih
ali pa rjavih očeh (Simona je
še pristavila »tudi po zele-
nih«) in svetlih laseh lahko
presodiš, da sodijo v isto dru-
žino. V tej številni družini je
prijetno celo hišnemu mucu,
saj ga otroci neprestano pe-
stujejo, božajo in videti je, da
^u je celo prijetno, ko ga
nciimlajši potegne za rep.
Pri tako številni družini tu-
di pranje ni od muh. Teden-
sko porabijo do 9 kg pralne-
ga prahu, stroj pa dela skoraj
ves dan. Veliko huje je, ko se
pokvari, kar pa se zelo rado
dogaja.
Pet otrok obiskuje osno-
vno šolo, starejše tri deklice,
že cele gospodične, hodijo v
Ormož, srednja dva pa v
Ivanjkovce. Najmlajši štirje,
petletni Sandi, štiriletna Joži-
ca, triletni Mirko in enoletni
Gabrijel pa v času, ko ostalih
ni doma, razveseljujejo ma-
mo.
Pogovor nanese tudi na
denar oziroma na plačo, ki jo
mož Anton zasluži na želez-
nici, in na otroške doklade,
ki jih dobijo. Zanimivo je, da
Anica ne jamra ravno preveč,
ko imajo pri hiši premalo de-
narja, kljub temu, da vemo,
da delavske plače niso ravno
visoke, računi za elektriko,
vodo in še kaj pa pri takšni
številni družini seveda niso
majhni. Zdi se, da je navaje-
na potrpeti. Pravi, da je ra-
zumljivo, da bodo vse tisto,
kar nujno potrebujejo dobili,
ko bo pri hiši denar. »Ne ja-
mram, prosit pa tudi ne bi
šla. Na živce pa mi grejo tisti,
ki vpijejo, da jim gre slabo,
pri tem pa sami ne naredijo
ničesar.«
Z možem sta pred leti za-
čela skoraj iz nič. V skupen
zakon sta prišla vsak s svojim
otrokom, Anica z Miranom,
Anton s Tončkom, danes pa
že imate ob vseh enajstih
otrocih lepo hišo. Nujno bi
potrebovali še tri zgornje so-
be, ki jih sicer imajo izdela-
ne, vendar brez opreme. Ma-
mo Anico skrbi, kako bo, ko
bodo otroci odšli naprej v šo-
le, ker bo morala takrat od-
šteti veliko denarja za inter-
nat. Vprašamo jo, kdaj se ves
ta živžav, ob katerem je ne-
skončno srečna, srečni pa so
tudi otroci, zvečer pomiri.
Na spanje jih prične pripra-
vljati okoli osme, ob devetih
pa je pri hiši že mirno, neko-
liko več privilegijev imata sa-
mo starejši dve hčerki. Pove,
da se čuti bolna, če katerega
ni doma.« Bolj kot so nemar-
ni, bolj so moji. Menda jih
res malo razvajam, to pravi
tudi mož, ko pride konec ted-
na domov.«
Toliko zdravih otroških ust
tudi veliko poje, zato pečejo
kruh doma, v kmečki peči.
Vsak četrti dan po štiri kola-
če in takrat mati ponavadi
speče tudi pogačo, ki jo otro-
ci kaj hitro pospravijo. Dne-
vno spijejo tudi do deset li-
trov mleka, ki ga na srečo
pridelajo doma.
Imajo dve kravi, prašiče in
tudi kokoši. Ob domači njivi
imajo še eno v najemu, da
pridelajo več vrtnin, zelenja-
ve in vsega ostalega. Sadov-
njak okoli hiše nudi otrokom
tudi sadje, seveda, če le obro-
di.« Potrebno je delati, če ho-
češ nahraniti toliko ljudi«.
pove Anica. Pa še pridne in
delovne roke, bi dodali. Te
pa Anica prav gotovo ima.
Ves dan dela kot navita ura,
tako da časopisov zaradi tega
v glavnem ne kupujejo, ker
jih potem ne bi imeli časa
prebirati.
Lansko leto je preko ormo-
škega centra za socialno delo
stekla akcija za pomoč tej
številni družini. Odzvala so
se številna podjetja po Slove-
niji. Veliko reči so dobili, tisti
mesec jim je bilo pri vsem ve-
liko lažje. Anica nas je prosi-
la naj se v njenem imenu in
imenu celotne družine preko
našega časopisa zahvalimo
vsem darovalcem, še posebej
pa ormoškemu centru za so-
cialno delo in Marjeti Štam-
par, ki je akcijo vodila.
Še bi klepetali. Da se je
bližal večer, so nas opozorile
dolge sence in nekoliko hlad-
nejši veter, ki je zapihal okoli
hiše.
Do zadnjega obvisi v zraku
vprašanje, če bodo pri Ko-
zarjevih še imeli kakšnega
otroka. Mama Anica nič ne
odgovori, samo skrivnostno
se nasmeje. Najmlajši pa v
en glas zavpijejo, da bi še
imeli novega otroka, starejše
deklice pa seveda ne, menda
se zavedajo, da bi potem ma-
ma morala še več delati.
Ko avto ponovno prema-
guje slabo cesto, se nam zaz-
di, da je dobro, ker^ je hiša
nekoliko bolj na satriem, saj
se sosedje tako ne morejo
pritoževati nad živahnostjo
Kozarjevih otrok.
Vida Topolovec
S težavo so se zbrali tisti člani družine, ki so bili doma.
Starejše tri hčerke so že prave, lepe gospodične.
Sandi se je najraje fotografiral z domačim mucem.
Fotografu Nedeljskega je uspelo dobiti v objektiv vso številno družino na domačem balkonu.
Kruh naš vsakdanji
Naš vsakdanji kruh in življenje slehernega člo-
veka sta tesno povezana. Le vmes je mnogo truda
in trdega dela. Ali pomislimo, kadar v rokah drži-
mo kos kruha, koliko pridnih rok je potrebnih sa-
mo za en kos kruha?
Bili so časi, ko so bile »miznice«, shramba za
kruh, prazne. Potem so prišli lepi zlati časi, ko
smo imeli dovolj kruha, tudi belega, tistega, ki ga
včasih nismo poznali. Nismo ga več spoštovali, ni-
smo ga več poljubljali, zato so ga bile polne košare
za smeti.
In prišli so časi, da bodo miznice zopet prazne,
zopet bo mnogo lačnih ust.
Kruh naš vsakdanji, pod tem naslovom nam je
pripravila seminar kmetijsko gospodinjska sveto-
valna služba pri Obdravskem zavodu za veterinar-
stvo in živinc""jo Ptuj, ki ga je vodila znana go-
spodinjska učiteljica gospa Julijana Muršič.
Tokrat se je seminar preselil iz Ptuja na vas, h
gasilcem v Gajevce, kjer imajo lepo opremljeno
vaško dvorano, kjer so žene iz Gajevec in Placero-
vec pripravile vse potrebno za takšno srečanje.
Zbralo se naj bi 53 žena, največ iz okoliških vasi
KS Gorišnica, nekaj jih je bilo tudi iz Markovec in
Dornave. Gospa Julija nam je veliko povedala o
zdravi prehrani, za katero bi morala skrbeti vsaka
gospodinja.
Medtem so pridne gospodinje iz Gajevc spekle
lep dišeči domači kruh in tedaj se je marsikateri
ženi utrnila misel in spomin iz otroštva na mater,
ki je kakor blagoslov delila »postruške« otrokom,
ki so komaj čakali nanj.
Ali ne pravi lepi slovenski pregovor: »Ce bi celi
svet obtekli, bi na koncu rekli — najboljši kruh so
moja mati pekli.«
To ni nostalgija, to je resnica, ki jo prenašamo
iz roda v rod. Bog daj, da bi ostalo tako.
Srečanje je povezalo koristno s prijetnim. Mize
so bile obložene z dobrotami pridnih rok vseh
kmečkih žena iz Tajevc in Placerovc. Zaslišala se
je lepa slovenska pesem.
Hvala organizatorjem, hvala voditeljici Julijani
Muršič, hvala, žene, za vašo prisrčno, pristno go-
stoljubje, ki nas povezuje in bogati.
Marija Kline, Gorišnica 45
(Foto: LAURA)
Denar želja v keltski peči
v recepciji novega dela ormoškega
hotela je varno pod steklom spravlje-
na keltska peč iz 2. stoletja pred na-
šim štetjem, ki jo je na prostoru seda-
njega dela ormoškega hotela pri pri-
pravi gradbišča za novogradnjo od-
krila 1979. leta arheologinja iz ptuj-
skega muzeja Marjana Tomanič-Je-
vremov. Restavriral jo je reparator v
ptujskem muzeju, v avli pa so jo pu-
stili na željo ormoškega arhitekta pro-
fesorja Dušana Moškona, da bi se
preteklost in sedanjost zlivali v eno.
Peč je brez dvoma posebnost. Ogle-
dajo si jo vsi. ki pridejo v hotel. Zad-
nja leta pa obiskovalci skozi reže v
steklu spravljajo v notranjost denar.
Veliko ga je, posebne vrednosti pa ra-
vno nima, saj nekateri praznijo iz že-
pov tudi star denar, ki ni več v obto-
ku. Po kakšni liri ali šilingu pa lahko
sodiš, da imajo tujci, ki zaidejo v or-
moški hotel, staro, dobro ohranjeno
keltsko peč za peč želja.
Receptorko v hotelu sem vprašala,
kaj naredijo z zbranim denarjem. Na-
smejala se je in povedala, da je tega
denarja malo in ga ne morejo upora-
biti za nič pametnega. Od časa do ča-
sa ga morajo pobrati iz vitrine in peč
očistiti.
Ljudje pa še kar naprej spravljajo z
malo spretnosti denar želja skozi režo
v nekdanjo peč. Poskusite tudi sami,
mogoče bo pa šlo. In pri tem mislite
na kaj lepega.
Vida Topolovec
Keltska peč. lepo spravljena pod steklom, z bankovci in kovanci razli-
čnega izvora.
TEDNIK -4. april 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 9
Jutri občni zbor Turističnega
društva Ptuj
Ptujsko turistično društvo ima med tovrstnimi društvi t občini daleč največjo tradicijo: pred
štirimi leti je bilo staro sto let. Združenje 320 članov. V drugih društvih v občini (ta delujejo še na
Polenšaku, Ptujski Gori, Gomili in Destrniku) pa je manj članov. Občinsko turistično /ve/o se
poleg turističnih društev vključujejo Planinsko društvo Ptuj / okrog 1000 člani. Zgodovinsko dru-
štvo z 240 in Folklorno društvo Ptuj s 150 člani, blizu 2000 turističnih zanesenjakov s svojo dejav-
nostjo pomembno prispeva v občinsko turistično pogačo: brez turističnih društev in zve/e ptujske-
ga turizma ne bi bilo. Če bi ptujski turizem ocenjevali samo po prireditvah, hi lahko trdili, da je
zelo razvit. V nedavno objavljenem koledarju turističnih prireditev za leto 1991 je vseh slovenskih
prireditev nekaj čez 540, od tega je desetina ptujskih.
Turistično in Folklorno društvo F^tuj se
najbolj ponašata z vsakoletnim kurentova-
njem. Polenšak se je uveljavil s tradicional-
nim praznikom žetve ter razstavo kruha in
pogač, Destrnik poznajo po kmečkem prazni-
ku, na Rujski gori in Gomili pa tradicional-
nih prireditev še nimajo.
Veliko dejavnosti ptujskega turističnega
društva in Občinske turistične zveze je skup-
nih. Pomagata turističnim podmladkarjem v
osnovnih šolah, letos pa se bodo v korist tu-
rizma in za turizem pričeli povezovati sred-
nješolci. Člani društev oziroma zveze se stro-
kovno usposabljajo, nekaj turističnega izo-
braževanja (predavanja, filmi in tečaji) pa je
namenjenega vsemu prebivalstvu.
Ptujsko turistično društvo je poleg tega po-
budnik številnih akcij za urejanje okolja. V
Ptuju je akcija tradicionalna in jo poznajo po
imenu Čisti in zeleni Ptuj. Podobne so pričeli
že tudi v drugih krajih. Najboljšim Turistično
društvo Ptuj ob prazniku mesta, 8. maju, po-
deljuje priznanja.
Ruj želi postati znan še z eno prireditvijo
— Dobrotami slovenskih kmetij. Turistično
durštvo je lani zaoralo ledino; kot kaže,
uspešno. Letošnja prireditev izdelkov sloven-
skih kmetij (kruha, mesa in sirov) bo 20. in
21. aprila-v Minoritskem samostanu v Ptuju.
Prireditveni odbor že pridno dela.
Letos bodo Ptujčani dodatno obogatili
propagandno dejavnost. Izdali so kurentovo
razglednico, v pripravi je nov prospekt, ob-
novili bodo turistične table, luč sveta pa naj
bi končno zagledal tudi plakat S Ptujem v sr-
cu. V turističnem društvu že dolgo hrepenijo
po njem. Postal bo zaščitni znak vseh priredi-
tev in predstavitev.
Rujsko turistično društvo je v zadnjih letih
veliko naredilo v skrbi za izdelavo in prodajo
izvirnih turističnih spominkov. Pa jih še ved-
no primanjkuje. Ne glede na vse težave, ki
spremljajo spominkarstvo, se Ptuj ponaša že
z več kot tridesetimi vrstami spominkov.
To in še več bo na jutrišnjem občnem zbo-
ru ptujskega turističnega društva povedala
predsednica Zvonka Kneževič. Zbor bo svoje-
vrstna inventura dvoletnega dela oziroma od
zbora na Švabovem pred dvema letoma. Dru-
štvo si bo tudi v bodoče najbolj prizadevalo
za pridobitev novih članov. Njegovi člani naj
bi postali vsi, ki delajo v prid ptujskega turiz-
ma. Druga njegova naloga je spodbujanje
razvoja turističnih aktivnosti in izobraževa-
nja ljudi za turizem.
tokratni zbor je volilnega značaja. Zvonka
Kneževič bo krmilo društva po vsej verjetno-
sti predala Albinu Pišku. Poleg tega bodo
sprejeli program in finančni načrt za letos.
Po občnem zboru, ki bo v delavskem domu
Franca Kramber^erja in se bo pričel ob 18.30,
bo mag. Niko Stare predaval o urejanju indivi-
dualnih vrtov. Predavanje bodo spremljali šte-
vilni diapozitivi.
V pripravah na jutrišnji občni zbor pa je
Turistično društvo Ptuj precejšnjo pozornost
namenilo obravnavi dveh zakonov: Zakona o
društvih in Zakona o turistični taksi. Pri tem
je želelo pomoč republiških poslancev, a žal
se razen Mirka Vaupotiča ni odzval nihče
drug. Ta soglaša z vsemi društvenimi pripom-
bami na zakona in dodaja tudi nekaj svojih.
Društvo pa je v zvezi z Zakonom o turistični
taksi, tega je republiški izvršni svet poslal v
skupščinsko obravnavo, pripravilo tudi
amandma, v katerem predlaga poseben pro-
gram glede uporabe sredstev krajevne takse.
Turistična taksa se bo v bodoče delila na
dva dela, in sicer na prenočitveni in krajevni
del. Krajevno takso bo določila občina glede
na brezplačne storitve in ugodnosti, ki jih je
v kraju deležen gost. Prenočitvena taksa bo
enotna za vso Slovenijo in bo dohodek repu-
blike. taksa bo določena v točkah: prenočit-
vena bo vredna dve točki, krajevna pa se bo
gibala v razponu od 3 do 11 točk. Denar od
prenočitvene takse bo namenjen predvsem
promocijski dejavnosti Slovenije, krajevna
taksa pa se bo uporabila za sofinanciranje
storitev, ki bi jih v določenem kraju užival
gost brezplačno.
Pri Zakonu o društvih pa si bo po mnenju
ptujskega turističnega društva potrebno naj-
bolj prizadevati za to, da se društvom dovoli
opravljanje polne gospodarske dejavnosti.
MG
Piščanec je posta! »kralj« potrošnje
mesa v ZDA v preteklem desetletju
(po Poultry Times-u)
Zadnje desetletje 81 — 90 je
ameriška živinoreja doživljala sta-
gnacijo in zato želijo rejci čim prej
pozabiti to obdobje, pa tudi njiho-
vi upniki. Potrošnja perutninskega
mesa je porastla od 20 kg v letu
1980 na 33 kg po prebivalcu ali za
65 %! Potrošnja tradicionalnega
govejega mesa pa je padla od
34 kg na 31 kg v enakem obdobju!
V grafični krivulji sta se trenda
križala predlani!
Spremembe v navadah prehra-
ne ameriškega prebivalstva so na-
gle. Še leta 1976je ameriški prebi-
valec potrošil 40 kg govedine in le
19 kg perutnine. Temeljni razlog
za rast popularnosti in potrošnje
perutninskega mesa je v trikrat
nižji ceni od govejega. In naprej:
piščanec je v prodaji v najrazli-
čnejših oblikah in izdelkih, v sve-
žem in v zmrznjenem stanju. Iz-
delki so primerni za hitro pripravo
v mikrovalovnih pečicah, trgovci in
gostinci ga ponujajo v vsakem
možnem kraju. Primeren je, skrat-
ka, ameriškemu stilu življenja.
Piščanec je resnično postal iz hra-
ne za nižje sloje, kralj v mesni pre-
hrani ameriškega ljudstva.
Razvoj je povezan tudi s finan-
čnim kapitalom. Še v začetku
osemdesetih let je Wall Street s ci-
nizmom obravnaval finančne
transakcije za perutninarstvo oz. v
njem. Gotovo z veliko manjšim re-
spektom kot za klasično industri-
jo. npr. avtomobilsko. Perutninarji
so bili razdrobljeni in nepovezano
vključeni v mešano kmetijsko pro-
izvodnjo. Bili so zaprti za svojimi
plotovi in zato za banke nezanimi-
vi. Danes je v ZDA osem vodilnih
in čistih perutninskih podjetij oz.
družb, ki z lahkoto financirajo v
naložbe in v razvoj in so odvisna
samo od prodaje. Zgodilo se je ce-
lo leta 1988. ko je firma Tvson
Fords (o kateri smo pisali v eni od
prejšnjih številk Tednika) ponudila
celo za 12 $ višjo ceno delnice za
Hollv Farm. kot je bila dnevna ce-
na!
Priznati moramo, da smo v Ju-
goslaviji in pozneje tudi v Sloveniji
imeli z bančniki manj problemov
in da so bila odobrena znatna
sredstva v obdobju od 1959 do
1988. Popolnoma nova so štiri spe-
cialna podjetja: Perutnina. Pivka.
Jata in Pomurka. Sedaj so viri za
naložbe popolnoma usahnili, ne
zaradi panoge, temveč zaradi hu-
de gospodarske in politične krize.
Velik napredek v razvoju ameri-
škega perutninarstva ni nastal
brez reda in intenzivnega življenja
v njihovi družbi. Odgovornost za
uspeh in za profit je povsod prisot-
na. Vendar se povezujejo vse niti
od farmarjev, trgovcev, znanstve-
nikov do administracije in števil-
nih organizacij tudi na seminarjih
simpoziji, konferencah, študijih in
na mnogih drugih večjih in manj-
ših srečanjih, kjer udeleženci izna-
šajo in usklajujejo izkušnje, znan-
stvene dosežke, mnenja in predlo-
ge. V koledarju strokovnih organi-
zacijskih in znanstvenih srečanj v
letu 1991 vidimo, da jih je obja-
vljenih — v januarju 11, v februar-
ju 8, v marcu 6, v aprilu in maju
po 7 itd. Srečanja potekajo v razli-
čnih krajih ZDA. v različnih veri-
gah hotelov od srednje do visoko
donečih imen (Ramoda. Holidav
Inn. Shereton. Matiot. . .). Nave-
dimo samo nekaj naslovov:
1. — 27. 1. Mednarodna šola za
vodenje v perutninarstvu — Ohio
9. I. Vodenje perutninskih kom-
pleksov Florida
22.-24. I. Združenje za žitari-
ce in prehrano (CGFA) v Kalifor-
niji
30.—31. I. Mednarodno trgov-
ska komferenca za perutninarstvo
— Misisipi
6. — 7. 11. Sanitacija prehramb-
nih industrijskih in trgovskih ob-
jektov — Kalifornija
14. II. Bodoči trendi v živinoreji
in kmetijstvu — Washington
27. ///. Vodenje valjenja in
vzreje jat za področje Delmaova
2.-5. IV. 67. Mednarodna kon-
vencija in razstava perutninarstva
Pacifika-San Diego. Kalifornija
24.—27. IV. Konferenca za pe-
rutninske bolezni za zapadno po-
dročje — Acapulco. Mehika
27. V. Konferenca z naslovom:
Virginski prijatelji perutninskega
perja se združujejo
Za primerjavo navajam, da
imamo v Jugoslaviji, prej vsako
drugo leto. zadnje čase pa vsako
tretje leto t.i. Perutninarske ali Pe-
radarske, tudi Živinarske dneve,
ki trajajo 2—3 dni. vsakikrat v
drugi republiki. V Sloveniji so bili
leta 1985 v Cankarjevem domu.
kar so že takrat perutninarji iz
južnejših predelov smatrali kot
preveč neskromno (organizacija je
bila na visokem, zapadnem nivo-
ju). Na teh dnevih zlasti profesorji
in znanstveniki, manj praktiki, v
številnih referatih poročajo o .vvo-
jih dosežkih v več strokovnih sekci-
jah (za patologijo, prehrano, re-
produkcijo. tehnologijo mesa in
jajc. organizacijo in ekonomiko,
zoohigieno in opremo objektov ter
i' .svobodni sekciji). Vendar so iz-
vajanja za operativo včasih dolgo-
časna. Sicer pa se v aktivnostih
trenutno opaža zastoj. Upamo, da
bodo kmalu rešene poti za sodelo-
vanje z Evropo in da lahko kmalu
pričakujemo ponovno povpraševa-
nje. vendar tudi zaostritev na trgu
glede kvalitete in cene. Pričakova-
nja so upravičena, saj je perutni-
narstvo sodobna in moderna pa-
noga. V ZDA napovedujejo za leto
1991 povečanje proizvodnje za
5—6 %. tj. za cca. 400.000 ton pe-
rutninskega mesa! Do leta 1995
pa letno rast v višini 4 % (podatki
USDA/ERS). Napovedujejo tudi
padanje projita po enoti, tako za
2—3 centov na kg mesa (od
54—55 centov za funt na 51 — 57
centov). To pa ne velja za ECS,
kjer v perutninarstvu ni vidne ra-
sti. Ameriški trendi se pač z zamu-
do prenašajo v Evropo.
Perutninarji Slovenije bi se mo-
rali bolj intenzivno pripravljati na
obdobje, ki prihaja. Pogojev in tu-
di znanja imamo dovolj, saj smo
že do sedaj sodelovali z Evropo,
vendar bolj pri nabavah, potrebno
pa se bo še združevati s prodajo
blaga in storitev. Zato pa se mora-
mo moderneje organizirati in poe-
notiti v novi državi Sloveniji.
Priredil:
Slavko Brglez. P P
Z žitaricami do manj kilogramov
Med nove ponudbe ormoške-
ga hotela sodi tudi osemdnevna
shujševalna kura z žitaricami.
Sistem hujšanja z žitaricami so
imeli že v hotelu Slavija v Mari-
boru, tako da Ormožanci niso
inovatorji na tem področju, je
me.d drugim povedaia Štefka Bo-
rak, ki v ormoškem hotelu skrbi
za razne aranžmaje.
Ker smo zimske plašče skoraj
že v celoti slekli, bodo toplejši
dnevi veliko bolj neusmiljeno
odkrivali naše odvečne kilogra-
me, ki smo si jih nabrali preko
zime. To je bil menda tudi vzrok,
da so ljudje po končani uspeli
kuri hujšanja v mariborski Slavi-
ji klicali v ormoški hotel in spra-
ševali, če nameravajo tudi tam
pričeti s podobnimi ponudbami.
Štella se je posvetovala z gla-
vno hotelsko kuharico, določili
sta jedilnik in čas, ko naj bi s
pravilno prehrano »slekli« nekaj
kilogramov. Vsak dan bodo na
vrsti druge žitarice. Kuharica je
povedala, da to sicer ne bodo
zrezki, vendar bodo s primernimi
začimbami jedi dodatno izboljša-
li.
Hujšanje z žitaricami bi trajalo
osem dni, od 8. do 15. aprila. Vsi
trije obroki hi veljali Si; dinarjev
na dan oziroma bodo' za \seb'
osem dni tisti, ki se bodo odločili
za to ponudbo, plačali 640 dinar-
jev.
Tudi čas posameznih obrokov
bodo priredili delovnemu času.
Tako bo mogoče dobiti zajtrk
med 6,30 in 8,30, kosilo med
13,30 in 15,30, večerjo pa med
18,30 in 20,30.
O tem, da je hujšanje z žitari-
cami zdravo ne bi govorili, saj
lahko vsakdo v osmih dneh, se-
veda če se drži vseh navodil, iz-
gubi med 4 in 5 kg odvečne tele-
sne teže. Poskusiti menda ni
greh. Vsi, ki tako mislite, se pri-
javite do jutri v ormoškem hote-
lu.
Vida Topolovec
SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN
V šolah se ne gredo
več teatra
Končalo se je 14. Srečanje gle-
daliških skupin v organizaciji Zve-
ze kulturnih organizacij Ptuj.
Predstavilo se je pet gledaliških
skupin ormoške in ptujske občine.
Gledališka bera za obe občini ni
posebej velika, pokazala in doka-
zala pa je, da je tudi kot mnoge
druge ljubiteljske dejavnosti odvi-
sna od posameznikov. Odvisna od
tistih, ki so pripravljeni nameniti
svoj prosti čas odru in delu z igral-
ci. Tako so se tudi letos predstavile
skupine, ki že dolgo delajo in jih
vodijo ljudje, ki to počno že tride-
set in še kakšno leto zraven. To je
Marija Vaupotič iz Grajene, to sta
Vida in Franc Toš iz Vitomarcev
pa Lojze Matjašič v Veliki Nedelji,
Milivoj Zemljič v Ormožu ter Mi-
lena Muršec in Ivan Burina z De-
strnika.
Za letošnje srečanje je značilna
izbira lahkotnih tekstov, komedij,
kar je navsezadnje tudi dobrodo-
šlo, saj vsakdan ne prinaša kaj po-
sebej razveseljivega. Vendar gre
prej iskati vzrok za takšno izbiro
repertoarja v splošnem pomanjka-
nju tekstov za tovrstne gledališke
skupine. To, kar izhaja pri Zvezi
kulturnih organizacij Slovenije so
običajno pretežki in tudi sicer pre-
zahtevni teksti za vaške odre. Ta-
ko se ti znajdejo kakor se vedo in
znajo, včasih žal tudi na škodo
skupine in njenih zmožnosti. Pri
sceni in kostumih se pozna, da ni
denarja. Eni in "isti scenski ele-
menti se običajno uporabljajo leta
in leta, ponavadi le prebarvani, ta-
ko da niso tudi funkcionalno pri-
lagojeni novi igri. Toda, zadovolj-
ni smo lahko, da je še sploh tako.
Temu primerno seveda tudi sta-
gnira kakovost skupin, ki pa je da-
leč na višjem nivoju kot pred leti.
Prosvetno društvo Simon Gre-
gorčič iz Velike Nedelje se je pred-
stavilo letos s Finžgarjevo Razvali-
no življenja. Jože Matjašič je tudi
letos prevzel režijo. Gledališka
skupina Prosvetnega društva Gra-
jena je v režiji Marije Vaupotič. ki
je vzgojila že nekaj gledaliških ge-
neracij, tokrat predstavila J. Pohla
Zakonci štrajkajo. Vitomarci so se
letos odločili za Novakov Gugal-
nik. Tudi letos sta duša skupine
Vida in Franc Toš. Iz ormoške ob-
čine je tudi na letošnje srečanje
prišla mlada gledališka skupina
Holermus z Gospodom Evstahijem
v težavah. Režija in nasploh motor
gledališkega življenja v Ormožu je
Milivoj Zemljič. Destrnik je letos
postavil na oder Marca Camoletti-
ja Strogo zaupno pod vodstvom
Milene Muršec in Ivana Burine.
Da je kriza, se kaže tudi v ljubi-
teljskem gledališkem življenju.
Vedno manj je tistih, ki želijo pre-
življati večere na vajah na odru ali
v kakšni .sobi za odrom, ki je ni
mogoče nikoli dovolj ogrpti. Vedno
manj je tudi tistih, ki so pripravlje-
ni prevzeti na svoja ramena ne sa-
mo režijo, ampak .še v.sf kaj druge-
ga, kar sicer ostaja skrito gledal-
cem v dvorani, in brez česar pred-
stave ni. Tudi motiva ni več prave-
ga. Igrati eno ali dve predstavi za
domače občinstvo, nastop na reviji
in konec. Ni denarja za gostova-
nja. od prodanih vstopnic pa ni
mogoče pokriti stroškov.
Gledaliških skupin je vedno
manj oziroma jih na šolah sploh
ni. V ptujski občini jih je bilo kar
nekaj, ki so uspešno delale, letos
je tradiciji ostala zvesta le osno-
vna .šola Videm. Otroci so predsta-
vili Šolske utrinke iz pralnega
stroja. Tako letos ni bilo srečanja
otroških gledaliških skupin. Še ne
dolgo tega si je .selektor moral
ogledati kar 30 predstav, letos je
bilo teh le .sedem in trije izbral za
območno srečanje, kot so ugotovili
na nedavnem sestanku področne-
ga združenja gledaliških skupin.
Ali skupine po šolah delujejo, pa
se niso prijavile na razpis. Vendar
bo bliže resnici ugotovitev, da se-
danja šolska oblast počasi »poti-
ska« kulturo iz šol, saj denarja ni
dovolj za redno delo na šoli, kje
šele za kakšne krožke, kot je tudi
gledališki. Bati se je, da bodo gle-
dališke dvorane vedno bolj prazne,
saj ni mogoče pričakovati, da bo
kdo hodil v gledališče v srednji šoli
in kasneje, če ga tega ni nihče
»naučil« že v otroških letih.
Na srečanju gledaliških skupin,
kije potekalo od 19. do 27. marca,
.se je poleg edine šolske gledališke
skupine iz osnovne šole Videm
predstavil še Gledališki studio De-
lavskega prosvetnega društva Svo-
boda Ptuj s Slikami iz pravljic.
Mladinska skupina pa je predsta-
vila igro D. Lainga A me ljubiš.
Selektor jih je izbral za območno
srečanje, ki bo 11. in 12. aprila na
Ravnah na Koroškem. Predstavile
pa so se tudi mažoretke Delavske-
ga prosvetnega društva Svoboda.
Zavesa je padla, aplavz pa .. .
Ne gre za to. da zaradi maloštevil-
nega občinstva ni mogel biti bolj
glasen. Gre za samo vzdušje, za
praznino skupin, ki so včasih bile,
pa jih ni več, gre za v^t" večjo »rev-
ščino« tistih, ki še delajo, pa nima-
jo denarja, še za refiektorsko žar-
nico težko, kje šele za novo sceno.
Hlad je zavel po dvorani, ko se je
spustila zavesa, ne zaradi prepiha,
ampak zaradi obubožane družbe,
kakršna smo postali, predvsem pa
vseh tistih mladih, ki so jih na šo-
lah morali prikrajšati med drugim
tudi za gledališki krožek.
NaV
V PTUJU USTANOVILI DEMOKRATIČNO STRANKO
UPOKOJENCEV OBČINE PTUJ
»Želimo v skupščino.,.«
v ptujski občini je nekaj nad 9000 upokojencev. O svojih težavah
so doslej govorili in si prizadevali /a njihovo reševanje le v okviru dru-
štev oziroma njihove zveze na ravni občine. Sedaj ho drugače: z ustano-
vitvijo Demokratične stranke upokojencev občine Ptuj naj bi prek svojih
poslancev prišli v občinski parlament. Pred volitvami so jim politične
stranke marsikaj obljubljale, a ničesar uresničile. Zato bodo sedaj svoje
življenjske pravice in interese zaščitili in uveljavljali s pomočjo svoje
stranke. Ta bo samostojna, demokratična in neodvisna.
Na ustanovnem zboru Demo-
kratične stranke upokojencev ob-
čine Ptuj je o pripravah na njeno
ustanovitev govoril Albin Pišek.
Ivan Sisinger, predsednik Demo-
kratične stranke upokojencev ob-
čine Maribor, pa je govoril o nuj-
nosti politične organiziranosti
upokojencev, saj stranke svojih
predvolilnih obljub ne uresniču-
jejo. V Skupščini Republike Slo-
venije pa skoraj vsak mesec spre-
jemajo zakone, ki so v škodo
upokojencev, in to ne glede na
številne proteste. Tudi dosedanji
pogovori s predsednikom Skup-
ščine Republike Slovenije Fran-
cetom Bučarjem in predsedni-
kom vlade Lojzetom Peterletom
niso dali rezultatov. Predstavniki
slovenskih upokojencev zato
upravičeno povišujejo svoj glas
in, kot pravi Ivan Sisinger, bodo
tako delali pri vsaki vladi, ki po-
zablja na upokojence in njihove
pravice iz minulega dela. Ti so
prepričani, da za nazaj ni mogo-
če razveljaviti vseh pravic, ki so
jih imeli, čeprav je Skupščina to
7. marca tudi naredila. Zato so
sedaj sprožili spor pri ustavnem
sodišču. V bodoče upokojenci
več ne bodo skupšč-ni pisali pro-
testnih pisem, temveč bodo kot
poslanci sami povedali, kaj jih
teži.
Demokratične stranke upoko-
jencev delujejo že v Mariboru,
Celju, Ormožu in v Ljubljani
(Vič-Rudnik), peta pa je ptujska.
Aprila jih bodo ustanovili v
Murski Soboti, v drugih ljubljan-
skih občinah, Lendavi in Gornji
Radgoni. Ustanovne zbore pri-
pravljajo še v Slovenski Bistrici,
Novem mestu. Novi Gorici, na
koprskem območju in drugod.
Maja bo ustanovljena tudi De-
mokratična stranka upokojencev
Slovenije. Dogovorjeno je, da bo
vsaka stranka imela v republi-
škem odboru vsaj enega člana. V
predsedstvu pa naj bi bila enako-
pravno zastopana vsaka regija.
Za zdaj bo Demokratična
stranka upokojencev občine Ptuj
delala v prostorih Društva upo-
kojencev v Aškerčevi ulici 9. No-
ve člane bo stranka pridobivala
iz vrst upokojencev oziroma dru-
štev. Trenutno jih ima 211. Po-
dobno kot druge politične stran-
ke tudi ta računa na sredstva iz
občinskega proračuna. Aktivno
bo sodelovala v pripravah na no-
ve volitve in si prizadevala za po-
slanska mesta v skupščini. De-
mokratična stranka upokojencev
občine Ptuj je osma stranka v
ptujski občini.
Na ustanovnem zboru 28. mar-
ca so za predsednika izvršnega
odbora stranke izvolili Albina
Piška. Izvolili pa so tudi druge
člane izvršnega in nadzornega
odbora. Dogovorili so se tudi za
vsebino in sprejem statuta. Člani
Demokratske stranke upokojen-
cev občine Ptuj so lahko vsi, ki
sprejemajo program stranke in
njen statut. Stranka je »odprta«
za borce, invalide, delavce, in
druge. Programsko si je najbolj v
sorodu s Sivimi panterji, vendar
z razliko, da so slednji v Demo-
su, nova stranka pa ne bo sklepa-
la nobenih koalicij. Delovala bo
samostojno.
MG
10 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
4. april 1991 - TEDNIK
Članek v Tedniku z dne 21. februarja 1WI na strani 2 z naslo-
vom »DELTA BIROMATIKA BO OŽIVELA« me je vzpodbudil k
temu, da napišem nekaj besed o proizvodni enoti, kjer sem bil zapo-
slen od 15. avgusta 1985 do 30. septembra 1989.
Skladno z reorganizacijami poslovnih sistemov sem bil do 31. de-
cembra 1986 vodja TOZD F^OSLOVNA OPREMA v okviru DO
PROČ ESN A OPREMA SOZD GORENJE, po združitvi v enovito
DO ISKRA DELTA pa pomočnik direktorja programa perifernih
enot in hkrati delegat delavskega sveta SOZD GORENJE tako kot
moj kolega Marko Vižintin iz drugega pridruženega TOZD-a PRPN
iste DO SOZD GORENJE. Po reorganizaciji poslovnega sistema
IDC v drugi polovici leta 1987, ko je bila ukinjena matrična organizi-
ranost ter se je od treh pomočnikov generalnega direktorja Sprah,
dr. Toplak, mag. Bufon prešlo na sedem, sem z odločbo kadrovske
službe postal direktor področja dela 1. Obrat F^tuj je po reorganizaciji
prešel za večino zaposlneih na tej lokaciji v proizvodni obrat (290 od
330). Vodenje obrata in sodelavci so spadali v mojo pristojnost. Ostali
zaposleni so bili razporejeni v enote: standardizacija, nabava, varova-
nje in družbeni standard, prodaja, kontrola kvalitete, servis, varstvo
pri delu in požarna varnost, kadrovske zadeve in investicije. Četudi
smo izhajali iz bivšega TOZD-a in pozneje iz razvojno podprtega
obrata perifernih enot, vodenega pretežno po enem namestniku oz.
pomočniku generalnega direktorja, kar je bil mag. Bufon z njemu po-
drejenim direktorjem perifernih enot Grgičem (kar je bil vse prej kot
skupni cilj v isti DO), smo kljub vsemu ostali v okviru lastnega pro-
grama brez razvoja.
Kako je potekala organizacija od nabave do prodaje s povezavo
z razvojem, je druga zgodba. Za kovinski del obrata pa v Ljubljani ta-
ko nihče ni imel pravega posluha. Mislim, da se je v tem času izrodila
zagnanost ob prehodu v novo firmo. Izgubili smo ritem razvoja termi-
nalov, na kovinskem delu pa začetno zagnanost posameznikov za raz-
voj novih izdelkov. Trdim, da seje kljub temu, da kovinski del obrata
ni imel formalnega razvoja, naredilo v letih 1987 in 1988 bistveno več
kot predhodno v Gorenju. V proizvodnjo so bili preneseni vsi kabine-
ti iz programa IDC (kvalitetno kot prej v UNISU) ter razviti zanimivi
dopolnilni programi od opreme računalniških prostorov do biro iz-
delkov vključno s prototipno serijo novega kopirnega aparata. Neka-
teri podobni izdelki se kar uspešno tržijo. Predvsem z lastno iniciativo
sem uspel povrniti v Ptuj servis birotehnične opreme, za katerega je
imel velik interes Servis Gorenje. No, na prenos pravic za servisiranje
izdelkov v FHuju se je v delitveni bilanci pozabilo in je bil sprožen
proti Delti postopek na GS Ljubljana (servisiranje CB TV), tako da so
se odnosi šele naknadno uredili.
Strategija v marketinško usmeritev in nedoseženi cilji zadnje re-
organizacije so rodili novo reorganizacijo. Končno smo dobili tudi
produktnega vodjo za razvoj in prodajo terminalov iz ptujskih vrst.
Menim, da so bili takratni cilji dobri. Dobra je bila tudi finančna si-
tuacija, stekla je planirana dnevna proizvodnja in ponovno je oživela
povezava z razvojem. Vodstvo IDC je posebno poudarjalo strateški
pomen terminalske produkcije. Odpirala so se tržišča na vzhodu Ev-
rope, povezave z IBM, razne kooperacije itd. Spremljajoči razvoj v
Veseli me
F'tuju za linijo terminalov je dobro sodeloval tako s kolegi iz IDC No-
vi Sad kot tudi s strokovnjaki iz SZ. Oktobra 1988 je na sejmu Interbi-
ro v Zagrebu prišlo do skupne ideje o zaokroženju dveh proizvodnih
enot IDC v Ptuju, in sicer proizvodnje terminalov in nove tovarne za
proizvodnjo kovinskih ohišij, plastike in birotehničnih izdelkov iz tra-
dicionalnega programa. Strateški cilj je bila velikoserijska proizvod-
nja terminalov v skupni hali ter nova lokacija za biromatiko, kot seje
pozneje izoblikovalo ime. Za DELTO BIROMATIKO je bilo potreb-
no skupaj z občino najti sredstva in primerno lokacijo. Takrat je bil
zanimiv republiški fond za nerazvite in IS SO F^tuj je prenesel v upo-
rabljanje objekt v Majšperku, kjer naj bi novo podjetje imelo svoj se-
dež. O upravičenosti podjetja je bil izdelan aprila 1989 tudi elaborat
ob sodelovanju strokovnjakov iz strojniškega dela obrata (o porablje-
nem času je na vpogled tudi poročilo).
Glede na notranja trenja, ki so se kazala predvsem zaradi lokaci-
je obrata izven Ptuja in še zaradi marsikaterih nejasnosti glede delitve
premoženja in tudi zaradi osebnih razlogov zaposlenih, so v sistemu
IDC nastopile motnje v poslovanju. O tem, kaj vse so bili še drugi
vzroki za motnje, nisem bil informiran, dejstvo je, da sem imel le in-
formacije o prekinitvi dobav v SZ. Rezultati notranjih težav podjetja
so pospešili predloge o reorganizaciji IDC v nov poslovni sistem
IDC. Tako je bila predlagana razdelitev obrata v Ptuju na dva dela
(postopek reorganizacije je potekal istočasno za vse podjetje v okviru
lokacij IDC v Jugoslaviji). Predlagani so bili tudi kandidati za man-
datarje novih podjetij. V F^uju se je zbrala iniciativna skupina, ki naj
bi sodelovala kot predstavnik zaposlenih kovinskega dela z vodstvom
IDC pri oblikovanju Delte Biromatike in tudi imela možnost vplivati
na izbor mandatarjev za novo podjetje. Konkretno je bil v I^tuju pred-
lagan za i:)ELTO BIROMATIKO Bojan Klinkon (o predlogu nisem
bil predhodno informiran), za DELTO TERMINALI pa Anton Pe-
tek. Glede na vse pripombe seje interni razpis razširil z možnostjo so-
delovanja večjega števila kandidatov. Rok za prijavo na interni razpis
je bil 15. julij 1989. Kolikor mi je znano, so takrat pisali programe in s
tem vloge za razpis (samo za Ptuj) naslednji kandidati: Ludvik Turin
in Anton Horvat za Biromatiko ter Anton Petek za Terminale. Sam
sem napisal koncept o preoblikovanju tovarne Ptuj v okviru poslov-
nega sistema IDC. Koncept je temeljil na treh zaključenih poslovnih
funkcijah Delte, in sicer: poslovna oprema (biromatika), terminali in
storitve. Na interni razpis za predlagani koncept podjetij v FHuju se
nisem prijavil. Bralcev ne bi želel o tem programu preveč obremenje-
vati, saj je arhiviran tako v arhivu obrata Ptuj kot v Ljubljani in bil
posredovan tudi takratni samoupravni kontroli.
O meni in o mojih povezavah je bilo marsikaj napisanega, ven-
dar v vsem tem času me nihče od piscev ni vprašal za mišljenje ali pri-
merjal stališča. Današnji čas je preveč zahteven in pametneje je ener-
gijo trošiti za nove programe in tržne cije. V zvezi s člankom pa se
kljub temu čutim dolžnega, da predstavim nekatere nejasnosti. Na
zboru delavcev sem bil kazensko ovaden (18. aprila 1990) zaradi kaz-
nivega dejanja po čl. 127 KZ Slovenije, in sicer: da sem zaviral razvoj
programa biromatike in sprejemal poslovne odločitve brez sodelova-
nja ostalih strokovnjakov, da sem odklonil program proizvodnje pro-
gramatorjev za Gorenje ter zapustil tovarno 30. septembra 1989, rre
da bi komurkoli predal svoje delovne dolžnosti. Odgovoriti moram,
da so bili razvoj in poslovne odločitve o programu birotehnike opre-
deljene v planih, katere je takrat še potrjeval zbor delavcev (v Gore-
nju na lastnih zborih, v Delti pa kot proizvodna enota). Glede progra-
matorjev, za katere sta bili izdelani idejni varianti in strategija o loka-
cijah proizvodnje pa ugotavljam, da se usmeritve niso spremenile na
nivoju TOZD-ov. O samovoljnem odhodu pa toliko: na osnovi pisne
vloge o prekinitvi delovnega razmerja sem se razdolžil na sedežu fir-
me v Ljubljani z vsemi podpisi in s strinjanjem takratnega neposred-
no nadrejenega, mag. Andreja Trebarja. Za primopredajo v tovarni
verjetno nisem bil odgovoren, čeprav sem jo kljub vsemu zapisniško
uredil 29. septembra 1989 z g. Francem Rožancem, kjer so bile pre-
dane tudi ostale funkcije (Anton Fajfar, proizvodnja terminalov;
Maks Bračič, spremljajoči razvoj; Anton Petek, marketing in razvojne
usmeritve, ter za linijo mehanskih podsklopov Anton Horvat). O od-
hodu sem pisno obvestil še poslovne partnerje.
In zakaj me lahko veseli članek v vašem časopisu? Na kratko za-
radi programa stečajnega upravitelja, zaradi katerega sem bil ovaden.
Nekoliko mi je žal, da stečajni upravitelj, g. Matevž Borec, katerega
osebno ne poznam, po vseh teh peripetijah tako pozno seznanja jav-
nost prav s tem programom, saj je bilo vmes izgubljenega precej časa.
Kljub temu sem vodstvu DELTE 15. julija 1989 predložil dejavnost
podjetja, kjer gre za proizvodnjo, razvoj, trženje, inženiring ter servisi-
ranje poslovne opreme računalništva, mehanskih ohišij ter podsklo-
pov računalništva. Kar zadeva povezavo z Gorenjem vem, da v tistem
času pri navezavi stikov nisem imel ravno polne podpore. Ob koncu
želim podjetju, v kakršni koli obliki bo ponovno zaživelo, več sreče,
saj ne morem pozabiti enega od prvih srečanj pred nastopom v letu
1985 (19. julija 1985), kjer je takratni predsednik Procesne opreme, g.
Božo Lednik, kazal na slabe poslovne uspehe in tudi na možnost li-
kvidacije podjetja ob prisotnosti celotnega takratnega vodstva z y. d.
vodja TOZD-a g. Brunom Podhostnikom. Po letu 1985 so bili posta-
vljeni sanacijski programi s ciljem prestrukturiranja proizvodnje ter
za potrebe IDC predvideno ustrezno šolanje (od osnovne do visoke),
pri čemer gre zlasti zasluga SŠC Ptuj, ki je obdržal usmeritev elektro-
nike na 5. stopnji, kjer bi morda našel zaposlitev kakšen strokovnjak
iz bivšega obrata. To pa so že druge zgodbe in vsem lep pozdrav.
S spoštovanjem!
BOJAN KLINKON
Na ljudi v belih plaščih se spomnimo, ko zbolimo
Uvodoma si upam zapisati, da o
naših zdravnikih in sploh medicin-
skem osebju v ptujski bolnici v
Tedniku vse premalo pišemo. Res-
nica je, da ko smo zdravi, se niti
ne zavedamo, da se zdravniki ne
samo v Ptuju, ampak skorajda po-
vsod po svetu dan za dnem, noč za
nočjo trudijo največ z lastnim zna-
njem in izkušnjami ter z vse bolj
izpopolnjeno medicinsko tehniko
in zdravili, da pomagajo ljudem,
ki pri njih iščejo zdravje, in da re-
šujejo človeška življenja.
Razumljivo je, da je treba pri
vsakem bolniku, ki išče zdravni-
ško pomoč, najprej narediti dia-
gnozo. Pa ne samo to. Tudi po
možnosti ugotoviti izvor bolezni.
Kar priznajmo, da to ni vedno
lahko, čeprav pozna vsak zdrav-
nik človeško telo do zadnje ko-
ščice in kapilare. Mnogo bolezni
je danes mogoče ozdraviti že z
vse bij učinkovitimi zdravili, zla-
sti s številnimi antibiotiki in brez
operacij.
Ni morda odveč, če zapišemo,
da zdravniki, kirurgi, vseh, ki
pridejo iskat zdravja kljub priza-
devanju ne morejo vredno rešiti,
zlasti ne tedaj, ko so človekovo
zdravje, telo oziroma notranji or-
gani preveč načeti, bodisi zaradi
dolgotrajne, že kronične bolezni,
starosti bodisi zaradi hujših pro-
metnih nesreč. F^ri tem moramo
tudi zapisati, da se v hujših pri-
merih zdravniki o primeru med
seboj konzultirajo in s tem poiš-
čejo najboljšo možno rešitev.
Priznam, da sem tudi sam v
bojazni pred kirurškim nožem z
obiskom v ptujski bolnišnici
odlašal kar nekaj let, čeprav sem
poznal diagnozo, ki mi jo je prvi
zaupal dr. Ivo ŠODA, specialist
internist, ter ne takoj želel z in-
ternega oddelka »prekomando-
vati« na kirurški oddelek in mi
tudi povedal, da je edina rešitev
skalpel, ki da bo posegel v moje
drobovje. Ko so nazadnje posta-
jale bolečine vse bolj izrazite,
sem odšel v hišo, ki nosi ime dr.
Jožetu Potrču, rojaku in velike-
mu humanistu, kjer delajo ljudje
v belih plaščih (v opreracijskih
sodvoranah pa tudi v zelenih).
Z izvidi, ki sem jih prinesel s
seboj, meje v kirurški ambulanti
sprejela dr. Djurdja SOKOLiC,
me pregledala in povedala: »Ju-
tri vas bom operirala!« V tistem
trenutku mej.- resda oblila zona,
a sem se že naslednji trenutek
ovedel, saj sem vendar zato pri-
šel v bolnico, da me rešijo ne-
nehnih bolečin in ozdravijo.
Znašel sem se v eni izmed bolni-
ških sob. Noč sem mirno pre-
spal, kajti zvečer sem dobil ne-
kakšna pomirjevala. Naslednje
jutro pa še dve injekciji in že so
me sestre na vozičku odpeljale
pred operacijsko dvorano. Še
prej, preden so me odpeljali v
dvorano, sem že trdno zaspal.
Tako nisem videl operacijske
dvorane in še manj, kdo vse je
poleg dr. SOKOLICEVE sodelo-
val pri operaciji, ki je potekala
brezhibno! Po kakšnih petih
urah sem se prebudil v sobi za
intenzivno nego ter vprašal Mar-
jana ŠTOLFA, medicinskega
tehnika, ki je stal ob moji poste-
lji: »Kaj sem bil že operiran?« Z
nasmeškom mi je potrdil. Nobe-
nih bolečin nisem čutil, le žejalo
me je precej. Mnogi vedo pove-
dati, da jih po prebujenju iz
omame (narkoze) boli glava. Me-
ni je bilo prizaneseno. Kot laik
sklepam, da so mi med operacijo
dali pač samo toliko etra, kolikor
je bilo nujno potrebno. Nasled-
nji dan sem že bil premeščen na
odprti oddelek in po skupaj
enajstih dnevih zdravljenja že tu-
di zapustil bolnišnico.
Morda ni odveč, če si dovolim
zapisati, da smo Ptujčani, pa ne
samo F^ujčani, tudi Ormožani,
Krapinčani in celo Turki, Grki in
Arabci, ki se zdravijo v naši bol-
nišnici, zadnji predvsem v prime-
rih prometnih nesreč na cesti
med Mariborom in Krapino, ki
še žal vedno ni povsem dograje-
na, lahko ponosni, da imamo
med timom kirurgov tudi žensko,
ki že nekaj let strokovno zarezuje
s kirurškim skalpelom globoko v
človeško drobovje ter odstranju-
je žarišča bolezni.
BABA ČLLA, BABA REKI.A
Uredništvo Tednika prosim,
da objavi tega prispevka nameni
malce več prostora, kajti želel bi
zapisati tudi nekaj o govoricah,
ki jih je mogoče slišati na ptuj-
skih ulicah in še kje, kjer se oma-
ževalno ocenjuje delo ptujskih
zdravnikov. Tu sicer nimam v
mislih samo kirurgov. Nekaterim
ljudem sem pač povedal, da mo-
ram na operacijo, in takoj so mi
svetovali in nekateri že tudi kar
direktno priporočali, kateri
zdravnik naj bi me operiral v
Mariboru pa celo Slovenij Grad-
cu, ker da me bodo ptujski
zdravniki »zapacali«, da so pač
drugje boljši zdravniki kot pri
nas v Ptuju. Pri tem pa je zanimi-
vo, da mi nihče ni mogel navesti
kakšnega konkretnega primera.
Takšne govorice so torej brez
vsake osnove ter jim pravimo -
»baba čula, baba rekla«.
Pri vsem tem pa je zanimivo še
nekaj drugega. Pogovarjal sem
se z ljudmi, pa ne samo sedaj, ko
sem se sam odpravljal na opera-
cijo, ki so bili v naši, se pravi
ptujski bolnišnici na zdravljenju
in bili tudi operirani. Bili so pol-
ni pohvale o sposobnosti naših
kirurgov, pa ne samo kirurgov.
Celo so mi dejali, da sem lahko
brez skrbi, ker bo operacija uspe-
la kot že na stotine, pardon, de-
settisoče doslej. Morda naj v ilu-
stracijo navedem, da sem se tik
pred odhodom iz bolnišnice sre-
čal pred operacijsko dvorano z
dr. Ljubom TOŠEM, predstojni-
kom ptujske kirurgije, ter izme-
njal nekaj besed. Med drugim mi
je povedal, da so v preteklem le-
tu imeli samo na kirurgiji 7700
operativnih posegov, med temi
kar 2200 težjih. Podatek je več
kot zgovoren. Dokaz temu je že
to, daje na kirurgičnem oddelku
vsak dan polna čakalnica pacien-
tov, ki čakajo na preglede in tudi
na kirurške posege. Poleg sicer
programiranih operativnih pose-
gov morajo kirurgi dan in noč
opravljati še nujne posege. Ra-
zumljivo je, da večinoma ti paci-
enti resda ne ostanejo v bolnišni-
ci, ampak odidejo v domačo
oskrbo, zlasti ko gre za majhne
vreznine ali hujše udarce, ko je
potreben le mavčni obvez poško-
dovanega dela telesa, roke, noge
itd.
RAJE Z BOLEČINAMI DO-
MOV KOT NA OPERACIJSKO
MIZO
Primeru, ki ga želim opisati,
sem bil slučajno priča, ki pa boj-
da še zdaleč ni tako osamljen.
Ljudi, posebno starejše, je pogo-
sto strah pred operacijo (tudi
mene je bilo!). Tedaj jim nad oč-
mi visi nekakšen Damoklov meč,
ki jih pripravi do tega, da se zad-
nji trenutek odločijo, da namesto
pod skalpel, čeprav z bolečinami
v trebuhu ali kje dru^e gredo ra-
je iz bolnišnice. Tako je storila
tudi N. N., sicer starejša ženSka,
doma na Ziherlovi ploščadi v
Ptuju, ko je pozno zvečer, ko bi
morala naslednje jutro na opera-
cijo, dala poklicati dežurnega
zdravnika ter mu povedala, da
želi domov. Zdravnik, razumlji-
vo, pač ni imel namena da bi jo
proti njeni volji in odločitvi zadr-
ževal v bolnišnici, še najmanj pa,
da bi v takem primeru N. N. že-
lel operirati. Pacienti, tudi spo-
daj podpisani, smo jo nekako
prepričevali, da se naj ne boji, a
strah pred skalpelom je imel pre-
velike oči. Odšla je domov. Da-
nes, ko je v Tedniku te vrstice,
upajmo, morda prebrala se mor-
da že kesa zaradi svoje odločitve,
saj bi že bila po izvršeni operaci-
ji doma, v dornači oskrbi. Pred-
vsem pa rešena vseh nadaljnjih
bolečin. Pacientka iz njene sobe
ji je dejala, da je v drugo zdrav-
niki pač ne bodo hoteli več spre-
jeti. Dokaj odločno je odgovori-
la: »Bom pa odšla v Maribor!
Mi pa moramo k temu le dodati,
da zdravniki bolnika sprejmejo
tudi drugič, da še nobenemu niso
odrekli pomoči, ker se zavedajo
človeških stisk. Priznajmo, še k
zobozdravniku nič kaj radi ne
gremo, čeprav zob vse bolj skeli.
Že stara resnica pa je, da v pri-
meru kakršnihkoli bolečin ni do-
bro predolgo odlašati z obiskom
pri zdravniku.
Morda tudi ni odveč, če opi-
šem primer, za katerega mnogi
najbrž ne vedo in mu po vsej ver-
jetnosti v medicini ni primere.
To, kar bom zapisal, se ni zgodi-
lo kje v naši ožji domovini, am-
pak v sosednji Avstriji, točneje
na Dunaju, kjer so štiri bolniške
sestre skorajda, kot po tekočem
traku ubijale, drugače tega ne
morem zapisati, starejše pacien-
te, ki so jim dajale napačne
injekcije, da so za posledicami
kmalu umrli. Druge pa so ji od-
peljale v kopalnice, jim v kopal-
nih kadeh zamašile nosove ter v
usta spustile vodo, da so se zadu-
šili, oziroma so jih utopile. Do-
kazano je, kot so tudi priznale,
da so tako spravile na oni drugi
svet 43 pacientov, pretežno mo-
ških.
Točnega števila verjetno ne
bo mogoče nikoli povsem ugoto-
viti. Prav te dni teče pred enim
dunajskih sodišč zoper morilke
sodni proces in v kratkem bomo
že brali o obsodbi. Na smrt pa
ne bodo obsojene, čeprav bi to
bila zanje najbolj pravična ka-
zen. V preiskavi so povedale da
so bili pacienti preveč »sitni«!
KMALU NOV PRIZIDEK PRI
PORODNEM ODDELKU
Namesto kakšnega epiloga naj
morda še samo zapišem, da se
zdravniki skupaj z medicinskim
osebjem, tudi s snažilkami, zlasti
tisti, ki že dolga leta delajo v sko-
rajda nemogočih razmerah na
porodnem oddelku ptujske bol-
nišnice, še kako veselijo ter z ne-
strpnostjo čakajo na tisti dan, če-
prav še žal ni določen, ko bo po-
vsem dograjen in hkrati tudi
opremljen nov prizidek porodne-
ga oddelka. Na ta dan čakajo tu-
di premnoge ženske, zlasti bodo-
če mamice, ki morajo sedaj roje-
vati v že skorajda povsem dotra-
janih porodnih oddelkih. Veseli
bodo morda tudi novorojenčki,
čeprav se še maločesa zavedajo.
Pa tudi malce večji otroci. Pri-
znajmo, za vse nas bo tisti dan
najlepši praznik, da ne zapišem,
tudi najlepša pridobitev v naši
občini.
Bolj se bomo tega veselili
kot pa, če kakšen zasebnik odpre
z velikim pompom kakšen bife,
ki žal v mnoge družine prinaša
žalost in prepire, da o vse bolj
verjetnem pomanjkanju osnov-
nih življenjskih potrebščin ne iz-
gubljam besed, ker mnogi očetje,
možje pustijo v teh od alkohola
zatohlih in od cigaretnega dima
zasmrajenih lokalih vse preveč
sicer težko prisluženega denarja.
Franjo Hovnik
IZJAVA
Predsedstvo Konference sindikata Perutnine Ptuj je na svoji seji
dne 27. 3. 1991 sprejelo naslednje stališče:
Anonimno pismo je bilo napisano mimo sindikata. Mislimo, da je
sindikat tisti, ki zastopa delavca, zato si ne dovolimo, da nekdo
piše takšna pisma mimo nas in jih v imenu nas tudi podpisuje. V
zvezi z gospodarskim kriminalom pa smo mnenja, da imamo za
takšne zadeve institucije in organe, ki se s tem ukvarjajo. Podlo
je nekoga soditi preko anonimnih pisem, ne da bi mu bila dokaza-
na krivda.
Zaenkrat še delavci Perutnine Ptuj redno prejemamo osebne do-
hodke in dokler bo tako, bomo zadovoljni, skupaj pa moramo na-
praviti vse. da bodo doseženi še boljši rezultati.
Sindikat nikoli ne bo podpiral anonimnih aktivnosti, bo pa vedno
bdel nad rezultati poslovanja, odločanja in poslovanja podjetja.
Predsedstvo Konference sindikata
Perutnine Ptuj
Na osnovi diskusije na seji Delavskega sveta Perutnine Ptuj dne
27. 3. 1991 daje Delavski svet Perutnine Ptuj naslednjo:
IZJAVO
Tako imenovano »informacijo o gospodarskem kriminalu v Peru-
tnini Ptuj« in »pozivu« kooperantov in delavcev Perutnine Ptuj ter
občanov — najostreje obsojamo.
Takšne in podobne metode »klicanja« k uporu in skrivanju za ko-
operanti in delavci smatramo kot poskus za načrtno destabilizira-
nje našega podjetja in osebno degradacijo predsednika PO.
Anonimna obrekovanja, podtikanja in sumničenja brez ustreznih
argumentov pa delavci in kooperanti odklanjamo.
Smo za javnost dela, upoštevanje argumentiranih predlogov in
kontrolo vsakega vodilnega delavca s strani pooblaščenih inštitu-
cij in organov upravljanja.
Vse poslovne odločitve podjetja so sprejete na sejah Poslovod-
nega odbora in delavskega sveta, ter prediskutirane v strokovnih
organih .
Dejavnost mešanega podjetja PMP-Yutaly je bila na zahtevo ne-
katerih nezaupljivih posameznikov preverjena s strani SDK-po-
družnica Ptuj.
Poročilo SDK je bilo posredovano Delavskemu svetu Perutnine
Ptuj, SDK — podružnica Ptuj pa ni ugotovila nikakršnih nepravil-
nosti.
Legitimna pravica Delavskega sveta Perutnine Ptuj je, da si pridr-
žuje pravico o odločanju, o imenovanju in razreševanju predsed-
nika poslovodnega odbora, ki mu je to zaupnico izrekel na svoji
seji v mesecu decembru 1990. leta.
Ptuj, dne 27. 3. 1991	Delavski svet Perutnine Ptuj
TEDNIK -
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 11
Zakaj so krajani v Slovenji vasi
zaprli cesto
Krajani Ziatoiičja, Slovenje
vasi, Hajdoš, Starš, Gerečje vasi,
Prepolj in drugih vasi smo na
protestnem shodu proti livarni v
Slovenji vasi bili primorani izve-
sti zaporo magistralne ceste, pa
ne zato, ker smo se na to pripra-
vili ampak iz preprostega razlo-
ga, ker nas najodgovornejši na
SO Ptuj niso jemali dovolj resno.
O načrtovanem protestnem sho-
du smo še posebej obvestili Izvr-
šni svet SO Ptuj, Sekretariat za
urejanje prostora in varstvo oko-
lja SO Ptuj, postaji milice Ptuj in
Tezno, Republiški komite za pro-
met in zveze ter številne druge
institucije in društva v občini
Ptuj in Maribor. V obvestilu smo
pripisali, da kolikor se protestne-
ga shoda odgovorni ne bodo
udeležili, bomo zaprli magistral-
no cesto.
Naše obvestilo sta dovolj re-
sno in odgovorno vzeli samo
omenjeni postaji milice, investi-
tor ga je obravnaval kot grozilno
pismo, medtem ko so ga najod-
govornejši odložili v predal. Na-
ša predvidevanja, da se bodo
protestnega shoda udeležili
predstavniki SO ftuj brez poseb-
nih pooblastil, so se uresničila,
tako se je tudi naša grožnja z za-
poro ceste, žal, morala uresničiti.
Kot večina komentatorjev tega
dogodka smo tudi mi, krajani,
zaskrbljeni, če se je kdo kaj na-
učil. Vemo, da so se predstavniki
KS Zlatoličje in tudi KS Hajdina
naučili, kako je treba voditi po-
stopek za izgradnjo livarne ali
podobnega objekta, saj imamo v
KS zajeten arhiv dopisov, s kate-
rimi smo Sekretariat za urejanje
prostora in varstvo okolja opo-
zarjali na pomanjkljivosti in na-
pake, ki jih je le-ta napravil pri
izdaji gradbenega dovoljenja za
gradnjo livarske delavnice, v ka-
terem je bilo jasno zapisano, da
čistilna naprava za omenjeni ob-
jekt ni potrebna.
Ko smo meseca julija lani kra-
jani Ziatoiičja bili obveščeni (s
strani delavcev, ki so objekt gra-
dili), da bo v objektu, ki je rastel
ob MlP-ovih skladiščnih halah,
livarna aluminijevih odpadkov,
je naša KS uradno zahtevala pri
pristojnem organu SO Ptuj po-
jasnilo o namembnosti objekta.
Po prejetem odgovoru je bilo na
dlani, da je kršen upravni posto-
pek, in naši pooblaščeni pred-
stavniki so v skladu z zakonom
zahtevali obnovo postopka, v ka-
terem naj bi bila dana možnost
naši KS kot prizadetemu sosedu,
da se kot stranka enakovredno
vključi v postopek. Po večmese-
čnem sestankovanju in dopisova-
nju smo občinskemu organu
uspeli dovolj argumentirano do-
kazati, da se mora postopek za
izdana dovoljenja obnoviti. Tak
sklep je občinski organ formalno
sprejel v mesecu decembru, for-
malno zato, ker z izdajo sklepa o
obnovitvi postopka ni ustavil na-
daljnje gradnje objekta, sicer z
namenom, da se prepreči gospo-
darska škoda. In ne samo to. V
času trajanja obnove postopka je
občinski organ razpisal tehnični
prevzem livarne brez čistilne na-
prave, ker v trenutno »neveljav-
nem« gradbenem dovoljenju ni
bila zahtevana. Na omenjeni teh-
nični prevzem je na zahtevo poo-
blaščenih predstavnikov kraja-
nov KS Ziatoiičja in KS Hajdina
bil povabljen republiški inšpek-
tor za delo gospod SRNA in obe
krajevni skupnosti.
Na dan tehničnega prevzema
so se ob objektu livarne zbrali
poleg predstavnika SO Ptuj, ki je
razpisal tehnični prevzem, tudi
vsi predstavniki organov, ki mo-
rajo tehničnemu prevzemu priso-
stvovati, ter gospod SRNA,
predstavniki obeh KS in manjše
število krajanov.
Pri tehničnem prevzemu smo
krajani inšpektorjem, investitor-
ju in občinskemu organu želeli
in hoteli dopovedati, da je livar-
na brez čistilne naprave ekolo-
ško nevarna. Sicer pa je pooblaš-
čeni predstavnik naše KS pred
začetkom tehničnega prevzema
prisotne poučil, da zaradi obno-
ve postopka ni pravnih pogojev
za tehnični prevzem in le-ta iz te-
ga razloga ni bil opravljen.
V dveurni diskusiji s strokov-
njaki, ki so bili vabljeni na tehni-
čni prevzem, je investitor prišel
do spoznanja, da je nadaljnje
ignoriranje naših zahtev nesmi-
selno in obljubil, da bo vgradil
čistilno napravo predvsem zato,
da bo zadovoljil naše zahteve.
Vendar pa je bil za prisotne kra-
jane neuspeli tehnični prevzem
odločilnega pomena. Tu nam je
slučajno prišel v roke tehnološki
projekt dela, kjer smo takoj ugo-
tovili, da tehnološki postopek ni
identičen s tehnično dokumenta-
cijo, na osnovi katere so bila iz-
dana soglasja za obratovanje li-
varne brez čistilne naprave. Kot
je navajal investitor, je ob steni
stala majhna kuhinja (pečka) pri-
merna za »žganjekuho«, ugoto-
vili pa smo, da gre za obsežen.
nedokončan objekt, namenjen
veliki proizvodnji.
»Dovolj nam je dopisov, se-
stankov, prepričevanj, obljub in
dokazovanja. Ob tolikih naporih
investitorja in občinskega orga-
na, da bi livarno spravil v obra-
tovanje brez čistilne naprave, tu-
di ne verjamemo, da bo nazadnje
obljubljena čistilna naprava
učinkovito delovala. Naše zau-
panje, je splahnelo, zato odločno
nasprotujemo livarni in podobni
industriji v našem kraju!« je bil
glas ogorčenih krajanov in za
uresničitev te zahteve smo ime-
novali Odbor za varstvo okolja,
ki je dobil nalogo, da organizira
protestni shod.
Organizacija shoda ni stekla
čez noč, ker je tudi nam znano
pravilo, da nagle odločitve
zmanjšujejo kvaliteto le-teh, ven-
dar je potekla v precej kratkem
času. Zavedali smo se, da se bo-
do odgovornosti za dogodek ote-
pali tisti, ki imajo v rokah oblast
in ki so nas s svojim odnosom do
svojih ljudi in okolja ravno do
tega pripravili.
Tudi na to smo pomislili, da je
shod potrebno izvesti popoldne,
ker bi predvidena zapora ceste v
dopoldanskem času preveč ovi-
rala promet, vezan na poslovanje
podjetij. Nismo si dovolili čakati
na zadnji teden pred velikono-
čnimi prazniki, ko je na cesti
množica zdomcev, saj so le-ti ne-
dolžni in končno, zakaj bi jim na
tej stari cesti še bolj zagrenili po-
tovanje in jim razgaljali revščino
začetka naše demokracije.
Prijavljeno redarsko službo
smo podvojili, poleg tega so za
vzdrževanje reda dobila gasilska
društva posebne zadolžitve, in
ko seje na shodu pojavila stekle-
nica »močnega« so redarji le-to
takoj odstranili s prostora, zato
se s pisanjem Franca IVANUŠA
pod nalovom »Manipulacija z
otroki« v prejšnji številki Tedni-
ka, da je bil kamenjan in da so
srednješolci praznili steklenice
»močnega« in podobno, ne mo-
remo sprijazniti ter izjavljamo,
da so to laži, s katerimi želi obla-
titi udeležence shoda. Drži pa,
da je bil deležen kritičnih pri-
pomb in tudi, da mrzimo podku-
povanje, kar se je dalo prebrati s
transparentov. Strinjamo se tudi
z njegovim pisanjem, da smo
uvedli demokracijo, četudi je na-
vedel, da »grajamo balkanski na-
čin doseganja ciljev, istočasno
pa se tu obnašamo najmanj ena-
ko.«
Sprašujemo se, kdo si dovoli
še uporabljati take metode in od
kod mu pravica, da nas pripravi
tako daleč, da si moramo pravice
v svojem življenjskem okolju
braniti na kosovski način. Sicer
pa se iz dejstva da se je s krajani
Franc IVANUŠA pogovarjal kot
predstavnik skupščine občine in
doživel odziv, kot ga je opisoval
v članku, lako vsi veliko nauči-
mo.
Ce je kdo računal, da se bodo
krajani z zavlačevanjem končne
odločitve o usodi livarne v noč
razšli, seje lahko takoj prepričal,
da se je dogajanje začelo odvijati
v drugačni smeri. Že se je stem-
nilo, ko se je med množico poja-
vil predsednik IS SO Ptuj Bran-
ko BRUMEN in v svojem govo-
ru uvodoma zagotovil, da ne do-
voljuje nobene investicije, ki bi
ekološko ogrožala okolje, za kar
je požel buren aplavz. Nadalje-
val je s trditvami, da je postopek
za livarno bil voden v skladu z
upravnim postopkom, da so bila
upoštevana mnenja vseh strokov-
nih institucij, ta pa za livarno ni-
so predpisovala čistilnih naprav.
Nazadnje je izjavil, da je občin-
ski organ zaključil obnovo po-
stopka in izdal dopolnjeno grad-
beno dovoljenje, ki predpisuje
čistilno napravo in da zato prote-
stno zborovanje krajanov ni
upravičeno. Demanti, ki je sledil
s strani pooblaščenega predstav-
nika krajanov Ziatoiičja pa je bil
preveč argumentiran in predsed-
nik IS je predlagal še eno spret-
no potezo, namreč, da si vzame-
mo časa še štiri dni in dokončno
odločitev sprejmerrio v pisarni-
ških prostorih.
Predsednik IS SO Ptuj bi mo-
rebiti s svojim predlogom uspel,
če bi se na tribuni pojavil ob 16.
uri. Po tri oz. štiriurnem čakanju
pa se je krajanom kri že toliko
pregrela, da množica ni odstopi-
la od svoje prvotne zahteve in je
vztrajno terjala takojšnji podpis.
Za podpis listine, s katero je
sedaj zagotovljeno, da se na tem
prostoru ne bodo gradili ekolo-
ško sporni objekti in da SNEŽl-
CEVE livarne ne bo, so predsed-
nika IS SO Ptuj za njegov podpis
poljubili otroci in verjemite,
bralci, da jih tega nismo naučili.
ODBOR ZA VARSTVO OKO-
LJA ZLATOLIČJE
Najboljši: Destrnik,
Tone Žnidarič in Cirkulane
27. marca je bil v telovadnici
OŠ Toneta Žnidariča v Ptuju iz-
veden peti občinski kviz na temo
Moj ponos — zobje za pet. Orga-
nizirala sta ga mladinski oddelek
tozd Zobozdravstvo Zdravstve-
nega centra dr. Jožeta Potrča
Ptuj in OŠ Tone Žnidarič v sode-
lovanju z nekaterimi podjetji in
zasebniki. Sodelovalo je sedem
štiričlanskih ekip osnovnih šol iz
Vidma, Cirkulan, Grajene, De-
strnika in Hajdine ter ptujskih
Toneta Žnidariča in Olge Me-
glič. Sodelujoči so pokazali veli-
•<0 znanja. To so v kasnejšem po-
govoru priznali tudi študentje V.
letnika stomatološkega oddelka
Medicinske fakultete v Ljublja-
ni.
Peti občinski kviz se je začel s
kulturnim programom. V izred-
no skrbno pripravljenem nasto-
pu so se predstavili mladi pevci.
recitatorji in plesalci osnovne šo-
le Toneta Žnidariča. Kviz je po-
tekal v dveh delih: najprej so
tekmovalci odgovarjali na dve
vprašanji, ki so jih izvlekli iz ste-
klene bučke, zatem pa so v dru-
gem delu vsi hkrati odgovarjali
na postavljena vprašanja. Tek-
movanje je bilo zaradi izrednega
znanja tekmovalcev »napeto« do
konca. Zmagovalec je bil znan
šele po izločilnih vprašanjih. Pr-
vo mesto so si zasluženo pribori-
li učenci osnovne šole iz Destrni-
ka, drugi so bili učenci Toneta
Žnidariča, tretji pa mladi iz Cir-
kulan.
Dr. Jožica Reberc, duša kviza,
je tudi ob letošnjem tekmovanju
spomnila na začetke v letu 1985.
Kviz je ena od preventivnih
oblik dejavnosti, s katerimi želijo
mladinski zobozdravniki skupaj
z medicinskimi sestrami za pre-
ventivo in vzgojo omejiti karies.
Žal pa so kljub prizadevanjem še
vedno plačani po zalivkah in
drugih storitvah, ne pa po zdrav-
ju. Vrednost je samo v zdravem
zobu.
Letošnji kviz je v imenu Medi-
cinske fakultete pozdravil prima-
rij dr. Aco Franken, predstojnik
oddelka za otroško in preventi-
vno zobozdravstvo oddelka za
stomatologijo. Med drugim je
povedal, da bomo samo s pre-
ventivnim delom in trudom pre-
gnali karies in zobne bolečine.
Ptujski kviz Moj ponos zob-
je za pet poznajo tudi drugje. Le-
tošnjega sta si ogledala speciali-
sta pedontologa iz Celja in Dra-
vograda ter medicinske sestre za
preventivno dejavnost in vzgojo
iz celja.
Ena od nalog organizatorjev
je, da bi na bodočih tekmovanjih
sodelovali tudi srednješolci. Do-
slej so sodelovali žal samo en-
krat.	MG
Med tekmovanjem	(Posnetek: M. Ozmec)
Veselje ob obnovljeni trgovini Je bilo veliko, tako zaposlenih, kot tudi
kupcev.
Obnovljena
kmetijska trgovina
v Ormožu so minuli četrtek ponovno pričeli z delom v obnovlje-
ni kmetijski trgovini na Kerenčičevem trgu v Ormožu, last Kmetijske
zadruge Ormož.
Na površini 150 kvadratnih metrov bodo v glavnem prodajali za-
ščitna sredstva, semena, kmetijske stroje, mehanizacijo, rezervne dele,
krmila in ostalo.
Vse v prodajalni je obnovljeno, poleg polic in ostalega tudi celot-
na električna napeljava. Marjan Cvetko, poslovodja trgovine, je vesel,
ker bodo delovni pogoji za zaposlene veliko boljši, boljši pa bodo tu-
di pogoji za kupce, ki bodo prihajali v trgovino.
Sredstva za obnovo kmetijske trgovine je primaknila Kmetijska
zadruga Ormož.
Vida Topolovec
Foto Ema Žalar
Ob Solid Marketu
še Bistro Gloria
Zakonca Matjašič sta ob svojem diskont Marketu Solid v Dorna-
vi — Mezgovcih v soboto, 23. marca, svečano odprla še ličen bistro
Gloria, v katerem so odslej na voljo njihovim strankam in ostalim ob-
čanom dnevno sveže pizze in najrazličnejši napitki.
V Gloriji je na voljo 40 sedežev. Ko bo topleje pa bodo vsaj toli-
ko sedežev imeli še pred bistrojem. Pripravili bodo tudi specialitete z
žara, predvsem pečenega odojka in jagnjetino. Še to: Gloria je odprta
vsak dan, tudi v nedeljo!
-OM
Svečanega odprtja se Je poleg dornavskega župnika in ptujskega mini-
stra Petra Vesenjaka udeležilo tudi veliko krajanov in okoličanov, (fo-
to: IVI. Ozmec)
Libra odprla prodajalno ob Dravi
število zasebnih trgovin v
ptujski občini še naprej raste.
Trenutno jih je nekaj nad 60.
Odpirajo jih povsod: v mestu in
na podeželju. Med zadnjimi je
bila odprta zasebna prodajalna z
barvami, laki in čistili trgovskega
podjetja Libra na Hrvatskem tr-
gu 5 v Ptuju. Uredila sta jo usta-
novitelja podjetja: Milan Cuček
in Rudi Vrabl.
Lokal sta dobila v najem od
bivše Samoupravne stanovanjske
skupnosti. V njem je bila že pred
dvajsetimi leti trgovina s kemika-
lijami. Preden sta začela lokal
urejati, ga je bilo potrebno teme-
ljito očistiti. Smeti je bilo za pet
kamionov. Po nekaj mesecih tr-
dega dela je nekoč neurejen pro-
stor dobil privlačno podobo.
Prodajni in skladiščni prostor
merita skupaj 80 m^
V	prodajalni ob Dravi trgov-
skega podjetja Libra trenutno
prodajajo barve, lake, čistila, le-
pila, orodje, pralni prah in kar-
bid. Že v naslednjih dneh bodo
ponudbo obogatili z vsem, kar
potrebujete za ureditev vrta.
Lastnika nove prodajalne se tru-
dita, da bi kupcem ponudila bla-
go po najugodnejših cenah. Zato
tudi nabavljata pri grosistih, ki
dajejo najugodnejše ponudbe,
oziroma direktno pri proizvajal-
cih. Člani stanovanjskih zadrug
lahko v Libri kupujejo brez pro-
metnega davka. Nudijo pa tudi
količinske popuste.
Nova trgovina je odprta vsak
dan od 7.30 do 19.30 ob sobotah
pa oc 7.30 do 12. ure.
V	Libri razmišljajo že o bodo-
čnosti. Poskušali se bodo pove-
zati z obrtniki — pleskarji. Sku-
paj z njimi naj bi vsem, ki name-
ravajo poplesicati stanovanje po-
nudili celovito storitev: od barv
in drugega materiala do izvajal-
ca, da ne govorimo o svetovanju.
Prve stike so že navezali. Za vse
morebitne informacije jih lahko
pokličete po telefonu, številka
776-586.	MG
Kaj veš o prometu
Letošnje tekmovanje osnovno-
šolcev in srednješolcev KAJ VEŠ
O PROMETU bo 13. aprila s pri-
četkom ob osmi uri v ptujskem
srednješolskem centru. Organi-
zator tekmovanja je tudi letos
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu, prireditev pa
bo pod pokroviteljstvom avtošol
Dragar — Fištravec in Herak.
JB
12 — ŠPORT IN DRUŠTVA
4. april 1991 - TEDNIK
Proglasili
smo Naj
glasbenike
Prešnjo sredo smo na Ra-
diu Ptuj v triurni kontaktni
oddaji proglasili naj glasbe-
nike za leto 1990. Oddaja je
bila od 18.00 do 21.00 in upa-
mo, da vam je bila všeč. Za-
čeli smo jo s Hajdi Korošec,
nadaljevali pa z Božidarom
Volfandom Wolfom, z naj-
bolj priljubljenimi (po vaših
glasovih) Heleno Blagne,
Zlatkom Dobričem in Don
Juanom ter skupino Pop De-
sign. Predstavili smo novo re-
vijo Marjanca in se pogovar-
jali o tem in onem v sloven-
ski zabavni glasbi. Bilo je ze-
lo prijetno in v našem studiu
zelo »prometno«. Z oddajo
Novosti v slovenski zabavni
glasbi bomo seveda nadalje-
vali, na sporedu pa je vsako
zadnjo sredo v mesecu. Naj
vas še opozorimo, da bodo to
soboto od 18.00 do 19.00
glasbene želje po telefonu,
naslednjo pa vaše želje po
pošti. Pišite nam, tudi o vaših
vtisih o omenjenih in drugih
oddajah.	L. Kotar
Helena Blagne in Tone Košmrij (Pop Design)
Dogovor za nadaljevanje oddaje. Levo Brane Jovanovič, desno »srame-
žljivi« Božidar Volfand
Naši tehniki in Zlatko Dobrič
Hajdi Korošec
REPUBLIŠKO KARATE PRVENSTVO
Cafuta povsem zadovoljil
17. marca je v razkošni dvora-
ni KO DE LJ EVO v Ljubljani po-
tekalo republiško prvenstvo
ZKOS (Zveze karate organizacij
Slovenije) v težinskih kategori-
jah za člane, na katerem se je po-
merilo čez 70 tekmovalcev. Za
SKK JOŽE LACKO Ptuj je v
polsrednji kategoriji nastopil
Andrej Cafuta. V izredno močni
konkurenci 12 tekmovalcev si je
delil 6. mesto. Na poti do finala
ga je ustavil dober taktik Pašič iz
Idrije. V začetku je Andrej osvo-
jil 2 wazarija in pridobil pred-
nost, ki pa je ni znal zadržati. Iz-
gubil je z rezultatom 2:6. Andrej
v zadnjem času nenehno prese-
neča z izvrstnimi dosežki. Treni-
ra komaj tri leta, a je že stopil ob
sam bok slovenski karate eliti.
Manjkajo mu še izkušnje, vendar
je njegov napredek konstanten
in zelo obetajoč.
Najlepšo borbo sta prikazala
večkratni republiški prvak Borut
Marošek (Trbovlje) m ekstrava-
gantni Rafael Zupane (Rogaška).
V dramatični in do konca nejasni
borbi je Zupane v zadnjih 3 se-
kundah dosegel vvazari in zma-
gal z 6:5. Zupane je na prvenstvu
močno Izstopal s tehniko, ki zelo
spominja na stil mačke Gogena
Vamaguchija.
V lahki kategoriji je 1. mesto
osvojil Janez Belehar (Kranj), v
polsrednji pa Klemen Slanonv-
nik (Ljubljana). V srednji, ki je
bila po kvaliteti tehnike najbolj-
ša in najbolj atraktivna, je zma-
gal Peter Pajkunovič (Velenje). V
poltežki sta dominirala Veljko
Kajtazi (Ruše) in Andrej Koder-
man (Emona). V težki, ki je po-
vsem razočarala, pa je zmagal
Rajko Malinovič (Nova Gorica).
Rujčana Saša Ceh in Drago
Eurek se prvenstva iz finančnih
razlogov nista udeležila (tekmo-
valna taksa je zna.šala 550 din
po osebi). Čeprav sta se z Andre-
jem na regijskem prvenstvu kva-
lificirala tudi v absolutno kate-
gorijo RP-ja, se je zaradi po-
manjkanja finančnih sredstev
nihče ne bo udeležil. Čeprav je
karate v Ptuju že prešel v letošnji
sezoni med tekmovalne panoge,
se iz omenjenega razloga ne bo-
mo mogli udeležiti niti ligaškega
klubskega prvenstva. Na žalost
kroji denar mero tudi ptujskemu
karateju.
Trener
SKK .JOŽE LA( KO« PTUJ
Silvo Vogrinec
Andrej Cafuta (desno) na regijskem prvenstvu prestreza z ročno tehniko
kizame zuki.
V razmislek delegatom programsko
volilne skupščine Športne zveze Ptuj
Pred programsko volilno
skupščino Športne zveze Ptuj bi
rad spomnil delegate vseh osnov-
nih športnih organizacij (prej
OTK()) na naša prizadevanja na
področju organiziranosti in poli-
tike športne dejavnosti v ptujski
občini. V ta namen smo organizi-
rali v mesecu oktobru 1990 okro-
glo mizo z naslovom SPORT NA
PTUJU in na njej sprejeli več
sklepov oz. bolje rečeno smernic,
ki bi naj vodile delo nove šport-
ne zveze Ptuj. Smernice so bile
objavljene v časopisu, ter večkrat
omenjene na raznih pripravljal-
nih srečanjih v zvezi z novo orga-
niziranostjo športa na Ptuju in
sprejete v občinski skupščini.
Naj na kratko osvežim glavne
točke:
-- ukinitev nepotrebnih orga-
nov in birokracije v športu,
—	stroka naj odloča, za svoje
odločitve pa tudi odgovar-
ja'
—	Športna zveza naj bo sa-
mostojna, neodvisna in
nadstrankarska športna or-
ganizacija,
—	zagotoviti večja finančna
vlaganja v športno dejav-
nost s strani podjetij in
obrtnikov preko davčnih
olajšav.
aktivnejše sodelovanje z
zdravstveno in izobraževal-
no sfero,
ljudem omogočiti čimveč
rednega ukvarjanja s špor-
tom.
Torej, Športna zveza mora biti
odprta za vse člane, o katerih
odloča; biti mora kreator šport-
ne politike ter operativni povezo-
valec klubov in društev; postati
mora »proizvajalec« — sama
mora ustvarjati lastni dohodek,
za kar ima veliko možnosti
(odprte in pokrite športne povr-
šine, strokovni kader, naravne
pogoje v povezavi s turiz-
mom . . .). Vodilni in zaposleni v
Športni zvezi morajo biti stro-
kovnjaki tudi na športnem pod-
ročju in izbrani na podlagi pro-
grama; celotna Športna zveza
(od predsedstva preko skupščine
in njenih organov ter zaposlenih
vse do klubov in društev) mora
dosledno izpolnjevati akte, ki jih
je sprejela.
Na koncu še želim opozoriti
na najbolj pereče probleme, ki so
trenutno prisotni v delovanju
Športne zveze in ki jih v našem
društvu najbolj občutimo:
1.	slaba organiziranost množi-
čnosti
2.	Neurejen status Športne
dvorane Center.
3.	nestrokovno izvajanje
športne vzgoje v VVO in na
nižji stopnji osnovne šole
4.	neurejene in neizkoriščene
površine za športno rekrea-
cijo (uničena trim steza v
Ljudskem vrtu in zanemar-
jen ribnik, ki je bolj podo-
ben mlaki; neizkoriščeno
akumulacijsko jezero, po-
manjkanje igrišč za potrebe
VVO skoraj kljub površi-
nam, ki so na razpola-
go . . .).
5.	slaba organiziranost stroko-
vne službe Športne zveze
(dela je dovolj, potrebno ga
jim je le pokazati),
6.	neurejen status športa v pri-
merjavi z ostalimi družbeni-
mi dejavnostmi,
7.	slaba povezanost športa in
turizma.
Upam, da se bo novo vodstvo
Športne zveze z vso močjo akti-
vno in agresivno (v pozitivnem
pomenu) vključilo v dogajanje
tako v občini kot v republiki in
na ta način dalo športu na Ptuju
novo dimenzijo in višjo kvalite-
to.
prof. Miran Muhič,
podpredsednik
Društva pedagogov
telesne kulture
občine Ptuj
Novo vodstvo ormoške občinske
zveze kulturnih organizacij
Minuli četrtek je bila volilno
programska seja občinske Zveze
kulturnih organizacij Ormož, ki
se gaje med drugim udeležil tudi
Vojko Stopar, generalni tajnik
ZKOS. Povedal je, da je z zani-
manjem prebral zajetno poročilo
o delu občinske organizacije v
minulih dveh letih. Ko je pregle-
dal še dinančno stanje, pa se pre-
prosto ni mogel načuditi, kaj vse
so Ormožani na kulturnem po-
dročju naredili s tako majhnimi
sredstvi.
Ko samemu poročilu ni bilo
pripomb, uvodne misli o trenut-
nem stanju na področju ljubitelj-
ske kulture v občini Ormož pa je
podal dosedanji predsednik OZ-
KO Ormož Milivoj Žemljic, ki je
poudaril, da nekatere ljubiteljske
skupine v tem času nastajajo na
novo, druge pa zaradi takšnih in
drugačnih težav za nekaj časa
nehajo z delom.
Beseda je tekla tudi o denarju,
ki ga v ljubiteljski kulturi vedno
kronično primanjkuje.
Razrešili so staro vodstvo OZ-
KO Ormož insprejeli sklep o
zmanjšanju števila članov pred-
sedstva. Vsako krajevno skup-
nost oziroma prosvetno društvo
zastopa sedaj po en predstavnik,
tako da šteje predsedstvo skupaj
s predsednikom devet članov.
Za novega predsednika OZ-
KO Ormož so izvolili Bojana
Burgarja, ravnatelja osnovne šo-
le Ormož. Ostali člani predsed-
stva so še Anica Pevec (Kog),
Stanko Kukovec (Podgorci),
Marjan Cvetko (Velika Nedelja),
Irma Bezjak (Ivanjkovci), Mimi-
ca Pišek (Ormož), Tilika Kolarič
(Središče ob Dravi), Danijel
Cajnko (Tomaž pri Ormožu) in
Marjeta Štampar (Miklavž pri
Ormožu).
Vida Topolovec
Tekmovanie osnovnih šol v rokometu
športna zveza Ptuj in RokomeUij klub Drava sta
organizirala ob'činsko prvenstvo ŠŠD osnovnih šol
v rokometu. Pri dekletih je nastopilo deset šol pri
fantih pa štiri. V športni dvorani CENTER so v
predtekmovanju igrala dekleta, kjer so bila najza-
nimivejša srečanja med ŠŠD Ivan Spplenak in
Pornave ter med SŠD Franc Osojnik in ŠŠD Tc^e
Žnidarič. V finale §o se uvrstila dekleta iz ŠŠD
Gorišnice, Toneta Žnidariča in Ivana Soolenaka.
Prepričljivo je osvojilo prvo mesto ŠSD Ivana
Spolenaka. V tej ekipi je nastopilo največ igralk,
ki redno vadijo pri RK Drava. ŠŠD Ivana Sjjole-
naka bo zastopal občino na območnem in republi-
škem tekmovanju.
Rezultati: Podlehnik—Žetale —Dornava 7:13;
Spolenak—Desternik 23:1; Dornava—L Spolenak
7:12; Videm-O. Meglič 5:4; Gorišnica-Videm
7:4; Destrnik—podlehnik 1:14, O. Meglič—Goriš-
nica 1:6;, Tone Žnidarič—Markovci 8:4; F. Osoj-
nik—T. Žnidarič 8:9; Markovci —F. Osojnik 5:8.
Finale: Gorišnica—X Žnidarič 8:8; L Spole-
nak—Gorišnica 14:3; Žnidarič—L Spolenak 7:18.
Vrstni red: I. I. Spolenak, 2. T. Žnidarič, 3. Go-
rišnica, 4. Dornava, 5. F. Osojnik, 6. Videm, 7.
Podlehnik—Žetale 8, Markovci, 9. O. Meglič, 10.
Destrnik.
Najboljša strelka tekmovanja je bila Eva Hvaleč
(L Spolenak), dosegla je 24 golov.
Vzporedno s finalom deklet so igrali fantje. V
dvorani Center je bilo pravo rokometno vzdušje in
navijanje.
Pri fantih sta se v prvi tekmi srečali osnovni šoli
O. Meglič in F. Osojnika. V zanimivi tekmi je bilo
boljša SŠD F. Osojnik^ V drugi tekmi je osnovna
šola Žetale premagala ŠŠD Gorišnica. V finalu je
Osojnik šele v podaljšku premagal osnovno šolo
Žetale. V tekmi za 3. mesto so se razigrali učenci
OŠ O. Meglič in premagali Gorišnico. Najboljši
strelec na turnirj^u je bil Boštjan Krajnc (F. Osoj-
nild; dosegel je 8 golov.
Rezultati: F. Osojnik—O. Meglič 9:5; Gorišni-
ca—Žetale 8:10; za 3. mesto O. Meglič—Gorišni-
ca 14:8; za 1. mesto F. Osojnik—Žetale (10:10)
13:10.
Vse tekme sta sodila sodnika M. Nojič in A. Ku-
mer iz Ptuja.
M. Lenartič
Tudi letos zelo dejavno
pri PD Maks Meško
Med akcijami Planinskega
društva Maks Meško iz Or-
moža, ki so jih zapisali v pro-
gramu za leto 1990, je bil ob
vsakoletnem planinskem tabo-
ru najbolj odmeven vzpon Pi-
halnega orkestra Ormož na
vrh samega Triglava, ki je bil
tudi neke vrste praznik ormo-
ških planincev.
Planinsko društvo Maks
Meško, ki šteje preko J60 čla-
nov, od tega 200 mladih pla-
nincev, si iz leta v leto zastati
dokaj obsežen in zahteven pro-
gram dela, ki ga bolj ali manj
v celoti uresniči. !\a občnem
zboru, ki ga imajo že tradicio-
nalno vsako leto v marcu, pa
sprejemajo program dela za
tekoče leto.
Letošnji občni zbor je bil, kot
vsi dosedanji dobro obiskan, saj
so se mladi planinci pripeljali v
Ormož od Tomaža in iz Ivanjko-
vec celo s posebnimi avtobusi.
Prišel pa je tudi predstavnik ob-
močnega Združenja planinskih
društev Podravja.
Osrednja tema je bilo predava-
nje o Tari in Durmitorju pope-
streno z barvnimi diapozitivi, in
ob tem spoznavanje še drugih ju-
goslovanskih gora, ki jih povpre-
čen planinec pozna mogoče ne-
koliko slabše. Član društva, Ciril
Ambrož, pa je podal še svoje,
poetično gledanje na gore.
Občnega zbora so se udeležili
tudi člani Planinskega društva
Ravna gora iz sosednje Hrvaške.
Govor je bil o dolgoletni poveza-
vi med obema društvoma. Ravna
gora meri komaj 600 metrov nad-
morske višine, vendar je za pla-
nince začetnike idealna za prve
plezalne ture. Pred leti je tako
imenovano »lahonško smer«
preplezal Maks Meško, po kate-
rem se imenuje ormoško planin-
sko društvo.
V novem programu dela za le-
tošnje leto so posebej izpostavili
odprtje ormoške planinske poti,
ki bo 11. maja letos, in planinska
tabora za mlajše planince. Tabor
za najmlajše do petega razreda
naj bi bil na Pohorju ali pa mo-
goče kje na začetku Savinjskih
Alp, na kakšni gorski kmetiji nad
Lučami v času, od 1. do 5. julija.
Drugi, za večje planince bo veli-
ko zahtevnejši. Postavili ga bodo
na Zelenici v času od 8. do 13.
avgusta.
Zakaj dva, smo vprašali odgo-
vorne pri ormoškem planinskem
društvu. Povedali so, daje števil-
no interesentov za poletni pla-
ninski tabor, kar je tudi ena iz-
med oblik dokaj poceni prežive-
tih počitnic, iz leta v leto večje,
pri tem pit se tudi večajo staro-
stne razlike, zaradi katerih neka-
tere zahtevnejše naloge težje
uresničijo. Letošnji tabor na Ze-
lenici bo postavljen na večji nad-
morski višini, program bodo po-
pestrili še z dodatnim izobraže-
vanjem s področja alpinizma. Ob
že omenjenih akcijah predvide-
vajo predvsem v poletnih mese-
cih tudi vrsto vzponov na vrhove
Julijcev in savinjskih Alp.
Že drugič pa bodo doma orga-
nizirali cicibanov tabor v Vudini
pod Hajndlom. Vida Topolovec
TEDNIK - 4. april 1991
ŠPORT IN DRUŠTVA - 13
Hrupič (Drava) ob izvajanju sedemmetrovke. Bo v Ptuju poražen tudi
Inies?
ROKOMET
Nova zmaga Drave
v 19. kolu prve moške republi-
ške lige so člani Drave izpolnili
obljubo in v gosteb premagali
Dobovo s 25:23 (14:12). Tekma
je bila ostra, l^ujčani sojo tokrat
zasluženo dobili z boljšo igro v
obrambi, napad pa je tako in ta-
ko trenutno najučinkovitejši v li-
gi. Pred to tekmo sta se v Le-
skovcu pri Krškem v derbiju
spodnjega dela lestvice pomerila
Krško in Ormož. Ormožani so
znova nesrečno izgubili v zad-
njih minutah, pred tem pa bili v
stalnem vodstvu. Rezultat je bil
19:18 (6:9) za domačine. Da bo
nesreča večja, se je tik pred kon-
cem huje poškodoval Vincek, ki
so ga še isti dan operirali v breži-
ški bolnišnici. Velika Nedelja je
znpva izgubila doma. Z 19:18
(9:11) jo je premagal Sešir, do-
mači pa so v zaključku tekme
znova zapravili prednost. Tekmo
si bomo zapomnili po vandal-
skem napadu predstavnika go-
stujoče ekipe na domačega tre-
nerja Trofenika. O tem bo svoje
povedal disciplinski sodnik in
morda še kdo od pristojnih orga-
nov.
DRAVA: Koštomaj, Vugrinec,
Vrtarič 4, Terbuc 2, Pučko, Ši-
mac 2, Mikulič, Ramšak, Kelenc
4, Sagadin 6, Hrupič 7, Pintarič.
ORMOŽ: Šulek, F. Šandor,
Rajh, M. Sandor 2, Džarmati 1,
Polak, Sekelj 3, Vincek, I, Hed-
žet. Zabavnik I, Sabo 9, Va-
lenko.
VELIKA NEDELJA: Kova-
čec, Zorli 2, Bokša 1, Gregorič 5,
Preac, Krabonja, Marin I, Hržič
4, Cvetko, Lahi, Mesarec 5, Vau-
potič.
V vodstvu je še vedno Rudar,
vendar z le točko prednosti pred
Inlesom in dvema pred Bakovci.
Drava je s 23 točkami šesta. Veli-
ka Nedelja z 11 enajsta, Ormož
pa z 9 dvanajsti.
Članice Drave so v gosteh z
osmimi zadetki razlike premaga-
le Šmartno in jim uvrstitev v play
off (razigravanje za prvaka slo-
venske lige) praktično ne more
več uiti.
V SOBOTO DERBl DRAVA-
INLES
Najpomembnejše srečanje 20.
kola moške lige bo v soboto za-
gotovo v Ptuju, ko se bodo do-
mači člani pomerili z drugouvrš-
čenim Inlesom iz Ribnice. Tek-
mo bodo začeli ob 20. uri, ob 18.
uri pa bo začetek tekme članic
Drava ^ Lisca. V Veliki Nedelji
bodo ob M 9. uri Ormožani začeli
tekmo z Jadranom, Velika Nede-
lja pa bo gostovala pri vodilnem
Rudarju.
1. k.
Ladislav Sabo, najboljši strelec
Ormoža
NAMIZNI TENIS
Dobro
tudi med
članicami
v soboto in nedeljo je bilo v
Mariboru republiško člansko pr-
venstvo. Nastopile so tudi mla-
dinke iz NTK Petovia Lucija
Karničnik, Tanja Cerče in Petra
Mlakar. Lucija in Tanja sta s po
dvema zmagama v skupinah do-
segli 8. in 12. mesto. Prvakinja je
Branka Batinič, ki jo je v svoji
skupini imela Petra, zato ob Pan-
devi ni mogla doseči več kot de-
litev 20. do 24. mesta. Lucija je
bila blizu boljše uvrstitve, saj je
zelo tesno izgubila z Vesno Oj-
steršek.
V dvojicah je par Karničnik—
Cerče dosegel delitev 5. do 8.
mesta, Mlakarjeva pa je v paru z
Ignjatovičevo (Olimpija) osvojila
tretje mesto in bronasto medaljo.
Torej, uspeh tudi na članskem
prvenstvu ob najboljši uvrstitvi v
medrepubliški ligi.	1. k.
JUDO
Leščak zmagal
na prvem
odprtem
prvenstvu
Jugoslavije
Jugoslovanska judoistična zve-
za je v želji za večjim številom
kakovostnih tekmovanj in lažjim
izborom reprezentantov uvedla
tudi odprto državno člansko pr-
venstvo. Prvo je bilo to nedeljo v
Beogradu. Filip Leščak, Bistri-
čan in član J K Drava, je potrdil
svojo premoč v Jugoslaviji v ka-
tegoriji do 86 kg. Zmagal je pre-
pričljivo, v finalu 5:0 s Šujico
(Rekord Rakovica).
Član Impola Vučina (najboljši
športnik Slovenske Bistrice za le-
to 1990) je bil drugi v kategoriji
do 65 kg, Peter Letonja (Drava)
peti v kategoriji do 95 kg, Rajko
Harter (Drava) pa sedmi v kate-
goriji do 6{; kg. Nastopilo je 157
tekmovalcev.	1. k.
STRELSTVO
Solidno na državnem prvenstvu
Strelci in strelke SD Jožeta Lacka so v soboto in nedeljo v Zadru
nastopili na državnem prvenstvu v streljanju s standardnim zračnim
orožjem. Najboljša uvrstitev je uspela Majdi RaušI, ki je bila v tekmo-
vanju s pištolo peta med mladinkami in štirinajsta med članicami. Pri
članih je bil Alojz Trstenjak s 566 krogi enajsti, Dragan Milič s 555
šestnajsti, Slavko Ivanovič pa s 543 dvaindvajseti. Ekipa je bila deve-
ta.
Mladinci (Branko Bojkovič, Gorazd Selinšek in Tomo Sokolič)
so bili sedmi, mladinke (Majda RaušI, Mateja Rep in Mateja Roz-
man) pa devete.
V tekmovanju s puško je nastopil le mladinec Vlado Lovrenčič.
Sicer pa je bila ptujska ekipa druga najboljša iz Slovenije, za lju-
bljansko Olimpijo.
To soboto pa bo v Osijeku prvo državno pionirsko prvenstvo v
mednarodnem programu (standardno zračno orožje). Iz Ptuja bodo
nastopile pionirke Rep, Serdinšek in Šimenko ter pionir Bojkovič.
I. k.
_KOŠARKA_
Uspešni mladi igralci
Pred kratkim so odigrali polfinale množičnega tekmovanja sta-
rejših pionirjev v Sloveniji za pokal MARS 1991. Ekipa K K Ptuj (vo-
di jo Bojan Bedenik) je na turnirju v Žalcu osvojila drugo mesto za
Mariborom in se s tem uvrstila med 5. in 8. mestom. Končna uvrstitev
bo znana po finalu, ki bo 6. aprila v Postojni.
Rekreativni turnir
v okviru akcije Razgibajmo življenje bo v soboto, 6. aprila, do-
poldan v dvorani Center rekreativni košarkarski turnir ekip ali sku-
pin, ki ne nastopajo v ligaških tekmovanjih. Prijave še do jutri (petek)
sprejema Športna zveza Ptuj.	1. k.
KOLESARSTVO
Večje uspehe preprečujejo okvare
Članska ekipa K K Ptuj (Sergej Gavrilko in Nikolaj Skorenko, oba iz Sov-
jetske zveze, ter Marjan Jauk, Jurij Lovše in Ljubo Car) se je že potrdila tudi v
mednarodni konkurenci. Tako so v soboto in nedeljo sodelovali na dveh med-
narodnih dirkah v Salzburgu. Na prvi (130 km)je bil Gavrilko deseti, Skorenko
pa 24., zmagal pa je domačin Lutenberger pred našim Valterjem Bončo. Na
drugi dirki (128 km) je Gavrilko zmagal na dveh od treh premijskih šprintov (le-
tečih cilje) in bil enkrat drugi, žal pa je moral kilometer pred ciljem zaradi okva-
re odstopiti. Okvare so stalni spremljevalec ptujske ekipe, novih koles pa še
vedno niso dobili. Verjetno bo to urejeno še v tem tednu, ko bo ptujska ekipa
sodelovala na mednarodni dirki v Beogradu.
Alpe-Adria v Ptuju!
4. maja bo start 25. mednarodne dirke Alpe-Adriu. Začeli jo bodo v C rikve-
nici, končali v Ljubljani, imela pa bo sedem etap.Cilj pete ob 8. maja popoldan
v Ptuju, kjer bo 9. maja dopoldan tudi start šeste. Letošnja dirka bo v okviru
tekmovanja za svetovni pokal skupine A.
O pripravah bomo sproti poročali.
ODBOJKA
OŠ Ivana Spolenaka —
občinski prvak
Odbojkarski klub Ruj jc skupaj s profesorjem^ Dragom Mu.šičem in Ja-
kom Rajhom uspešno izvedel občinsko odbojkarsko prvenstvo /a starejše in
mlajše pionirke, ki je bilo \ športni dvorani Center. Tekmovanje je bilo zelo za-
nimivo in je potekalo v pravem športnem ozračju. Tekem so.se udeležile le štiri
OŠ ter igrale le na dva dobljena niza. Zasluženo je tako pri mlajših kot pri sta-
rejših pionirkah občinski prvak OŠ han Spolenak iz Ptuja.
Rezultati mlajše pionirke: OŠ Franca Osojnika OŠ Kidričevo 0:2, OŠ
Ivana Spolenaka OS Olge Meglic 2:0, OŠ Kidričevo OŠ Olge Meglic 2:0, OŠ
Ivana Spolenaka OŠ f-ranca Osojnika 2:0, OŠ Ivana Spolenaka OŠ Kidriče-
vo 2:0 in OŠ hranca Osojnika OŠ Olge Meglic 2:0.
Vrstni red: 1. OŠ Ivan Spolenak 6 točk. 2. OŠ Kidričevo 4 točkt-, 3. OŠ
Franca Osojnika 2 točki. 4. OS Olge Meglic O točk.
.Starejše pionirke: OŠ Ivana Spolenaka OŠ Olge Meglic 2:0. OŠ Franca
Osojnika OS Kidričevo 0:2. OŠ Ivana Spolenaka OŠ Franca Osojnika 2:0.
OŠ Kidričevo OŠ Olge Meglič 2:0, OŠ Ivana Spolenaka OŠ Kidričevo 2:0 in
OŠ Franca Osojnika OŠ Olga Meglič 2:(».
Vrstni red: I. OŠ Ivana Spolenaka 6 ti;čk. 2. OŠ KidriCrvo 4 točke 3. OŠ
Franca O^-ojnika 2 t(tčki. 4. OS Olgv Megli«^ točk.	i 2
NOGOMET
Prekinitev
v Poljčanah
in na Ptuju
v rednem kolu območne nogo-
metne lige je bistriški Impol na
svojem igrišču z 1:0 premagal
Ojstrico, Središče pa je igralo 1:1
z Račami. Tekma v Poljčanah je
bila prekinjena pri rezultatu 2:1
za domačine, saj so gostje iz Bre-
žic zapustili igrišče.
Tekma prvega razreda članske
medobčinske lige Drava—Gereč-
ja vas je bila prekinjena v 47. mi-
nuti pri rezultatu 3:0 za Dravo.
Gostje so namreč ostali s pre-
majhnim številom igralcev, zato
je sodnik tekmo moral prekiniti.
Očitno je, da je Gerečja vas v kri-
zi. Tekem Markovci —Slovenja
vas in Stojnci —Skorba zaradi
slabih razmer na igriščih niso
odigrali. Ostali izidi: Prager-
sko—Hajdina 3:0 in Bukovci —
Dornava 1:1. V soboto bo ob 16.
uri tekma Hajdoše—Pragersko, v
nedeljo ob 10.30 Gerečja vas—
Stojnci, Skorba—Bukovci in
Hajdina—Markovci ter ob 16.00
Dornava—Aluminij in Slovenja
vas—Drava.
V	sredo, 10. aprila, bosta v
Ptuju finalni tekmi Yu pokala.
Ob 15. uri bo tekma mladincev
Bukovci —Impol ali Drava, ob
17. uri pa članski finale Središ-
če—Bukovci.
Društvo nogometnih sodnikov
Ptuj bo v ponedeljek, 8. aprila,
ob 19. uri začelo tečaj za sodni-
ke. Vabijo vse zainteresirane, da
ob objavljenem času pridejo v
Muršičevo 7.	1. k.
Ptujčanom
kar £ medalj
v soboto je bil v Ljubljani na
novem strelišču za zračno puško
ob Dolenjski cesti republiški fi-
nale dopisne strelske lige invali-
dov Slovenije. Ekipa Ptuja (Sreč-
ko Majcenovič, Ludvik Pšajd in
Jože Pintarič) je osvojila tretje
mesto s 1051 krogi. Prvo mesto
je osvojila 1)1 Idrija s 1053 krogi
in z enakim rezultatom, Dl Vele-
nje pa drugo mesto'. Potrebovali
bi samo nekaj sreče za osvojitev
prvega mesta. Zato pa smo med
posamezniki osvojili tri medalje.
Srečko Majcenovič v G3 katego-
riji invalidnosti s 360 krogi je os-
vojil I. mesto in zlato medaljo,
l.udvik Pšajd 3. mesto s 354 kro-
gi v Gl kategoriji, Jože Pintarič
prav tako 3. mesto v G2 kategori-
ji s 337 krogi in bronasto meda-
ljo. Tonček Cestnik, ki je nasto-
pil kot posameznik v (j2 katego-
riji pa je nastreljal 330 krogov.
V	tekmovanju s standardnim
zračnim orožjem za izbiro repu-
bliške reprezentance Slovenije
pa sta nastopila Jože Pintarič in
Tonček Cestnik. Slednji je dose-
gel soliden rezultat in vodstvo re-
publiške ZRŠI Slovenije bo
odločilo o nadaljnji vadbi s tem
orožjem. V aprilu bo prijateljsko
srečanje s ti>vrslnim orožjem z
inValidi AvNtrije. pranc CetI
Marija in Štefan Kampl v trgovini, ki Jo vodi žena Marija.
(foto: M. Ozmec)
V	Slovenji vasi nov
bife in trgovina
Zakonca Marija in Štefan Kampl iz Slovenja vasi 62 sta že ob
koncu lanskega leta v svoji stanovanjski hiši odprla lično urejen
Snack bar z okoli 30 sedeži. V kletnih prostorih je že pripravljen pro-
stor za nočni bar in zabavišče z okoli 60 sedeži. Ko bo topleje pa bo-
do uredili tudi teraso in sedeže pred bifejem.
V	nadaljevanju pa sta odprla tudi prvo trgovino sredi vasi, in si-
cer samopostrežnico, v kateri je domačinom in drugim gostom na vo-
ljo špecerija, kozmetika, delikatesa in tudi nekaj tekstila. Marije se
bodo mnogi Ptujčani zagotovo spomnili, saj je dolga leta pridno stre-
gla gostom v Perutnininem bifeju nasproti blagovnice v F>tuju. Za več-
je skupine priporočajo vnaprejšnje informacije, številka telefona pa je
772-034!	.OM
Hladilnik za Marjana Zunka
Našega invalida Marjana Žunka iz Slovenje vasi so prejšnjo sre-
do, 27. marca presenetili delavci Emone-Merkurja iz Ptuja. Na dom,
ki so ga lani s skupnimi močmi zgradili sokrajani, so mu pripeljali
nov hladilnik, ki si ga je že dolgo želel. Tako so se vključili v nadalje-
vanje lanskoletne humane akcije, Marjan Zunko pa skupaj z nami
prav gotovo upa, da bo lahko kmalu dobil vsaj kakšen starejši — še
vozen avtomobil. Ta bi mu pomenil druge noge in bi bil pri njegovih
športnih aktivnostih skoraj nepogrešljiv, saj se Marjan Žunko vsaj
dvakrat na teden vozi na košarkarske treninge v Maribor, pa tudi na
tekme po vsej Sloveniji.	.oM
Marjan Žunko je bil novega hladilnika zelo vesel.
(foto: M. Ozmec)
Mladi Hajdinčani
za čisto okolje
v soboto, 23. marca, je skupina učencev osnovne šole Hajdina,
čistila gozd v Zgornji Hajdini. Akcijo je vodila Nina, pomagali pa so
ji Gregor, Sebastijan, Tomi, Boris, Natalija, Simona in Matej. Po več-
urnem delu je bilo kaj videti, nabrali in spravili na kupe so za tri kubi-
ke odpadnega materiala in najrazličnejših smeti. V gozdu je še kljub
pridnim malim ročicam ostalo nekaj ljudske nemarnosti: stari štedil-
niki, pralniki, avtomobilske gume in drugo. To bodo to soboto poči-
stili starši.
Mladi Hajdinčani so v soboto glasno razmišljali o tem, kako bi
gozd, v katerem prebijejo marsikatero prijetno uro, ohranili čist. Naj-
raje bi ga »odkupili« in organizirali stražo, ki bi skrbela za sprotno
odkrivanje onesnaževalcev.	mG
Po uspešni akciji (Fotografija: Sonja Plaveč)
PROLEMATIKA RESTAVRATORSKIH IN KONSERVATORSKIH POSEGOV
NA KULTURNIH SPOMENIKIH NASPLOH IN ŠE POSEBEJ V NAŠEM ME-
STU V PTUJU TER STELETOVA PRIZNANJA
To problematiko načenja "zaskrbljen akademik iz Ptuja«), Ker žal ni-
sem znala razvozlati lastnoročnega podpisa, prosim avtorja, da se oglasi
osebno ali po pošti. Noben problem ni nerešljiv, tako tudi ne ta, ki ga nače-
nja avtor omenjenega pisma,
S spoštovanjem!	SEKRETARKA
SEKRETARIATA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
KULTURO IN TELESNO KULTURO
Kristina ŠAMPERL-PURG, prof, zg.
14 - TV SPOREDI
4. april 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 4. april 1991
ZA RAZVEDRILO - 15
16 - OGLASI IN OBJAVE
4. april 1991 - TEDNIK
Kulturni križemkraž
SLOVENSKA BISTRICA •
V soboto, 6. aprila, bo v dopol-
danskem času v novem domu
kulture na Crešnjevcu 11 folklor-
na revija otroških in odraslih
folklornih skupin občine Sloven-
ska Bistrica. Nastopila bo tudi
tamburaška skupina iz Poljčan.
OR.MOŽ • V petek, 5. aprila,
ob 20. uri, bo v ormoškem domu
kulture potekalo občinsko sreča-
nje odraslih pevskih zborov obči-
ne Ormož. Na reviji bo nastopilo
pet zborov.
TOMAŽ PRI ORMOŽU • V
nedeljo, 7. aprila, ob 15. uri, go-
stuje v dvorani Prosvetnega dru-
štva pri Tomažu gledališka sku-
pina Holermus iz Ormoža s ko-
medijo GOSPOD EVSTAHIJ V
TEŽAVAH.
PTUJ • Mladinska skupina
Gledališča Ptuj je v torek pred-
stavila D. Laingovo A ME LJU-
BIŠ. Režija Romana Ercegovič.
Igrali so Urša Vučak, Nešo To-
kalič. Maja Dolinar in Aljoša
Koltak, luč Tomaž Bezjak. 1 L in
12. aprila se bodo udeležili ob-
močnega srečanja gledaliških
skupin, ki bo v Ravnah na Koro-
škem.
PTUJ • Sinoči so se v ptuj-
skem gledališču predstavili učen-
ci, člani harmonikarskega orke-
stra glasbene šole Karol Pahor.
V orkestru igra 15 učencev, vodi
pa jih Marjeta Babič.
PTUJ • Diplomsko predsta-
vo Akademije za gledališče, film,
radio in televizijo Življenje plaj-
bojev, ki jo je režiral Ptujčan Sa-
mo Strelec, si bodo Ptujčani lah-
ko ogledali 19. aprila ob 16. in
19,30 uri. Predstava je za abon-
ma (večerna) in izven. Ker je za
predstavo izredno zanimanje, na
Zvezi kulturnih organizacij že
sprejemajo rezervacije.
PTUJ • Aneks Vilija Ravnja-
ka, predstava v produkciji Zveze
kulturnih organizacij in Gleda-
lišča I^uj v režiji Branke Beze-
Ijak Glazer bo 15. aprila v ptuj-
skem gledališču ob 19,30 uri zad-
njič.
Izbrali so Slovenski vinski kozarec
Izbor za Slovenski vinski ko-
zarec, ki ga vodi Turistično dru-
štvo Podgorci, pod pokrovitelj-
stvom Turistične zveze Slovenije,
je sklenjen. Minuli petek so dva-
najst vzorcev ocenjevale tri ko-
misije: v Ljubljani trgovci, v Ro-
gaški Slatini gostinski delavci, v
Ormožu pa enologi in kletarji.
Med dvanajstimi vzorci so iz-
brali štiri najboljše. Prvo mesto
in nagrada 40.000 dinarjev pripa-
da Marjani Bastašič-Marela iz
Rogaške Slatine, ki je s predlo-
gom kozarca številka 51 dosegla
v skupnem seštevku največje šte-
vilo točk, 151,6. Drugo mesto in
nagrada 20.000 dinarjev gre
Marjani Nemec iz Sterjancev. S
predlogom kozarca številka 1 je
zbrala 148,2 točke. Tretjo nagra-
do 10.000 dinarjev prejme Božidar
Grabovac iz Ormoža, ki je s pred-
logom številka 33 zbral skupno
127,8 točke. Brane Muren iz No-
ve Loke pri Črnomlju pa je avtor
četrtega najbolje uvrščenega
predloga za slovenski vinski ko-
zarec s 124 točkami.
Vida Topolovec
TEDNIK - 4. april 1991
OGLASI IN OBJAVE - 17
PRVEGA APRILA SE JE ZAČEL POPIS
Podatki iz popisa za znanstvene
in druge raziskave
šesti porujni popis poteka \ zelo neugodnih razmerah. Med ljudmi
vlada lelik t nezaupanje, četudi je popis po mednarodnih priporočilih
\sakih deset let na leto, ki se konča z ničlo ali enko. ljudje so toliko
holj nezaupljivi, ker je letos pričela veljati spremenjena davčna zakono-
daja.
Popis je bolj strokovno kot po-
litično dejanje. V Jugoslaviji pa
je že nekaj časa tako, da se vsaka
stvar spolitizira. Popis je najbolj
zahtevna statistična akcija. .Joži-
ca Klep, svetovalka za informira-
nje Zavoda Republike Slovenije
za statistiko in republiška in-
štruktorica, odgovorna za ptuj-
sko občino, je povedala, da je
optimistično razpoložena, saj
Slovenci že po naravi znamo tre-
zno presojati. Miran Lončar,
predsednik občinske popisne ko-
misije, pravi, da je čisto normal-
no, da ljudje želijo biti informi-
rani in da želijo vedeti, za kakšne
namene bodo uporabljeni podat-
ki iz popisa. Gotovo je, da jih
davkarija ne bo dobila in da bo-
do uporabljeni v znanstvene in
druge namene. Slovenija je edina
od jugoslovanskih republik spre-
jela zakon o tajnosti in zaščiti
zbranih podatkov. Poleg tega je
ena od dvanajstih držav, ki ima v
ustavi izrecno navedeno pravico
do zaščite podatkov.
Na večino vprašanj iz popisa,
ki imajo znanstveno in teoreti-
čno osnovo v preteklosti in v
okviru novih obveznosti, ki jih
Slovenija prevzema ob svojem
vključevanju v zahodno Evropo,
prebivalci morajo odgovoriti. Ni
pa obvezno, da odgovorijo na
vprašanje o veroizpovedi in na-
rodnosti pa na vprašanja o pogo-
vornem jeziku v okolju in druži-
ni.
Osnovni popisni obrazci letoš-
njega popisa, v katerem se opisu-
jejo prebivalci, stanovanja, go-
spodinjstva in kmečka gospodar-
stva, so popisnice (obrazec P-1)
za vpisovanje podatkov o osebi,
vprašalnik za stanovanje in go-
spodinjstvo (obrazec P-2) in
vprašalnik za kmečko gospodar-
stvo. Popisovalec bo za popis
povprečne družine porabil okrog
40 minut, za kmečko gospodar-
stvo pa okrog 60.
Letošnji popis je najobsežnejši
doslej in združuje štiri popise
hkrati. Zajel bo informacije za
približno dva milijona prebival-
cev Slovenije, za 600 tisoč gospo-
dinjstev, približno toliko stano-
vanj in za 190 tisoč kmečkih go-
spodarstev.
Popis moramo čimbolj kako-
vostno opraviti že zaradi priza-
devanj za našo samostojnost in
približevanja Evropi. Že leta
1993 naj bi naša statistika zbirala
in objavljala podatke na način,
ki je v navadi v Evropi. Letošnji
popis naj bi bil tudi že osnova za
to, da bomo že čez deset let popi-
sovali s pomočjo računalnikov.
Na šesti povojni popis smo se
pripravljali več let. Ne glede na
deljena mnenja, ga ni bilo mo-
žno odpovedati. Sicer pa novo
nastajajoča slovenska država v
tem trenutku nujno potrebuje
podatke iz popisa.
Jožica Klep: »Popis je trajen in
za vsako družbo koristen ...«
(Fotografija: OM)
Jutri
ocenjevanje
vina
Jutri (v petek) bo v Ptuju tradi-
cionalno, letos četrto ocenjeva-
nje vina zasebnih kletarjev. Tudi
tokrat bo organizator ocenjeva-
nja Kmetijska zadruga Ptuj v so-
delovanju z Društvom kmetij-
skih inženirjev in tehnikov, vin-
ske vzorce pa bodo ocenjevali
priznani strokovnjaki - enologi.
Začetek bo jutri ob 9. uri v spod-
njih prostorih KZ, v bivšem Klu-
bu mladih.
Ce želite strokovno oceno svo-
je kapljice, prinesite še danes pet
litrov v prodajalno Zadružnik na
Srbskem trgu. Predvidoma jutri
ob 16. uri bo razglasitev rezulta-
tov ocenjevanja s strokovnim ko-
mentarjem in pokušnjo ocenje-
nih vzorcev.	JB
Sprejet
proračun
občine Ormož
Na ponedeljkovi skupni seji
vseh treh zborov občinskega par-
lamenta v Ormožu so sprejeli
predlog Odloka o proračunu ob-
čine za leto 1991.
Skupni prihodki znašajo 148
milijonov dinarjev. V skupščin-
skih klopeh so poslanci izborili
nekaj več sredstev za priznaval-
nine borcem NOV in delovanje
krajevnih skupnosti, kar pa je šlo
na škodo upravnih organov
skupščine občine Ormož.
Sprejet je tudi predlog, da se
lahko proračun zadolži za grad-
njo komunalne infrastrukture v
višini 5,5 milijona dinarjev.
Vida Topolovec
Z okrogle mize
o družini danes
i\aša prihodnost ni le v naših rokah, ampak tudi pri naših otrocih.
Mi pa jim moramo zagotoviti, da bodo za to imeli Kse možnosti; da bo-
mo torej z njimi takrat, kadar nas bodo potrebovali in da bomo znali
stopiti vstran, kadar jim bomo pri tem le še ovira, je poudaril .\'ace Po-
lajnar, predsednik republiške komisije za delo z družino, na okrogli mi-
zi o družini danes, ki je potekala v nedeljo, 24. marca, v dvorani !\arod-
nega doma oh srečanju številčnejših družin občine Ptuj.
Dejstvo je, da mora osnovna
družbena celica — družina zad-
nje čase prevzemati nase vse več-
ji del bremena vse težjih eko-
nomskih in moralnih konfliktov,
ki so najbolj občutni v splošnem
pomanjkanju na vseh nivojih, je
med drugim poudaril Žarko
Markovič, predsednik Zveze
družin v občini Ptuj.
Organizatorica srečanja števil-
čnejših družin, odvetnica Božena
Čačkovič, pa je v soglasju z osta-
limi udeleženci okrogle mize ob
koncu izoblikovala še tele os-
novne zahteve:
—	Predlagamo, da bi pri slo-
venski vladi ustanovili ministr-
stvo za družino, če pa to ni mo-
žno, pa vsaj posebni resor z od-
govorno osebo, ki bi ob vsakem
času lahko deloval v korist dru-
žine.
—	Zahtevamo otroški doda-
tek za vse otroke z možnimi soci-
alnimi korekcijami.
—	Porodni dopust je treba
podaljšati vsaj na 15 mesecev.
Če pa je otrok bolan, pa na 24
mesecev.
—	Pri pokojninah bi morali
upoštevati materinstvo kot po-
sebno kategorijo ugodnosti.
— Upoštevati bi morali teža-
ve nepopolnih družin, ki so v no-
vem davčnem sistemu precej pri-
zadete. Ce mati ali oče sam skrbi
za družino, bi morali upoštevati
vsaj 50-odstotne davčne olajšave.
~ Težave so tudi pri urejanju
preživnin, kajti zaradi vse bolj
slabe finančne sposobnosti tistih
očetov, kateih firme so v stečaju
ali težavah, dobivajo otroci zelo
nizke preživnine ali pa te sploh
izostajajo. Zato bi morali ustano-
viti poseben sklad za tiste otroke
in matere, ki od očetov ne dobi-
vajo dovolj ali pa sploh nič de-
narja za preživljanje. Preživnine
naj bi odslej plačevala država,
od očetov pa bi pridobila denar
po sodni ali drugi legalni poti.
— Izoblikovan je bil tudi
predlog, da bi številčnejše druži-
ne imele večje ugodnosti pri no-
vogradnjah, predvsem pa pri zni-
žanju prispevkov za spremembo
namembnosti zemljišča, ki so se-
daj vrtoglavo visoki.
-OM
Okrogla miza med razmišljanjem Načeta Polajnarja — desno Božena
Čačkovič.
(Foto: M. Ozmec)
Izvoljen območni odbor mobilizirancev
iz ptujske in ormoške občine
Cez 250 bivših mobilizirancev v nemško
vojsko z območja sedanje ptujske in ormoške
občine seje v ponedeljek, I. aprila dopoldne,
zbralo v Narodnem domu v FHuju. Seznanili
so se s pomenom in namenom društva, z vse-
bino pravil in načinom, kako začeti uvelja-
vljati pravice mobilizirancev do ZR Nemčije.
Večina udeležencev se je potem tudi vpisala
v članstvo društva in dvignila evidenčni list,
ki ga bo moral vsak skrbno izpolniti.
Izvolili so tudi 9-članski območni odbor in
10 odposlancev za zbor Društva mobilizira-
nih Slovencev v nemško vojsko v času
1941—45, ki ima svoj sedež v Celju in deluje
za območje celotne Slovenije. Z vpisovanjem
v članstvo bodo v Ptuju nadaljevali še ves
mesec april, in sicer v klubskih prostorih
Kluba upokojencev v Ptuju, Aškerčeva 9,
vsako sredo in četrtek od 8. do 11. ure.
FF
NEPREVIDNO ČEZ CESTO
IN PRED AVTO
V	četrtek, 28. marca, ob 16.30,
je po Ormoški cesti v Ptuju proti
središču mesta vozil osebni avto
Daniel Pukšič iz Nove vasi pri
Markovcih. Na Ormoški cesti pri
hiši št. 15 mu je z njegove desne
nenadoma stopil na cestišče
Alojz Repič, 74 let. Ormoška ce-
sta I v I^uju. Čeprav je Pukšič
močno zaviral, je s sprednjim de-
lom avta zadel v pešca in ga zbil
po cestišču. Hudo poškodovane-
ga Repiča so prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
OBJESTNOST ALI ŠKODO-
ŽELJNOST
Na motorju stroja za kopanje
rovov, ki je stal na Kolodvorski
ulici v Ormožu je v torek, 26.
marca, okoli 21. ure, nastal po-
žar, ki so ga gasilci hitro pogasi-
li, vendar je nastala precejšnja
materialna škoda, za več kot
100.000 dinarjev. Ugotovili so,
da je neznanec k motorju delov-
nega stroja položil večji šop pla-
stičnih spon za vezanje trte in jih
zažgal. Vnele so se cevi za dotok
hidravličnega olja, zaradi vroči-
ne pa je bilo močno poškodova-
no vetrobransko steklo. Rovoko-
pač je last Adalberte Lešnik iz
Maribora. Za storilcem poizve-
dujejo.
IZSLEDILI VLOMILCE IN
NAŠLI UKRADENE PREDME-
TE
V	noči od 14. na 15. marca je
bilo vlomljeno v trgovino v Mu-
retincih, last MIP Ptuj. Vlomilci
so odnesli precej blaga in odpe-
ljali blagajno, v kateri je bil dne-
vni izkupiček. Pristojni organi
notranjih zadev iz Slovenije so se
povezali s policijskimi organi v
Varaždinu, saj so nekatere sledi
vodile tja in uspeh ni izostal. Va-
raždinski miličniki so kmalu na-
šli, aretirali in izročili maribor-
skim tri osumljence. Vsi trije so
brez zaposlitve, dva iz Trnovca
in eden iz Varaždina. Gre za
37-letnega kuharja in natakarja,
25-letTiega ključavničarja in
21-letnega varilca. Svoj tatinski
pohod so začeli že v Lendavskih
Goricah, kjer so ukradli osebni
avto in se ^ njim odpeljali v Mu-
retince. Blizu samopostrežnice
so parkirali, Stanko je vzel sekiro
in izvijač in skupaj z Robertom
sta vdrla v trgovino. Bruno pa je
zunaj stražil. Iz skladišča so vzeli
precej kave, cigaret, salam in ne-
kaj tekstila in vse to prepeljali na
vozičku do avtomobila. Potem so
na voziček naložili še kovinsko
blagajno in jo na eni od bližnjih
njiv zakopali. Potem so se odpe-
ljali proti Borlu, kjer so na mostu
odvrgli v Dravo voziček, v goz-
du, nekoliko naprej pa so skrili
kartonske škatle z ukradenim
blagom. Potem so se lepo odpe-
ljali proti Varaždinu, vendar so
jih miličniki že naslednji dan
aretirali. Po tridnevnem priporu
so jih izročili preiskovalnemu
sodniku. Večino ukradenih pred-
metov so našli in jih vrnili oško-
dovancem.
PEŠEC HUJE POŠKODOVAN
Cvetko Viraj, Tovarniška cesta
13 v Kidričevem, je v petek, 29.
marca, nekaj po 19. uri nenado-
ma stopil proti sredini cestišča
Tovarniške ceste, po kateri je te-
daj pripeljal z osebnim avtomo-
bilom Jože Pogačar s Ptujske
Gore 77. Zadel je pešca, ki je pa-
del in se hudo poškodoval. Pre-
peljali so ga v ptujsko bolnišni-
co.
Z OTROŠKO IGRO V SMRT
Na dvorišču stanovanjske hiše
Spodnja Brežica 7 pri Poljčanah
sta se v nedeljo, 31. marca po-
poldne, igrala brata 12-letni Do-
men in 11-letni David. Izmeni-
čno sta preskakovala kolebnico
(vrv, ki jo telovadec med vrte-
njem preskakuje). Potem je Da-
vid za nekaj minut odšel v stano-
vanje, Domen pa je brata verjet-
no hotel prestrašiti. En konec ko-
lebnice je privezal za kovinsko
ograjo, na drugem koncu pa je
naredil zanko, postavil pri vhodu
v kletne prostore desko, si zanko
nadel okrog vratu in stopil nade-
sko, deska pa se mu je izmaknila
in tragedija je bila tu. Ko se je
David čez nekaj minut vrnil, bra-
tu ni bilo več pomoči . . .
KARBIDOVKA GA JE HUDO
POŠKODOVALA
Velikonočno veselje s poka-
njem sta pripravila tudi 22-letni
Branko P. in 13-letni Danilo 1.,
oba iz Plajnskega v KS Maj-
šperk. V soboto, 30. marca, okoli
17. ure sta pokala s karbidom v
10 in 30-litrskih posodah. Tehni-
ka je potekala takole: Na dno
posode je bilo treba vliti nekaj
vode, dodati določeno količino
karbida, posodo natlačiti s se-
nom ali slamo, pokriti, posodo
obrniti na pokrov, počakati, da
se je v notranjosti nabral plin in
potem prižgati ... in bum — od-
meva potem od haloških bregov.
Tak postopek sta ponovila več-
krat. Toda nesreča nikoli ne po-
čiva. Ker seje v manjši karbidov-
ki prej nabral plin, jo je Branko
obrnil in prižgal. Danilo pa je
medtem sedel na 30-litrski karbi-
dovki, najbrž zato, da bi bila tes-
neje zaprta. Esplozija manjše
karbidovke je prevrnila večjo in
Danilo je urno odskočil. Pri tem
pa so plameni gorečega sena za-
netili eksplozijo še v večji karbi-
dovki, ki jo je vrglo v zrak, pri
tem pa je Danila zadela v brado.
Fant je obležal nezavesten in ta-
kega so prepeljali tudi v ptujsko
bolnišnico.
PACIENT ZADUŠIL PACIEN-
TA
V psihiatrični bolnišnici v Or-
možu je v soboto, 30. marca ju-
traj, v eni od bolniških sob strež-
nik opazil pacienta, ki je sedel
na drugem pacietu. To je bil
41-letni M. F., ki je sedel na
54-letnem Alojzu B. Strežnik je
M. F. potegnil vstran in ugotovil,
da Alojz ne kaže več znakov ži-
vljenja. Umrl je verjetno zaradi
zadušitve, dejanski vzrok smrti
bo ugotovila obdukcija.
ff
TUDI LETOS
Pomor
čebel
Te dni je priznani slovenski
čebelar Janez Pislak iz Apač po-
novno opozoril na padanje in
umiranje čebel zaradi fiuorovo-
dikov v ozračju. Znano je, da se
tak pomor dogaja že nekaj zad-
njih pomladi, ko se temperature
dvignejo nad 18 stopinj Celzija.
Lanske analize, ki jih je opravil
Zavod za zdravstveno varstvo v
Mariboru, so pokazale, da je
vzrok pomora čebel uhajanje
fiuora iz elektroliz TGA Kidriče-
vo. Letos naj.bi se po mnenju če-
belarjev območje vpliva fiuroro-
vodikov v ozračju na dihalne po-
ti čebel povečalo še za 5 km, kar
pomeni daje njegov vpliv možen
tudi do 20 km okoli Kidričevega,
odvisno pač od smeri vetra.
Tudi letos so čebelarji veteri-
narskemu inšpektorju prijavili
pogin, ta pa je tudi odvzel vzo-
rec.
Dr. Ciril Korpar iz ptujske
enote mariborskega Zavoda za
zdravstveno varstvo je povedal,
da vpliv fluorovodikov na zdra-
vje ljudi še ni raziskan, saj nihče
ni opravil potrebnih analiz.
Škodljiv vpliv je seveda možen
predvsem na dihalne poti. Edini
podatki, ki kažejo na prisotnost
teh snovi v vodi, so lanskoletne
raziskave, ki kažejo,.da vsebnost
fiuorovodika v vodi ne presega s
Pravilnikom dovoljenih mejnih
vrednosti.	d. 1.
osebna kronika
Rodile so: Marinka Petek, Ul.
25. maja 9, Ptuj — dečka; Eliza-
beta Vršič, Novinci 27, Vitomarci
—	deklico; Danica Fišer-Mutek,
Žabjak 5, Ptuj — Aljoša; Silva
Veselko, Ivanjkovci 25, Ivanj-
kovci — Jerneja; Ema Horvat,
Krčevina pri Vurbergu 55, Ptuj
—	Sandija; Katica Strmšek, Pod-
lehnik 39, Podlehnik — dečka;
Pavla Hebar, Savci 82, Tomaž —
Petro; Julija Petek, Ul. 25. maja
15, I*tuj — Jureta; Anica Klasič,
Durmanec 162, Krapina — de-
klico; Samira Cvjetkovič, Tovar-
niška 14, Kidričevo — Amelo;
Olga Habjanič, Vel. Brebrovnik
19, Miklavž — dečka; Marija
Hebar, Zg. Ključarovci 13, To-
maž — dečka; Anica Potočnik,
Paradiž 56, Cirkulane — dekli-
co; Marta Lešnik, Zagorje
102/a, Tomaž pri Ormožu — Ve-
sno; Marjeta Unuk, Kvedrova I,
Ptuj — Sanjo; Daniela Avguštin,
Kungota 83, Kidričevo — Doro-
tejo; Renata Cimerman, Stara
nova vas 73, Križevci pri Ljuto-
meru — Blaža; Biserka Kumer,
Prhovec II, Štrigova — Marja-
no; Jožefa Kolarič, Trgovišče 20,
Ormož - dečka; Alenka Petro-
vič, Zg. Hajdina 123, Hajdina —
Urško.
Poroka: Franc Mušič, Ptuj,
Tavčarjeva ul. 2 in Sonja Maj-
cen, Ptuj, Na obrežju 6.__
Umrli so: Vincenc Puklavec,
Mihalovci II, roj. 1907 — u. 25.
marca 1991; Marija Gradišnik,
Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 11,
roj. 1924 — u. 26.marca 1991;
Frančiška Klajderič, Ptuj, Volk-
merjeva 10, roj. 1923 — u. 26.
marca 1991; Neža Godec, Pra-
gersko, Ul. bratov Berglez 24,
roj. 1905, u. 27. marca 1991; Juli-
jana Cof, Gorišnica 96, roj. 1920
— u. 28. marca 1991; Marija Ko-
larič, Štuki, Pivkova 11/a, roj.
1911 - u. 30. marca 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajtti odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franci
Lačen (direktor in glavni ured-
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomo-
čnik odgovornega urednika in
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. Naslov: RADIO —
TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro,
čnina 500 dinarjev, za tujino
1100 dinarjev. ŽIRORAČUN pri
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk:
GZP Mariborski tisk Maribor.
Oproščeno prometnega dav-
ka po obvestilu SKUPŠČINE
SLOVENIJE — IZVRŠNEGA
SVETA, številka 3132 z dne 28. 2.
1991.
IZZREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE
»ZAŠČITAs PODJETJE ZA IZDELAVO
ZAŠČITNE KONFEKCIJE, Gubčeva uli-
ca 23, PTUJ
1.	nagrada: darilni bon v vrednsoti 1.500 din —
STANKO MEGLIC, Skorba 36/b, 62250 PTUJ
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 1.000 din ~
KONRAD SOLINA, Trubarjeva 7, 62250 PTUJ
3.	nagrada: darilni bon v vrednosti 500 din —
DARINK.A BARIN-TURICA, Dolga lesa 7, 62270 OR-
MOŽ
NAGRAJENCI BODO NAGRADE - DARILNE
BONE PREJELI PO POŠTI!	ČESTITAMO