K. k. Hofbibliothek* ,,.,„
W4en .....*
St. 19.
V  Grorici, 8. maja 1885.
Tecaj XV.
,,SoLa" izhaja vaak petok in velja dopostiprejemana ali v Gorici na dom poiiljana:
Vie leto.....f. 4.40
Pol leta    .....   ,,2.20 Cetvrt leta    .   .   .   .   „ 1.10 Pri oznanilihin tako tudi pri „po-sianicak" se placuje za navadno tristop-
__no vrsto:------—— - ----------------
8 kr. Le ae tiska 1 krat ¦   f   n   »   »      »   2   „
6  „  „  „    „  3  ;, Zave5e e>ke po proatoru.
._a Stevilke Be dobivajo po 8 kr. t tobakarnicah- v gosposld ulici blizu „treh kron", na starem trgu in v. nanski ulici ter t Trstu, via Ca-serma, 3.                        ;
Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo nredniStvu „So5e" v Gorici na Travnika 16,1., naroSnina pa opravniStvu „Sofa" Via della Croce fit. 4. II.
Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj •e blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremoinira ae naroCnim sniza, akoie oglate pri opravniitvu.
Slovensko narodno jpolitifino drustvo „Sloga* v ' Gorici obraca se do vseh rojakov ter pravico- in mi- I roljubnih sodezelanov, ki imajo pravieo voliti v po- ! knezeni grofiji goriski in gradiiki neposreduo ali po- j sredno poslance t drzavni zbor, ter jim poklada prav : toplo sledece na sree.
Rojaki! pravico- in nuroljubni sodefcelaui t V o- , 1 i 1 n a p r a v i c a, katera nam je dana po milostljivi ; naredbi presvitlega eesarja, slavno vladajoSega Franca ; Jozefa 1., fcaterega naj Bog zivi dolga leta, nakla-da nam ob enem dolinosti, katerih se ne mo- \ remo ogniti, katere moramo kot zvesti driavljani vest- J no izpolnovati. Prva dolznost, katero nam yolilaa ! pravica nalaga jo ta, d a s v o j o p r a v i c o i z v r- ! lujemo. Presvitli cesar hoce, naj mu zaznamujemo \ in odlo&mo take moze, ki poznajo dezelo in njene j potrebe in ki imajo voljo in pogum potegovati so za ! njono gmotno in dulno blaginjo, da mu bodo poma- ! gali pravicno in uspelno vladati naso dezelioo. ki je \ svitcl biser v kroni hababurske monarhije. Kdor so . volitev ne udeleii, no izpolni volje presvitlega ce- | sarja in bo prsd Bogom odgovoren za slabo vladanje, ! ako po njegovi nemarnosti pridejo taki poslanoi v | drzavni zbor, ki ne bodo znali ali ki se ne bodo u-pali svetovati, kar je dezeli koristno in potrebno.
D r u g a d o H n o s t, katera izvira iz volilne pravico, je ta, da vsakdo svojo pravico rest-no izvrsuje. Krivo je maenje onih, ki mislijo, da volilua pravica je mo6t katero sme vsakdo rabiti, kakor hoce, da je torej dovoljeno odtegniti svoj glas spretnemu kandidatu zavoljo osebne mrinje, ali da se sme dati glas nesposobnemu kandidatu zavoljo osebne prijaznosti ali zavoljo povelja. V vestnih zade-vah nima nikdo zapovedorati razen njega, ki je dloveku vest dal. Kakor bo moral clovek Bogu odgovor dati, kako je gospodaril se svojimi mocmi in s svojim premoienjem, tako bo moral odgovarjati, kako je gospodaril se svojo volilno pravico. Gotovo ne more pomagati izgovor: ukazaao mi je bilo slabo voliti, kakor bi ne pomagalo tatu, ako bi s» izgo-Tarjal z ukazom. "V" pravidnih refieh velja .ikaz. Komur je mogode, da sam pregleda nale pol* ¦¦ ticSno stanje, nase zadeve in potrebe, kdor pozna • sebno mole, ki se priporocajo za drzavni zbor, naj o pogovarja o tem se z diugimi razumoimi in dobro mialecimi mozmi ter naj naredi zacasni sklep po svoji vesti. Kdor ne pozna naiih razmer in oseb, prisiljen je, prasati druge za svet in ravnati se po tem, kar zve o nasih volilnih zadevah po drugih. Rojaki, poStenjaki! svetovalcev Tam ne bo manjkalo, so ponujali se Vam bodo, usiljevali Vam bodo svojo svete. In to je najva2nejsa stvar, rojaki, k o g a bote poslusali? Oglejte si dobro svetovalce in ne za-upajte vsakemu cloveku. Kdor Yam je uze od prej znan kot nasprotnik nasih pravidnih zahtev ianamer, kot vetemjak, kot odvisnik, ki zajema iz tujih jaslij, temu, dragi rojaki, nikar ne zaupajte. Tudi gled6 postenih moz je treba vcasih previdnosti, ker zvijafi-niki se posluzujejo vcasib takih oseb, ki so na do-brem glasu, da svoj namen dosezejo. Posteojaki, pa premehki, gredo vSasih iz dobrega srca ali iz neved-nosti, ali ker sicer nimajo miru pred nadlegovalci, zvijacnikom na limanice in lovijo nevede' se druge na slabo stran. Treba je torej vsestranske pazljivosti in prejemati svete le od takih moz\ ki so znuni kot ra-zumni, yestni, znacajni. narodni, neodvisni. Kdor se s takimi mozmi poavetuje, stori, kar mu je mogofie, in veL se od njega ne zahteva.
Kdor ho<Se vestno voliti, se mora prizadcvati, da zmaga sposoben in pravicen kandidat. Tta namen |e pa trebav da vsakdo pametno voli. To se tedaj zgodi, ko se vestni volilci zdruzijo za pofitenega kandidata. Nasi nasprotniki so toliko pre-brisani, da postavljajo le po enega nasprotnega kandidata in da vse svoje glase zanj zdruzijo. Ako bi med poStenimi volilci hotel vsakdo svojega kandidata, bila bi njegova zelja opravi^ena v tem, da zeli poslanca postenjaka, a neopravicena an pogublji-
va bila bi v tem, da dela za cepljenje glasov. Izmed I dobiih kandidatov je treba torej enega izbrati, za katerega glasujejo vsi polteni volilci, ker d^uga^e ni j zmage, Zato smo zgore rekli, naj si vestni volileo napravi zacasni sklep, katerega je treba potem prcmeniti, ako se pokaze, da se imenuje ved spo-sobnih kandidatov. — Vse to, kar Brno rekli o vo-litvi kandidatov, velja tudi o volitvi volilnih moz; zato priporoeamo svojim rojakom, naj se tega vodiia nataufino tliie.
Da bo posameznim volilcom laze gpoznati, koga imajo voliti in od koga imajo prieakovati, da bo za-govarjal njih piavice ter doloval v njih prid in ko-rist, potrudil se je podpisani odbor, da je nutanfiuo pretresel na§e razmore in potrebe ter mo2e, od kn-torih imamo pri6akovati dobrega uspeha, Pri tem je gledal odbor ppsebno tudi na to, da bi se pri volit-vah, kolikor je mogodo, postopalo eootno in skupno, da bi ne imeli nasprotniki povoda, dolLiti Slovenee, da ne znajo slozno postopati, da bomarvedjasno pied vsem svetom, da razpor, kolikor ga je v goritikom ntestu mod Slovouci iu aodoielani, prihaja od dcugo 8t?a..i, ki zametu roko sprave, kor spoznav^, da le v propiru ima obstanek in da mora zginiti, ako nproj-me spravo.
Rojaki, dobromisle^i sodezolani! Znano Vam jo, kdo so v odboru nSlogeu, in iz tega lahko posna-mete, da so smote popolno zanesti na to, kar Vam odbor evetuje. Odbor Yam ne postavlja kandidatov samo-obiastno; poizvedoval je o zoljah in potrebah po dezeli. V soglasji so svojimi porofievaloi, veljavnimi mozmi, nasvetuje Vam za prihodnje volitve v drlavni zbor sledece gospode:
I. Za kmecke obfiine v okrajnih glavarstvih go-riikem,   tolminskem iu soianskem,   ki bodo volile v petek 29. maja v Gorici, Tolminu in Se2ani,   dose-! danjega njih poslanca, gospoda
j  JOSIPA viteza dr. TONKLI-ja,
•!         namestnika de2elnega glavarja ia odvetnika
•                                  v Gorici.
I          II. Za kme5ke  obSine v okiajncm  glavarstvu
j gradiskem,   ki bodo volile v pctek  29. maja v Gra-\ disci, dosedanjega njih ddavnega poslanca, monsignora
EVGENA dr. VikLUSSI-ja,
J                   prvoBtolnega proSta v Gorici.
lit. Za mesta in trge, ki bodo volili v torek2. i junija,   dosedanjega njih drzavnega poslanca,   vzviSe-nega gospoda
FKAIS'CA grofa CORONINI-ja,
dezelnega glavarja v Gorici in fcupaua '                             St. Ft'terskega.
IV. Za veliko posestvo kandidat ni  Se postav-- ljen; poizvedbe in dogovori se 5e vrL6;   ko bo stvar bolj dognana,   naznani se  velikim  posestnikom,   da ; javno izreLejo, kar se zdaj bolj tiho godi.
Rojaki, pravico- in miroljubni sodezelani, okle-; nite se navedenih moz, da bodo voljeni, ako mogoSe, ; enoglasno.   To bo volilcem v 6ast, deieli v korist. I          V Gorici, 4. maja 1885.    v
!                             ODBOR DRUSTVA „SLOGA«.
Volitve.
Iz oklica politiSnega druitva BSIoga", ki smo ga poBtavili na prvo mesto, razvidi ae, da druStvo je vzelo volilne zadeve v roke in da krepko deluje v tem oziru.
1. Vitez dr. Tonkli.
Sloven8kim kmeckim obiSiuam odmenjen je kot kandidat za drzavni zbor dosedanji drzavni poslaneo Jozef vitez dr. Tonkli. V sedanjib razmerah goriski Slovenci nimamo boljSega moia,, kateremu bi izrociU zastopanje. Odkar je stopil v javno zivljenje, pote-guje se vitez Tonkli za pravice sloyenskega aarpda,
ne da bi bil imei za to gmotnih ali drugih koriatij. Odlikovanje, ki mu je bilo podeljeno lansko leto, ni bilo za najnovejse zasluge, empak zato, ker je bil namestuik de^elnega glavarja tisti <5as, ko je bil pri-sel cesar v de%elol. 1882. Ob takih prilikah se odli-kujejo gospodje, ki sode na visjih mesfcih, a dr. Tonkli bil je takrat izpuficen in na njega mesto je bil odlikovan dezelni odbornik, zomljemereo Ivan Gasser. Ta poroota se je popravila lansko leto iu ni imolo torej odlikovanje neposredne zvezo z vedenjem dczav* nega poslanca v drzavnetn zboru.
Res je, da se je zdelo postopanjo viteza Ton* klija o nekaterih prilikah nokako popustljivo, skoro bojeco, kakor bi izviralo iz-«trahu prod mogoSimi nasi od Iu na zgore ali proti italijanski stranki; posobno za casa znatie zadeve nSlovenskega bralnega in pod" pornega druStva14 lansko leto si je bil nakopal ob6o nevoljo. Vender moramo splo$no reLi, da je ostttl voa cas svojega javnega delovanja.zvost navodnomu pro-gramu in da se je za piavice slovenskoga naroda ziluttu) potogoval. Naj omenimo le oni njogov kropki govor v drzavnem zboni o upravi na Primorikem pred tremi loti, a katerim je bil celo visoko goipodo tuko vznemiril, da so nekaj 2aBa skoro ni zavedala iu da jo od tistega casa svojo tuktiko promenila, pre-mostivai svoje raznovrstno dolo iz pisarnih sob v pro-store raznih druStev in zasebnih podjotij. Pojave v javnem iivljenji se ne smejo posamiono preaojevati, ampak vedno v seBtavi z uzroki in uoinki, bliznjimi in daljnimi, neposrednimi in powednimi.
Za upeljavo deLelnih jezikov v sole in urad se je vitez Tonkli vedno krepko poganjal. Ne samo da je v „SIogi". doticne peticije stavljal na duevni red, podpiral jib je tudi v drfav-nem zboru v javnih sejah in v odsekih, ter priporo-cal jih vladi po spomenicah in manjfiih zab.teyah. Vnakdo se so spominja, kako je letos v finanfinem odseku ministra Conrada interpeloval, zakaj ni izvtSil resolucij drLavnega zbora, in kako ostro ga je bil pt-ijel o tisti priliki. 6e torej nimamo Se srednjib Sol na podlagi materinega jezika, ni tega kriv vitez .Tonkli, ampak po5asnost naiega ustavnega razvitja, ki di-vi z urno hitrostjo, ko razdira obstojefie naprave, in ki bo ne more ganiti na nobeno stran, ko je treba kaj novega stvariti, dasi se naravoim zahtevam tudi drzava dalje ne more ustavljati. — JESnako je z de2elnima jezikoma v uradih. Postava nam zagotay^a in dovoljuje vse, a nikogar ni, da bi to tudi prjsilil. S iasom bo morala razpasti stara navada tudi, tukaj in priznati bo moral vsak nepristranski sodcik, ¦ da vitez Toukli ima tudi tukaj svoje zasluge. Pdzadeval se je po svoji moLi, da bo domacmi dobivali uplivna mesta v deieli. Na teh je zdaj lezede, da opravijSyo zaupanje, katero stavlja narod v nje. Skoro v«a sod-nijska mesta na slovenskem GoriSdem so v rol^al; siovenskih uradnikov. Tem je zdaj naloga porocati vladi o potrebi de2elncga jezika v uradib. namesto tujega, katerega ljudstvo ne razume. Nadajemo S0» da rodoljubju naSih gospodov uradnikov se posre$, da se doseze stalno, kar je vitez dr. Tonkli v druibi z drugimi tovariSi napotil. Med tujimi uradniki y n*Ji( de2eli nahajajo se mozje, ki prav odkritosrfino in pogumno naznanjajo na visja mesta dejanske razmere* opominjajo^i na potrebo raznih prememb v doseda-njem postopanji.                                                  ;
Vgmotnem oziru pridobil je vitez Tonkli posebno svojim gorsnim volilcem toliko, da mo "sfiiejp biti hvaleini. Ako ni mogcl doseci vsega, kar je M% lei in nameraval, pojasni.l je vladni zastopnik v n-nanCnem odseku tega leta, zakaj. se to. ni z«odUor Kjer Tonkli ni nahajal zaprek, z,magal je poysod; kj§r jib je nascl, sku^al je odstraniti jft in jih je mnft-, gokrat tudi odstranil. Z ozirom na javni promo.t sate nad bivSi poslanec s ponosoia pokazaHi na,koMd$fl> in komensko brzojavno postajo iu ne, voziyo pp5^ iz Stanjela v Se2ano. NoCemo reai, da gre ysf WW* ga pri teh napravah njcmu, a vender ; sodelovql, le.
"  '   znano nam j«, da ena teh proSenj je bila,
uze ovrzena in da se je §e le potent nazonetno^re^r; loienje in priporocenje. viteza Tonklij* usli^ala. ^Jfeftr mo, da bo gospod poslanec tudi daQe, delov4 vteW
smislu hi da opomni visoko vlado, kako se izvrSuje jezikovna ravnopravnost na po§ti goriSki, o kateri je „8oc&* zadnjid pisala. Ni vraga, da bi ne mogli priti do enakih pravic z dragimi, s katerimi nosimo enaka
Po svojera delovanji v drzavoem zboru priboril si je vitez Tonkli priznanje in veljavo oa cesarskem dvora in pri dnnajski vladi, vsled cesar nam bo mo-gel tadi naprej mnogo pomagati. Nasprotniki sloven-bkega imena imajo ga za nositelja slovcnstva na Go-riSkem. Kot takega sprejmimo ga tadi mi ter izreci-mo ma sploSno priznanje in zahvalo s tern, da ga enoglasno zopet volimo za drzavnega poslanca.
Kakor zuaaj dezele, tako je vitez Tonkli tadi ˇ deLeli vedno deloval v k.tist naroda, Kot predsednik ,Sloge" ni spal. Ce pa druStvo ni vsega storilo, kar bi rodoljubi od ojega pricakovali, ni se cnditi. En mo2 se more vsega storiti; brez pozrtovalnih sodelo-valcev oatane delo enega rooza vedno omejeno. Sicer pa se ne more reel, da je BSloga" zadnja leta malo delovala. Ak(f bi ne bila drngega dosegla, ko to, da je narod vzbudila, da je ustauovila otroSki vrt in ljudsko posojilnico ter da se trudi za dekliSkn Solo, ki se ima odpreti s 1. oktobrom t. I., zasluzi po-hvalo. Pri vseh teb napravah in pri njih vzdrzevanji se je vitez Tonkli mnogo trudil in mnogo 2rtoval. Njegovega letoSnjega predsedutStva v goriSki ditalnici in ajegovega prizadevanja, da bi fttaluici in podpor-nemu druStvu zagotovil prinierne in dostojue prostore, nocemo omenjati, ker bi se nam labko reklo, da to je t preblizoji easui zvezi z voiitvami v drzavni zbor, vender tako delo je samo na sebi fasti in hvale vred-no. „SocaK zadene po tem takem najbrzc pravo, ako se ma v imena neroda z^hvali za njegovo trudapolno in pozrtovalno delovanje za narodoo blaginjo v zadnjih 6 letih, terga pviporoca slovenskemu zavednemu narodu, naj mu izrece tudi on svojo zahvalo in zau-panje s tem, da ga voli enoglasno za svojega poslanca Se daljih 6 let. Taka volitev bo narodu v dast, poslanca ponos, nasprotniku poraz. Male na-vskriznosti naj se pozabijo, te naj ne kalijo sloznega postopanja. Kdor ima poslancu kaj reci, naj mu le rece o pravem casu, na pravem mesta, na dostojin sacln. Ni tak, da bi »e posIuSal, da bi se ne dal prepricati, da bi se imel za nezrootljivega in negreS-ljivega, ali zdaj menda ni cas za to. Zdaj bod imo ve-scli, da imamo nioza, za katerega nas nasprotniki za-vidajo, ter pocastimo ga z euoglasno volitvijo, po-znejo pa pomagajmo muz besedoin dejanjein de-lovati za aarcdovo blaginjo. V nadi, da zavedni slo-venski volilci se ne dajo nit*, zapeljati niti preplaSiti, klice jim „Soca" uze naprej: zivili!
2. Volilni shodi.
borovi
lilne shode, predm, .«.«« .«u«= * unavni zoor, ua se poizvejo o tej priBki zelje volilcev in da se neko-liko vzbudi politicno gibanje med goriskimi Slovenci. V svoji seji 4. t. m. je pa odbor sklenil, da odstopi od te namere in da pred voiitvami ne skliee volilnih shodov, ako ne bodo nove okoliscme tega zahtevale. Zakaj je odbor odstopil od prejsnjega sklepa ?
V izvrsitev doticnega sklepa druStvenega odbora obrnil se je BSIogin* predsednik do nekaterih veljav-aih moz po dezeli ter je prasal za njih mnenje in naavete v tem ozirn. V odborovi seji 4. x. m. so se prebrala pisma, ki o tem govore. S Krasa je porocal 8Slogiiitt zaupnik, da tam je Tonklijeva volitev za-gotovljena in shod nepotreben; samo ce bi se imel shod t Gorici ali v goriski okoiici, naj bi se tudi krafib volilci k njemu povabfli. Z Vipavskega pisal je aSlogmK zaupni mo2, da na volitvi Tonklijevi ni dyomiti in da shod bi ne bil na pravem mesta, ker bi se zdelo, da volilci se silijo in da se jim ne pu§ca prostost. S Tolminskega doSla je vest, da volilni shod bt bd tarn neumesten, da po sedanjih razmerah bo tam Tonkli enoglasno voljen, da bi bilo pa morebiti prav, ako bi sklicala BSlogaK pozneje ob6ni zbor v Totaam m bi se pri tej priliki novi poslanec pokazal svojim vohlcem, dabi sprejel odnjih izraz njih zelja mzahtev. Razen tega omenil je nSlogin" predsednik da je govonl z yeljavnimi osebami s Kanalskesa in Tolminskega m da so mu vsi to odgovorili, kar je t omenjemh pismih izrazeno. Tudi nekateri odborni-iat ta imajo priliko, da z ljudmi z dezele pogosto oMujejo m Ja so v vedni dotiki z veljavnimi ob5in-sfami mo2mi, rekli so, da so nasli povsod in slisali od vseh prav to, kar je predsednik naznanil.
Glede na obcno javno mnenje in na dosedanje vedenje driavnega poslanca dr. Tonklija menil je od-
feS? ^n1?^^* bi7Se«a P°8,anca Pnporociti tadi sedaj kot kandidata slovenskim kmeakim obci-
SS m wi " 2daj bi f ozirom na krat^ «as do vo-Irtevne bdo nmestno skhcevati volilne shode. kiv5a-sin stvar Se otefijo, namesto da bi jo olajSali. Odbor si }& svest, da m delal po osebnem nagnenji in sa-mooblaBtno, ko je stavil Jo2efa vitezadr. Tonkliia za kandidata, ampak da je le javno izrazil, kar euti m pvon ves narod, ter se nadeja, da bo kot novi poslanec pravice svojega naroda krepko zagovarial ne oaraje senina levo, ni na desno Vitezdr. Ton' *U J® obe&l, da bo nadaljeval dosedanjo pot in da ga ne bo zavirala nikaka stvar v njegovem prizade-
vanji, da bi so zacel smatrati slovenski narod Y de> janji ravnopraven z dragimi narodi v sirni Avatriji. Izrazil je svoje preprifanje, da nam pojde v tem ozirn vedno bolje in da mu bo mogoce tadi v gmotnem oziru za de5elo se kaj priskrbeti. Tolilei naj to po-stopanje odbora pctrdijo z enoglasno izvolitvijo dr. Tonklija za drzavnega poslanca.
3. Moasignor Yalussi pa grof Coronini.
Ker imamo Slovene! pravico voliti v vseh stirih sknpinah v drzavni zbor, postavila je ali postavi nSlo-ga" svoje kandidate za vse stiri skupine, tudi za kmeLke obcine t Furlaniji, ker z njimi volijo tudi nekatere slovenske obeme, ki morejo odlociti, kadar med fnrlanskimi obcraami ni edinosri, kakor je prav letos. Kar se tice kandidata za to sknpino, odboru ni bilo treba veliko pomisljevati, kajti dosedanji poslanec monsignor Yalussi, prvostolni prost v Gorici, pokazal se je Slovencem praviLen, bil je vedno v Ilohenwartovem klabu in je glasoval po nacelih tega kluba, kateremu so pripadali vsi sloveuaki poslanci. Z oziroin na njegovo preteklost ni se zdelo odboru potrebno, prasati prosta. ali bo podpiral nase pravie-ne zahteve, ampak ga je naravnost priporoctl slovenskim volilcem, trdno preprican, da Yalussi se bo dr-zal kot poslanec katoliskih nac'el, in to nam je po-polno zagotovilo, da nam ne bo v kvar, ampak da nas bo zagovarjal in branil, kjer bi se nam krivica godila. Zilaj pa je na slovenskih volilcih v Brdih in na Krasu, da mu izkaiejo svoje zaupanje z enoglasno volitvijo od avoje strani. Slovenci, ne dajte se pre-variti; ce tudi bi Yam zadnji dan italijanf ka stranka priporocila grofa Coroninija namesto Valu3sija, ne ve-rujte j:, ker rada bi se iznebila Coroninija v trgih, da bi postavila tam kandidata svoje krvit kateremu | moramo na vso mofi braniti do mnage.                     I
Grof Coronini zaatopa ule dolgo let gorilka mesta in trge v drzavaem zbora. Wjegovo postopatijo ! odgovarja vitezkemu njegovemu srcu, ki sijeizvoliio neki 'iberalizera kot idea! in skaSa po svoji rahlocat- I nosti, kolikor mogode, vsakega zadovoliti Ker je postal dandanes liberalizem neka meglena stv.ir, o kateri nikdo ne ve, kaj je, zato tudi politico vedenje vzvi§enega gospoda ni skozi in skozi tako izrazeno ali markirano, da bi se mogla povsod zasle-diti misel, ki ga vodi pri posameznih korakib. 5e-davna dal je italijanskemu druitvu tak odgovor, ki ne ugaja vsem gorilkim defelanom; dejal je namreS, da v njegovem klubu ne bo proatora klerikalcem in feudalcem. ter je tako od sebe pahnil moze, katerih se mi ne sramufemo. Sicer pa beseda ni konj, pravi pregovor, zato tudi nocemo dalje muditi se pri tej razpravi, ter le potrdimo, da grof Coronini se je v narodnih praSanjih vedno pravKno vedel, celo ta-krat, ko je moral zaradi tega grenke po^irati|od svo-jih politicnih prijateljev, nemskih ustavovercev. Ta njegova pravi^nost storila ga je nepopularnega pri nemskih ustavovercih in pri italijanskih kri&6ih j zato bi se ga radi oboji otresli, pa se ga ne upajo. Slovenci smo biii pa vedno zanj in sino tudi zdajT kajii na prasanje „SIoginegatt predsednika je vzviseni go-spod zopet potrdil, da bo enakomerno skrbel za na-rodne pravice obeh dezelnih narodnostij. Tega smo prepridani, da Coronini nam bo pomagai, kolikor bo mogel, zato naj se ga nasi volilci mest in trgov zve-sto oklenejo, da slavno zmaga.
4. Veliko posestvo.
Uajmanj dolofene so stvari v velikem posestvu.
Tu si stoje tri stranke nasproti:   ustavoverno __ tr-
zaska, slovenska in laska. Zadnji imati vsaka svoje volilce, prva si jih pa pridobi s tem, da jib odtrga onima dvema, kolikor more. Xajbrze bo tudi tukaj tako kakor pri volitvah v kupcysko zbornico, da no-bena stranka ne bo mogla za se zmagati, da slednjic se boti morali dve zdruziti, da tretjo premagati. Usta-voverna stranka ima kandidata kneza Hohenloha, kateremu je priSel cas, da zleze vise; skrajna italijan-ska stranka postavila je kandidata grofa Rudolfa Pa-ceja, dobrega mo5a, ki je podpisal program politicnega drustva „Unionett, katerega nagelo zastopa aCorriere"; Slovenci pa nimamo se kandidata. Zdaj nastane za naSe velikoposestnike in za na§e poiiticno drnstvo vazno pra§anje: ali se hocemo komu pridruZiti, ali se bomo boiili na svojo roko ? PraSal nas ni nikdo, ker v sedanjih razmerah ni castno pajda§iti se s Slovenci. Ali se hocemo ponujati? ali morda zahtevatf od doti6mka, naj sprejme nas program? Pace je sprejel program drustva nUnione«, torej naiega ne more izpolnovati, ker ono druStvo si je stavilo na-men, braniti Slovencem cez meje italijanske narod-nosti (?). Ali se okleuemo Hohenloha? Kako garan-cijo imamo, da smo z njim kaj pridobili ? Ali mu ne nakladamo butare, katere ne bo mogel nositi? Naj postavimo svojega kandidata? ali koga? Kandidat mora biti tak, da ni samo Slovencem po godu, ampak da dobi tudi od posteno mislec'ih Italijanov in Remcev kaj glasov.
Ko takega kandidata dobimo, ali ko se o tem sploh kaj sklene, sporoiimo to spoStovanim 6itateljem „So6e*. Za danes opozarjamo nase veleposestnike na oklic ^Sloginega* odbora v danaSnji Stevilki ter jim pnporo^amo, Qaj se vsi volitve udeleSijo, naj vestno  volijo  in  naj zdruzijo vse  svojo  glaaove na
enega kandidata, o katerem se domenijo, ki bo znal tako tudi zmagati, ako se nasprotniki proti nam ne zdruzijo, kakor pri volitvah v kupeijsko zbornico. Ako bomo sloini in previdni, delavni in oprezni, zna-mo ˇ velikem posestvu celo zmagati, dasi to ni ver-jetno, ker trzaska stranka bi se najbrze zdruzila z aIFnioneB, ako bi videlat da smo Slovenci v nevarno-sti, da bi zmagali. Pri zadnjih volitvah v drzavni zbor glasovali smo Slovenci v velikem posestvu za tedanjega trza§kega kandidata. S tem si pa nismo milosti ustavoverskih krogov cisto nie pridobili in na§ zastopnik bii nam je ves cas tuj, v svojem polo2aji zunaj poslanstva celo nasproten. Od tistega 6asa do zdaj se razmere niso premenile,r"zato"je telkoTlazso-diti, kaj bi bilo bolje; dobro ne bo ni to ni ono, ako ne bomo imeli posebnega razuma ali posebne srece. — Yeleposestnike prosimo, naj se ne vezejo na nobeno strati in naj ne oddajajo svojih izkaznic. Ko bo dan volitve, naj pridejo v Gorico v prostore, ki bodo zaznamovani, da se med seboj pogovore; kdor pa ne bo mogel priti, naj poSlje o pravem easu pa gotovo svojo izkaznico in svoje pooblastilo pred-sedni^tvu 3Sloge" v Gorico po navodu, ki mu dojde o pravem 6am. Vender tudi tisti, ki poiljejo poobla- t stila, naj pridejo vse eno Se sami, kolikor je mogoce, da ne bo morda vec pooblastil nego volilcev, ki bi mogli s pooblastili voliti.
Dopisi.
Iz Brd, 4. maja. Volitve za drzavni z b o r se priblizujejo. To razvidimo iz nabitih naznanil v slovenskem in hrvalkem jeziku. Treba to-raj pripravljati ljudstvo za voiitve tudi pri nas. Odbor „SIovenskega jeza" je v seji (29. m. m.) to red obravnaval in je sprejel kandidata za kmetske obcine, ki spadajo pod gradiski okraj, vis. d, g. Vahw-si-a, prosta goriskejra, wv je sklenil zanj delati. Da bi le med kouservativci v Furlaniji ne bilo razpora! Tam dole je prevec odvisnosti inpremalo vnetosti za kandidata ; to smo skusili pri zadnjih volitvah za dezolni zbor. Naj bi se torej volilni odbor kolikor mogoce potrudil I Pricakujemo pa od naiih kandidatov (ozi-roma poalancev), da bodo tudi za Slovence v Brdih skrb imeli in naie prolnje podpirali.
Za gorilki okraj naj kandiduje dosedanji poslanec, ker je v ddavuem zboru dobro branil naSe narod ne pravice gled6 sodnij in srednjih Sol. Zalibog nam visoka vlada le vedno ne odpira poti do kruha omike, dasi plafiujemo v ta na-men enako visoke davke, kakor Nomci!
Se to naj naznanira, da je odbor vflSlovenskega jeza* akademifinega slikarja Slegelj-na iz ipavske doline v Biljano povabil in 2 njim pogod-bo sklenil, da izdela do 5. julija 1.1. sliko sv. Cirila in Metoda za spomin tisocletnice. Stala bo 220 gl. Slikar je znan, dasi mlad. Sme se pri6akovati kaj krasnege, ker je vnet in zmozen. Toda znesek ni 3e nabran, zato se prav iskreno vsem rodoljubom pri-poroiia nabira darov! Dobro zafieto delo naj sredno napreduje! Lepa hvala za poslane darove f Povrni Yam Bog I Sv. Ciril in Metod pa bota prosila za vse daritelje.
Iz Komna, 3. maja. — Dobro je, 5e se kake 8plo5ne, posebno politicne napake, katere lahko narodu Skodujejo, javno po dasopisih razpravljajo z na-menom, da bi se jim, ce mogofie, Se za 6asa v okom priSlo in da bi se tako kaka nevarnost odstranila. Toda ia\ da premnogokrat se fiasnikarska dobrota zlo-rabi in da marsikateri napololikanec svoj lolc* razlije nad mozmi, ki so vseskozi hvalevredni, vzgledni in znacajni. Da se na tak naSin ne dela sloga med ob-Lani, ampak le prepir, in da se narodu tako ne ko^ risti, ampak le skoduje, je jasno. Tak dopis pa je bii nedavno v trzaskem laljivem listu, Juriji s pulo, ki je hotel med drugim nekatere tukajlnje pridne, za obcni blagor skrbljive mo2e pred svetom ocrniti; a s tem je naj bolje sam sebe osmeiHl.
Y nasi sredi imamo moza, kateri se sicer ni solal v kmetijskih solah, a vender v praktidnem 2iv-Ijenji se lahko postavi v izgled pridnega in umnega kmetovalca, ki je uze marsikako kraiko puS6avo spremenil v krasen vinograd. Res, on ni nieesa po-dedoval po svojih starisih; lei je po svetu si sre6e iskat, kakor si jo gre tudi marsikteri sin kralkih Slovencev, in le njegovi pridnosti, polteni in pametni varcaosti se pripisuje, da si je tako dobro opomogel. Ta moL je na Krasu ob6e dobro poznani in od va-§5anov in okolicanov sploino spoitovani g. Dominik G a § p a r i; katerega je neki tukajinji dopisnik, namesto da bi ga posnemal, h nevoSljivosti hotel ogr-diti. Ses, da g. G. ni rojen Slovenec, a je pa za Slovence uze mnogo storil; on rad govori slovenski jezik in vedno se poteguje za sedanjo njegovo dorao-vino; on ni nikakor neodresenim irredentarjem po-doben, ampak njih nasprotnik; postal je pravi Avstri-jec. Svojo druzmo vzgojuje slovenski v slovenskih §oIah in poteguje se vedno na strani naroda za na-rodne pravice. Ko se je letos ustanovilo tukaj v Kom-nu 8lor. .Bralno druStvo", pristopil mu je med prvi-
mi kot ud in dal mu je krasno stanovanje. — Pa tudi potem, ko se je nekaterim potrebno zdelo Se drugo drultvo „L i r aB ustanoviti, se je podpisal kot podporni ud, ce tudi je videl v tem dcuStvu maisi-kterega njemu nasprotnega uda; podpisal se je, ker so bile vaaj ttv a b i 1 n ea besede — narodne. A kdo mu bo mogel zdaj v zlo Steti, ce izatopi iz dm§tva, v katero se je bil vpisal z namenom, da bi podpiral narodno petje, aaa za to od neke strani prihajajo strupene pulice. Ue se mo2, kateri je toliko dobrega storil za sploSni blagor v  cerkvi in v obcmi,   kakor
f. G., tako crni po easopisih, kakor je to storil neki opisttik__v »Juriji.A_^Me^.i_ue_. more._biti ._to_-V-. .prid--"niti narodu niti obcini, in mora tako ravnanje vzbu-diti sploSuo nevoljo.
Xahko bi Tladala mej nami „edmost in sloga", a zalibog, da je mej nami neka stranka, ki po tej cvetiei, ce tudi se kje prikaie, koj udrihainjo hoee z Tsakim sredstvom izrati, io Se zalostnejSe je to, da se tern Jjudem, od katerih se ze iz skuinje ve\ da no morejo iliveti brez prepira, tudi drugi bolj olikani in bolj znaeajui mozje dajo vocliti — za nos. Ona v2e vsacemu otroku znana bason* od Je2a in lisiee", katere se je oni dopisnik hotel "posluziti, se nikakor ne ujema z obcespokovanim, mirnim raozem, ki je prava dobrota se svojini mliiiom in kovaeijo na par, in ki je bodisi pri telegrafu bodisi pri drugih obem-akih delih mnogo storil in mnogo zrtvoval. Udrihati po zasluzenihmozeh.jekkko, a delati za narodje tezko,                    _____________
Politidni pregled.
Has" presvitli cesar Sel je 1. maja v Budapest, kjer je bil na kolodvoni slovesno sprejet, drugi dan otvoril je pa razstavo. katero je 0-gerska letos priredila. Pokrovitelj tej razstavi, eesarjeviS Rudolf, iiagovoril je cesarja ter izre-kel svoje veselje Bad to slovesnostjo, ki je do-ma&m in drugim narodora dokaz, kakojeOger-ska v zadnjeni dasu napredovala.
Se ztuirom zavzima volilno gibanje v no-tranji politiki prvo mesto. Cem bolj se bliiamo wlitvam, tem bolj nara§6ajo valovi volilnega gi-banja. &acetkom vrSili so se pogovori razlidnih strank o prihodnjih volitvah, sedaj so in vse veeje skupine razglasile svoje manifesto, svoja nafiela o bodoeih volitvah. Dunajski in drugi skoii izdali so poseben pastirski list o ti pri-liki, ki naglasa, naj se vsi konservativni volilei udelelijo volitev in naj volijo mo2e, Jki so njih zaupanja vredni, mo2e udane Bogu in cesarju, katerim bode namen konLati narodni boj po potu pravice in jednakopravnosti, ter narediti in ohra-niti Avstrijo mogocno in srefino na podlagi kr-ganske resnice.
Tudi ceski veleposestniki objavili so svoj program, ki poudarja spravo med narodi na podlagi jednakopravnosti, in hocejo skupno delovati z drugimi poslanci Seskega naroda v dosego svb-jih namenov. To pa ni prav niti levifiarjeni niti, kakor se da soditi iz vladi prijaznih glasil, — vladi. Vlada bi rada videla, da bi deski veleposestniki pomagali ustvariti srednjo stranko, ki bi potem gospodovala in odlocevala v vseh pre-pirih. Na Moravskem se je to posrecllo, tam so naredili levifiarji s srednjo stranko kompromis ali pogodbo, vsled katere volijo le take poslan-ce, ki vstopijo k srednji stranki, konservativce so popolnoma prezrli.
V Gradci zboroval je v nedeljo shod neni-Skih poslancev, ki je izdal svoj poziv do volil-cev za prihodnje volitve. Namen tem gospodom je ttniditi vse, kar je slovanskega. Jedini proti skupnemu sovrazniku Slovanu, je parola temu proglasu, ki se odliknje po nemski prenapetosti in liberaini silnosti.
Tudi nemski veleposestniki kranjski cutili so potrebo v sebi, da bi svetu ovadili neresnico, da hocejo Slovenci astanoviti jugoslovansko kra-Ijestvo, pred katerim svarijo — koga? — no visje kroge na Dunaji. Ae§ to bi bila velika nc-varnost za Avstrijo. Izbacnili so pa iz svoje srede barona Sehwegelna, dosedanjega poslanca, ker jim ni bil dovolj Nemec.
Tndi na Dunaji je gibanje prav zjvahno, a do sedaj ni mogoce povedati, kako tam volitve izpadejo, vsekako ne bo zmaga leviLarjev tako lehka, kakor do sedaj, opozicija e velika in resna. Gledd zunanje politike nam je danes poro-iati, da se obracajo razmere med Rnsijo in An-
glijo v afganskem ypra§anji na bolje, mir je skoro Le zagotovljen. Rusija je sprejela predlog, da se izro6ijo vse toSke prepira jednemu kralju — najbrSe danskemu — v razsodbo, Ysi viri so danes v tem jedini, da vojske ne bode.
Oe se povemo, da je ninrl na Ogerskem srbski knez KaradjorjeviS, sin Crnega Jurija, ki je bil leta 1858 odstavljen po srbski skup§6ini, da se je srbska skup§6ina, ki jebilajako mirna, naglo zaklju&la, objavili smo vse vaLnej§e za-deve zadnjih osmih dnij.------------------------------
Domade in razue vesti
Nj. cesarska Visoko3t presvitli nadvojvoda Viljelm blagovolil jo podariti 25 goldinarjev za uboge v Kanalu, ko se je due 5. maja na svojem pofcovanji proti Gorici nekoliko fiasa v naSem trgu mudil Za ta velikoduSni dar izrekuje najspodobnejio zahvalo v imenu ubogih, ki so bili 6. maja obdarovani,
Fr. Vidic, dekan,
Nje^ova cesarska Visokost, presvitli nadvojvoda Ytljelm, viSji nadzoinik topn^arstva, priiel je pretekli torek zveder 2ez Predel in skoz Bole, kjer si je oglodal tamoinje trdnjave, v Gorico. Drugo ja-tro si je oglodal tnkajSnjo artilerijo in se je oopeljal popoludne naprej v Trst.
Veteransko drustvo imelo je preteklo nedeljo svoj obdni zbor v dvorani „Pri po§ti", kjer so je vse prav redno in mirno vrSilo. A druga^e je bilo, kakor se nam pripoveduje, pred goitilno na u-lici. Tolpa pottlifinjakov se je baje tam potikala ter iviigala in razsajala; komu v 5ast in veselje ? komu v sramoto in ueiast f Ali jo obfini zbor lojalnega av-strijskoga druStva tako hud trn v peti nekaterim Iju-dem, da ai raoiajo sree Hladiti na tak nevreden na6in, Gospoda, pozor S
Profesor kmetijstva B, Kramar, imel bo kmotijska predavanja v 1) o 1 i n i 17., v 0 o p o v a-n u 24. in v G r g a r j i 25, t. m. Nadejamo se; da naSi zavedni kmotovalci so udele26 v obilnem Stevilu zanimivih in poducnih predavanj.
Andrej Lisjak, doktor vsega zdravilstva, nai rojak, prejSnji zdravnik v Kanalu, bival je osem me-seccv na Dunaji, kjer je poslusal predavanja iz raz-novrstnih zdravniikih strok po najnovejlih sistemik. Postal je operator za porodstvo in fenske bolezni ter so je vrail to dni v domovino, da ostane v Gorici, kjer bo ordiniral za (vse bolezni v svoji hiii v Gosposki ulici St. 28. Veselimo se prihoda tega ve-l^ega in vestnega zdravnika, ki je po na§ih bribih uze dobro znan, ter ga priporo5amo {prav toplo bol-nikom iz mesta in z dezele.
nLa Rassegnatt imenuje se nov pclitiSni list, ki je izsel 5. t. m. opoludne in bo izhajal zana-prej 5. in 20. vsakega meseca. Namen mu je: pod-pirati po svoji moCi italijansko narodno stvar; vz-trajno zastopati na^elo lepega sporazumljenja med dezelnima narodnostima; objavljati in razvijati vse one misli, ki se pokaiejo koristne gmotnemu napred-ku mesta in dezele. Kako hvale vreden je ta program, spozna se iz tega, da flCorrierett ni niti bese-dice crhnil, da je novi list iz§el ali kaj je prinesel. Tiska se v Hilarijanski tiskarni in stane za vse leto 2 gl., za pol leta 1 gl. po poSti; za Gorioo 1 gl. 70 kr. na leto, in 85 kr. pol leta. Nocemo se pre-nagliti s svojo sodbo, ampak cakali bomo, kako bo list izvrieval svoj program.
Marija Thomann, vdova po raujkem ufiite-Iji, katerega smrt smo zadnji6 naznanili, zahvaljuje se presrdno na zadnji casti, ki se je izkazala njenemu ranjkemu soprogu, in na denarai pomo6i, katera jej je dosla iz ditalniskih krogov.
Iz St. Frjana, 6. maja VI. izkaz radodarnih doneskov za druStveno zastavo. Vitez dr. Jos. Totikli 5 gl.; France Terfila 2 gl.; Al. Raf. dr. Rojic 2 gl.; Mihaljko Vuga 1 gl.; Jozef KlanjSCek 2 gl; Priniifi Franc 1 gl.; Janez Trpia KrajnCev 1 gl.; Doruik BIaL 50 kr.; vkup 14 gl. 50 kr.; s prejsnjimi razkazi 82 gl. 10 kr.
V Dombergu bila je preteklo nedeljo vinska razstava. Italijanska lista poudarjata posebno to, da so Dornberfani pred komisijo italijanski govorili in da so 8 tem delo mocno olajSali. Tako naj bi Slovenci povsod odjenjevali, kaj ne, potem bi bil mir v de2eli ? Nam pa se dozdeva, da bi bilo bolje, sesta-viti tako komisijo, ki vjezikovnem oziru bi znala vsaj toliko, kolikor na8 kmet. V Dombergu pa so se poka-zali slovenski kmetje v jezikih bolj uceni od fitutti-ranih gospodov. Naj se naSi kmetje se vinarstva nan-6ijo, kar se gotovo zgodi, potem ne bodotudi v tem oziru zaostajah za gospodo. Potem ne bo treba ve5 komisij, ker kmet bo znal ve5 ko gospod.
Iz 6erni6 dobili smo poro^ilo, potrjeno z iz; virnimi dokumenti, ki pravi,  da ona cesta, o kateri
je pisal cerniSki dopisnik v 18. St. naSega lista, je bila 21. oktobra 1882 prodana na javni drazbi, katero je potrdxl dezelni odbor goriSki z odbkom 27. okt. 1882 St. 4432. Ne vemo, kako je mogel naS prvi dopisnik govoriti o cesti kot o obdinskem pre-moSenji, katero naj, starelinstvo varuje, ko je ona cesta pravoveljavno prodana t'asebnikom. Daljsega dopisa nismo mogli uvrstiti radi pomanjkanja prostora.
Teoreti^ni in praktiSni te5aj za vinorejo in sviloprejo pri c. k. poskuSevaligdi v Gorici. 18. maja t. 1. pricne teoreti8no-prakti6en tecaj na c. k. posku§evali4di za vinorejo in sviloprejo v Gorici in bo trajal 4 tedne. V tem so bode ucllo: I. 0 svilopreji. 1. AnatomiSai in fizijologieni popis sviloprejke. 2. 0 boleznib in sredstvih jih odstraniti. 3. 0 pravilni reji. 4. 0 pripravljanji semena poleg eelularskega sistema. 5. prakticne vaje z mikrosko-pom. — II. 0 v i n o r e j i. 1. Anatomi6en popis trfce. 2. 0 pravilni odgoji trte. 3, 0 napravi vina in kako ga hraniti. 4. Kako naj se upotabijo st-ni-idolki pri napravljanji vina. 5. 0 boleznih vina. <>. 0 ponareii vina. 7. 0 boleznih trt in kako jih zabraniti. 8. Vaje v komicni delavniei in sieer: Kemi5no razatavljanje grozdja in vina. Preiskavanje snovij, ki slufcijo v bar-vanje vin. Kako se spozna ponarejeno vino. Vaje z mikroskopom. 0 trto in vinoroji, U^ilo se bode izu-zemli nedeljo in praznike vsak dan: iz svilavstva od 9.-10. in vajoz mikroskopom od 10.-12.; iz vinorej-stva pa od 6.-7. popoldne in vaje v dolalnioi od 3. 5.
Kdor zeli udeleiati se etioga ali druzega te^aja, se mora oglasiti pri vodstvu doticuega c kr. zavoda v Gorici najkasneje do 12. maja t. 1. Pogoji za vspre-jem v te^aja so: dovrMh 20 let, ljudska Sola in nekoliko znanja v kmetijstvu. Za obiskovanjo enoga ali obeli tccajov, kakor tudi za praktifine vaje plaoa se taksa 10 gl. — Vodstvo jo pooblaSCeno oproititi te takse one kmetovalce, kterim bi bilo teiavno pla^ati. Po dovrsenih teiajih uroSi se spricevalo onim obiskovalcem, kteri prestanejo preskuinjo z dobrlm uspohom.
Eazpis Stipendijev. Podpisauo e, kr, ^kme-lijfiko drustvo razpisuje tri Stipendije no 50 gld. za obigkovalce teoreticuo-prakticnega poduka v sviloreji in vmaratvu wa tukajSnjem c. kr. poskuSevaliicl za svilorejo in vlnarstvo. Podok se priCoe 18. tek. meseca in bo trajal slid UmIuc.
Prosilci naj podajo svoje ptoSnje naravnost tu* kajlnjemu uiadu do 15. tek, meseca. Dokazatl jim je: 1. da so vsaj 20 let stari; 2. da so kouCali ktero Itirirazredno Solo; 3. da so goriSki deielaui in da stonujejo v dezeli; 4. da se pefiajo se svilorejo: prednost se da tistemu, kteri dokale, da se je bavil tudi s kletarskimi opravki; 5. da ne morejo na svojo stroske obiskovati poduka. PnioSijo uaj tedaj proSujh a. krstni list; b. zadnje solsko sprieevalo; c. izjavo obfiinskega urada tiste obciae, v kteri prosilec stanu-je, da so resmLne razmere omenjene pod 3. 4. iu 5.
Vsak Stipcndist bo moral obiskovati svilorejski in vinarski poduk in po koneanem tefeaji narediti iz-pit; po izidu izpita dobi spriCevalo, ktero bo moral izkazati tukajsnjemu uradu. G. kr. kmetijsko dru§tvo v Gorici, 3. maja 1885. Predsednik. C o r o n i n i.
Obligacije zemljisko odveznega zaloga so se srefikale 30. aprila 1.1. pri dci. odboru in so bile iz-srefikane naslednje obligacije : — I. obligacije z odrezki (kuponi): §tev: 157 in 241 po 50 gld. starega denara; fitev. 226, 908, 959 in 989 po 100 gld. st. den.; Stev. 23, 224 in 242 po 500 gld. st. den.; Stev. 137, 400, 411, 465 in 542 po 1000 gld. st. den. — 2. obligacijedrkaA: Stev: 8 za 200 gl. star. den. cerkve MateroBozje na sv. Gori; gtev. 38 za 3880 gl. star. den. Supanije (Pfarrpfriinde) Medea; Itev. 48 za 1760 gl. star. den. zupnije fPfarr-pfriinde) Pradiziol (verski zalog); stev. 69 za 3.480 gl. star. den. zupnije Povirske; stev. 95 za 200 gl.star. den fame cerkve v Kanalu; Stev. 158 za 50 gl star, den. obeme Pieris; stev. 167 za 310 gl. star. den. poddruznice s. Ne&e-Joaniz; stev. 175 za 230 gl. star, den. fame cerkve v Romansu; Stev. 183 za 910 gl. star. den. cerkv^ sv. Nikolaja v Cerovem; Stev. 199 za 3690 gl. star. den. zupnije Rence; Stev. 230 za 50 gl. star. den. cerkve sv. Tomaia v Pliskovioi; Stev 233 za 140 gl. star. den. cerkve bv. Justa v Podsori; Stev. 277 za 150 gl. star. den. vikarjala Stijak; Stev. 384 za 420 gl. star. den. Supmje St. ViSka Gora: Stev, 413 za 50 gl. star. den. poddi-uJ-nice sv. Martina v Berjah; Stev. 415 za.6160 gl. star. den. zupnije Devin; St. 455 za 290 gl.star. den. cerkve sv. Andreja v St. AndreSt; Stev. 256 za 490 gl. star. den. cerkve bv. Florijana v Fojam j zad-nja obligacija je izsreSkana le za 30 gl. star, den., za ostalih 460 gl. izda se pa nova obi. crke A.
Vse te obligacije bo izpla5evala de2elna denar-nicaoddne31. oktobra t. 1. napr©3 s 5% premijo vred in to proti pobotnicam brez koieka. Mora se pa sestaviti posebna pobotnica za obligaoijo in posebna za premijo; prvim pobotnicam prUagajo se tudi Se obfigacne same z odrezki vred; obligaCijam orke A, ki mmajo odrez.. kov, se pa prilagajo tudi Se doticne placilne pole, zadovajoce prejem obresti, Pobotnice za obligacije, vpisane na ime cerkev, morata Se tudi kljudarja
smisla in da opomni visoko vlado, kako se izvrsuje jezikovna ravnopravnost na poSti goriSki, o kateri je .Sofia" zadnjic" pisala. M vraga, da bi ne mogli priti do enakih pravic z dragimi, s katerimi nosimo enaka bremena.
Fo svojem delovanji v drfavncm zbora priboril si je vitez Tonkli priznanje in veljavo na cesarskem dvora in pri danajski vladi, vsled cesar nam bo mo-gel tadi naprej mnogo poraagati. Kasprctniki sloven-bkega imena imajo ga za nositelja slovenstva na Go-riskem. Hot takega bprejmimo ga tudi mi ter izreci-mo ma sploSoo priznanje in zahvalo s tern, da ga enoglasno zopet volimo za drzavnega poslanca.
Kakor znnaj deiele, tako je vitez Tonkli tadi v dezeli vedno deloval v korist naroda. Eot predsednik „Sloge" ni apal. Ce pa drnstvo ni vsega storilo, kar bi rodoljubi od njega pricakovali, ni se caditi. En laoz ne more vsega storiti; brez pozrtovalnih sodelo-valcev ostane delo enega moza vedno omejcno. Sicer pa se ne more reci, da je „Sloga* zadnja leta raalo delovala. Ako*bi nr bila drugcga dosegla, ko to, da je narod vzbudila, da je ustanovila otroski vrt in Ijndsko posojilnico ter da se trudi za deklisko Solo, ki se ima odpreti s 1. oktobrom t. 1., zasluzi po-hvalo. Pri vseh teh napravah in pri njih vzdrzevanji se je vitez Tonkli mnogo trudil in mnogo zrtoval. Njegovega letoSnjega predsedniStva v goriski citalnici in njegcvega prizadevaoja, da bi citalnici in podpor-nemu druStvu zagotovil primerne in dostojae prostore, nocemo omenjati, ker bi se nam lahko reklo, da to je v prebliinji casni zvezi z volitvami v drzavni zbo;, vender tako delo je samo na sebi casti in hvale vred-no. „Soca" zadene po tern takera najbiie pravo, ako se mn v imenu naroda zahvali za njegovo trudapolno in pozrtovalno delovanje za naroduo blaginjo v zadnjih 6 letih, terga priporoca slovenskemu zavednemu narodn, naj mn izrece tudi on svojo zahvalo in zau-panje s» tern, da ga voli enoglasno za svojega poslanca Se daljih 6 let. Taka volitev bo naroda v Cast, poslanca ponos, nasprotnika poraz. Male na-vakrilnosti naj se pozabijo, te naj ne kalijo sloznega poatopanja. Kdor ima poslancn kaj reel, naj mu le rule o pravem easu, na pravem mesta, na dostojin DaCio.   Hi tak, da bi ue poslusal, da bi se ne dal
SrepriSati, da bi se imel za nezmotljivega in negres-ivega, ali zdaj menda ni Cas za to. Zdaj bodimo ve-seli, da imamo raoia, za katerega nas aasprotniki za-vidajo, ter pocastimo ga z enoglasno volitvijo, po-zneje pa pomagajmo muz besedoin dejanjem de-lovati fa narodovo blaginjo. V nadi, da zavedai slo« venski volilci se ne dajo nit* zapeljati niti preplaiiti, klifie jim »Soca* uze naprej; zivili!
2. Volilni shodi
Politico drultvo aSloga* sklenilo je bilo v od-borovi seji 13. aprila t. 1., da sklice po potcebi vo-Hlne shode, predno bodo volitve v drzavni zbor, da so poizvejo o tej priliki zelje volilcev in da se neko-Kko vzbudi poKticno gibanje med gorilkimi Slovenci. Y avoji seji 4. t. m. je pa odbor sklenil, da odstopi od te namere in da pred volitvami ne sklice volilnih shodov, ako ne bodo nove okoliscme tega zahtevale. Zakaj je odbor odstopil od prejsnjega sklepa ?
V izvrlitev dotienega skltepa druStvenega odbora obrnil se je „Slogina predsednik do nekaterih veljav-nih mo2 po dezeli ter je prasal za njih mnenje in nasvete v tem ozira. Y odborovi seji 4. t. m. so se prebrala pisma, ki o tem govore. S Krasa je porocal .Slogin* zaupnik, da tarn je Tonklijeva volitev za-gotovljena in shod nepotreben; samo ce bi se imel shod v Gorici ali v goriski okolici, naj bi se tudi kraSki voliici k njemu povabffi. Z Vipavskega pisal je »Slogin* zaupni moz, da na volitvi Tonklijevi ni dyomiti in da shod bi ne bil na pravem mesta, ker bi se zdelo, da volilci se silijo in da se jim ne puSca prosrost. S Tolminskega dosla je vest, da volilni shod bi bfl tam neumesten, da po sedaajih razmerah bo tarn Tonkli enoglasno voljcn, da bi bilo pa morebiti prav, ako bi sklicala ^Sloga" pozneje obeni zbor v lobmn in In se pri tej priliki novi poslanec pokazal svojim voblcem, da bi sprejel odnjih izraz njih 2elja m zahtev. Razea tega omesdl je ^login* predsednik da je govoril z yeljavnimi osebami s Kanalskega in Tolminskega m da so mu vsi to odgovorili, kar je t omenjemh pismih izrazeno. Tadi nekateri odborni-ta, kiimajo priliko, da z ljudmi z de2ele pogosto obenjejo in ki so v vedni dotiki z veljavnimi obSin-Bfami mozmi, reldi so, da so naSli povsod in sliSali ^i PJ?T ^^ je Pre^ednik naznanil.
«ied6 na obeno javno mnenje in na dosedanje ˇeoenje drzaynega poslanca dr. Tonklija menil je od-
L3 fi^ll?^s]Sa bVr§e6a P°sl^ca priporociti tadi sedaj kot kandidata slovenskim kmeckim ob«-?a? in da za zdaj bi z ozirom aa kratek cas do volitev ne bilo nmestno skiicevati voUIne shode, kivea-mn stvar Se otezijo, namesto da bi jo olajSali. Odbor si jesvest, da ni delal po osebnem nagnenji in sa-mooblastao, ko je stavil Jozefa viteza dr. Tonklija za kandidata, ampak da je le javno izrazil, kar enti in govon ves narodt ter se nadeja, da bo kot uovi poslanec praviee svojega naroda krepko zagovarjal, no oziraje se m na levo, ni na desno Vitez dr. Ton' Wi je obecal, da bo nadaljeval dosedanjo pot in da ga ne bo zavirala nikaka stvar t njegovem prizade-
vanju da bi se za6el smatrati slovenski narod t de-janji ravnopraven a dragimi narodi v sirni Avstriji. Izrazil ie svoje prepricanje, da nam pojde v tem ozi-m vedno bolje in da ma bo mogoce tadi v gmotnem ozira za dezelo se kaj priskrbeti. Tolilci naj to po-stopanje odbora potrdijo z enoglasno izvolicvijo dr. Tonklija za drzavnega poslanca.
3. Monsignor Yalnssi pa grof Coronini.
Ker imamo Slovenci pravico roliti v vseh stirih sknpinab v drzavni zbor, postavila je ali postavi ,Slo-ga" svoje kandidate za vse stiri skapine, tudi za kmecke obdine v Farlaniji, ker z njimi volijo tudi nekatere slovenske obcine, ki morejo odlociti, kadar med farlanskimi obcinami ni edinosri, kakor je prav letos. Kar se tiee kandidata za to skupino, odbora ni bilo treba veliko pomilljevati, kajti dosedanji poslanec monsignor Yalussi, prvostolni piosi v Gorici, pokazal se je Slovencem pravieen, bil je vedno v Hobenwartovem klaba in je glasova'l po nai'elih tega kluba, kateremu so pripadali vai slovenski poshnti. Z ozirom na njegovo preteklost ni se zdelo odbora potrebno, pra&iti prosta. ali bo pcdpiral nase pravic-ne zahteve, ampak ga je naravnosc priporoeil slovenskim volilcem, trdno prepriean, da Yalassi se bo dr-zal kot poslanec katoliskih na<'el; in to nam je po-polno zagotovilo, da nam ne bo v kvar, ampak da vias bo zagovarjal in branil, kjer bi se nam kriviea godila. Z(laj pa je na slovenskib voltleih v Bidih in na Krasa, da ma izkazejo svoje zaupanje z enoglasno volityijo od svoje strani. Slovenci, ce dajte se pre-variti; ^e tudi bi Yam zadnji dan italijanska stranka priporocila grofa Coroninija namesto Yalussija, ne ve-rujte ji, ker rada bi se iznebila Coroninija v trgih, da bi postavila tam kandidata svoje krvi, kateremu moramo na vso moc braniti do ztnage.
Grof Coronini zastopa uze dolgo let goriska mesta in trgo v drzavnem zbora. Xjegovo postopanjo odgovaija vitezkemu njegovemu sreu, ki si jeizvolilo neki liberalizem kot ideal in skusa po svoji rahlocut-nosti, kolikor mogode, vsakega zadovolifei. Ker je postal dandanes liberalizem neka meglena stvar^ o kaceri nikdo ne ve, kaj je, zato tudi politieno ve-denje vzviSenega gospoda ni skozi in skozi tako izrazeno ali markirano, da bi se mogla povsod zasle-diti misel, ki ga vodi pri posameznih korakib. Xe-davno dal je italijanskeran draltva tak odgovor, ki ne ugaja vsem gorilkim delelanom j dejal je nararee', da v njegovem klnbu ns bo pro.^ora klerikalcem in feudalcem, ter je tako od sebe pabnil moze, katerib se mi ne sramujemo. Sicer pa beseda ni konj, pravi pregovor, zato tudi nocemo dalje mudifci so pri tej razpravi, ter le potrdimo, da grof Coronini se je v narodnih prasanjib vedno praviSno vedel, celo ta-krat, ko je moral zaradi tega grenke poHratijod svo-jih politicnih prijateljev, nem§kib ustavovercev. Ta njegova pravicnost storila ga je nepopularnega pri nemskih ustavovercih in pri italijanskih kri^acih; zato bi se ga radi oboji otresli, pa se ga ne upajo. Slovenci smo bili pa vedno zanj in smo tudi zdaj, kajti na prasanje wSloginega(t predsednika je vzvissni m-spod zopet potrdil, da bo enakomerno skrbel za na-rodne praviee obeh dezelnih narodnostij. Tega smo prepricani, da 0>ronini nam bo pomagal, kolikor bo mogel, zato naj se ga nasi volilci mest in trgov zve-sto oklenejo, da slavno zmaga.
4. Veliko posestvo.
Najmanj do!o6ene so stvari v velikem posestva.
Tu si stoje tri stranke nasprofei:   ustavoverno __ tr-
zaSka, slovenska in laska. Zadnji imati vsaka svoje volilce, prva si jih pa pridobi s tem, da jih odtrga onima dvema, kolikor more. Sajbrze bo tudi tukaj tako kakor pri volitvah v kupctjsko zbornico, da no-bena stranka ne bo mogla za se zmagati, da slednjic" se boti morali dve zdrnziti, da tretjo premagati. Usta-voverna stranka ima kandidata kneza Hohenloha, kateremu je priSel das, da zleze vise; skrajna italijanska stranka postavila je kandidata grofa Rudolfa Pa-ceja, dobregamofa, ki je podpisal program politi«5nega drustva BLnionea, katerega nacelo zastopa nCorriere8; Slovenci pa nimamo se kandidata. Zdaj nastane za nase velikoposestnike in za nase poiitifino drustvo vazno prasanje: ali se hocemo komu pridruziti, all se bomo borili na svojo roko ? Prasal nas ni nikdo, ker v sedanjih razmerah ni Sastno pajdasiti se s Slovenci. Ali se hocemo ponnjati? ali morda zahtevati od uoticnika, naj sprejme nas program? Pace je sprejel program drustva „Unione% torej naseg^ ne more izpolnovati, ker ono drnstvo si je stavilo na-men, braniti Slovencem cez meje italijanske narod-nosti (?). Ali se oklenemo Hohenloha ? Kako garan-cijo imamo, da smo z njimkaj pridobiH? Ali mu ne nakladamo buiare, katere ne bo mogel nositi? Naj postavimo svojega kandidata? ali koga? Kandidat mora biti tak, da ni samo Slovencem po godu, ampak da dobi tadi od poSteno mislecih Italijaaov ia JMemcev kaj glasov.
Ko takega kandidata dobimo, ali ko se o tem sploh kaj sklene, sporoclmo to spoStovanim 6itateljem BSoee*. Za danes opozarjamo nase veleposestnike na oklie ,Sloginega« odbora v danaSnji stevilki ter jim priporocamo, naj se vsi volitve udeIe2ijo, naj vestno volijo in naj zdru&jo vse svojo  glasovo na
enega kandidata, o katerem se domenijo, ki bo znal tako tudi zmagati, ako se nasprotniki proti nam ne zdruzijo, kakor pri volitvah v kupcljsko zbornico. Ako bomo slozni in previdni, delavni in oprezni, zna-mo v velikem posestva celo zmagati, dasi to ni ver-jetno, ker trzaSka stranka bi se najbrise zdruzila z aUnionea, ako bi videla, da smo Slovenci v nevarno-sti, da bi zmagali. Pri zadnjih volitvah v drzavni zbor glasovali smo Slovenci v velikem posestvu za tedanjega trzaskega kandidata. S tem si pa nismo milosti astavoverskih krogov cisto nid pridobiH in nas zastopnik bil nam je ves cas tuj, v svojem polo2aji zunaj poslanstva celo nasproten. Od tistega casa do zdaj se razmere niso premenile, zato je te^ko razso-diti, kaj Si bflo boTjey~"d^rolfe~'"b^''ni~Td"ni^Yo;~' ako ne bomo imeli poaebnega razuma ali posebne srece. — Veleposestnike prosimo, naj se ne velejo na nobeno stran in naj ne oddajajo svojih izkaznic. Ko bo dan volitve, naj pridejo v Gorico v prostore, ki bodo zaznamovani, da se med seboj pogovor6; kdor pa ne bo mogel priti, naj pollje o pravem 5asu pa gotovo svojo izkaznico in svoje pooblastilo pred-sednistvu »Slogea v Gorico po navodu, ki mu cfojde o pravem casu. Vender tudi tisti, ki polljejo poobla- t stiia, naj pridejo vse eno Se sami, kolikor je mogoe'e, da ne bo morda vec pooblastil nego volilcev, ki bi mogli s pooblastili voliti.
Dopisi.
12 Brd, 4. maja. Volitve za drzavni z b o r se priblizujejo. To razvidimo iz nabitih naznanil v slovenskem in hrvaskem jeziku. Treba to-raj pripravljati ljudstvo za volitve tudi pri nas. Odbor „Siovenskega jeza" je v seji (29. m. m.) to ree-obravuaval in je sprejel kandidata za kmetske obcine, ki spadajo pod gradiSki okraj, vis. 6, g. Valu&si-a, proSta gorilkega, ter je sklenil zanj delati. Da bi le med konservativci v Furlaaiji ne bilo razpora! Tarn dole je prevecS odvisnosti in promalo vnetosti za kan« didata; to smo skusili pri zadnjih volitvah za dezelni zbor. Naj bi se torej volilni odbor kolikor mogoce potrudil! Pri^akujemo pa od nalih kandidatov (ozi-roma poalancev), da bodo tudi za Slovence v Brdih skrb imeli in naSe pro§nje podpirali.
Za gori§ki okraj naj kandiduje dosedanji poslanec, ker je v drzavnem zboru dobro branil na§e nat-odne praviee glede' aodnij in srednjih Sol. Zalibog nam visoka vlada le vedno ne ©dpi r a poti do kruha omike, dasi placujemo v ta na-men enako visoke davke, kakor Nemci!
Se to naj naznanim, da je odbor vWSlovenskega jeza* akademiSnega siikarja Slegelj-na iz ipavske doline v Biljano povabil in 2 njim pogod-bo sklenil, da izdela do 5. julija t. 1. sliko sv. Cirila in Metoda za spomin tisoCletnice. Stala bo 220 gl. Slikar je znan, dasi mlad. Sine se priSakovati kaj krasnege, ker je vnefc in zmozen. Toda znesek ni se nabran, zato se prav iskreno vaem rodoljubom priporoca nabira darov! Dobro zaeeto delo naj srecno napreduje! Lepa hvala za poslane daroveJ Povrni Yam Bog! Sv. Ciril in Metod pa bota prosila za vse daritelje.
Iz Komna. 3. maja. — Dobro je, Se se kake sploine, posebno politicne napake, katere lahko naroda skodujejo, javno po Sasopisih razpravljajo z na-menom, da bi se jim, Se mogoce, le za Sasa v okom pri§lo in da bi se tako kaka nevarnost odstranila. Toda zal, da premnogokrat se easnikarska dobrota zlo-rabi in da marsikateri napololikanec svoj %oU razlije nad mozmi, ki so vseskozi hvalevredni, vzgledni in znaSajni. Da se na tak nacm ne dela sloga med ob-Sani, ampak le prepir, in da se narodu tako ne ko-risti, ampak le ikoduje, je jasno. Tak do pis pa je bil nedavno v trza§kem Saljivem listu, Juriji s puSo, ki je hotel med dragim nekatere takajSaje pridne, za obSni blagor skrbljive mole pred svetom acrniti; a s tem je najbolje sam sebe osmeiil.
V nasi sredi imamo moza, kateri se sicer ni solal v kmetijakih iolah, a vender v prakticnem &h-Ijenji se lahko postavi v izgled pridnega in nmnega Smetovalca, ki je uie marsikako kradko pulSavo spremenil v krasen vinograd. Res, on ni nidesa po-dedoval po svojih stariiih; §el je po svetu si sreSe iskat, kakor si jo gre tudi marsikteri sin kraskih Slovencev, in le njegovi pridnosti, po§teni in pametni varSnosti se pripisuje, da si je tako dobro opomogel. Ta mol; je na Krasa obSe dobro poznani in od va-Scanov in okolic^nov sploSno spoltovani g. Donnnik GaSpari; katerega je neki tukajSnji doplsnik, namesto da bi ga posnemal, iz nevosljivosti hotel ogr-diti. Res, da g. G. ni rojen Slovenec, a je pa za Slovence uze mnogo storil; on rad gov.ori slovenski jezik m vedno se poteguje zasedanjo njegovo domo-vino; on ni nikakor neodreSenim irredentarjem po-doben, ampevk njih nasprotnik; postal je pravi Avstri-jec. Svojo druzino vzgojnje slovenski v slovenskib. Solah in poteguje se vedno na strani naroda za na-rodne praviee. Ko se je letos ustanovilo tukaj v Komna slov. »Bralno druStvo", pristopil ma je med prvi-
Priloga k 19 štev. „Soče"
Imenik
slovcnskih velikili poscstuikov iu nekaterih drugib.
Kovacic- Ivan, Idrija na Ba6i. Kovacid Jozef, Koinen. Kovae-iS Iguao, Sv. Lucija, Kragolj Franc, horn, Lanthieri grof Karol, AjdovSema, Lanthieri grofinja Helena, Rosenthal. Lantbiori grof Tadej, Vipava. LasiS Andrej od Jozef, Kenfio. LasiS Jofcof od JoMa, Gorenja v Verfcojba, Leban Franc, Cornice, Leban Jozef, Stopie, Licon Ivan, Rifomborg. Lokar Anton, AjdovScW. Lovisoni Domenik, Gorica. Loyisoni don Giacomo, Corvignan, Mahorcid Ferdinand, Naklo. Makarovie' Ivan, Morsko. Makarovie" Ivan, Ave'o. Makarovie' Jozof, Bedroi, MalniS Franc vitez, Kauai, Mariuelo JoM od Antona, Vifcovlje, Marinelli 21., vdova Ana, rojena Wpaioa lias-sauer, Gorica.
Marzini Franc, Gorica,                 y
Miani Antonija omozena Klanci6\ Bt. Vid,
Monnri Anton od Antona, Sempas.
Mrovlo Tomaz, Bv, lini
Muha Auton, Lokva.
Mulie Jofcof, Binartno.
Nadalutti Anton, Fovma.
Obizzi mojni grot' Anton, Gorioa.
Obizzi mojni grof Avgusfc, Oiehovlje.
Oblubie' Franc, Kraano.
Pachoi' Janoz, ItoncSo.
Pooenko Anton, Rifomberg.
Pocenko Joftof, Rifomborg,
Pegan Jozef, Gabrije.
Pogan Jakop, Avber.
Peritz Matevz, Dobordob.
Portout Androj, PodloSfo.
Pintar Jozei od MatevSa, PodsaMiii.
Pippan JoM', Skrbina.
Plctz Friderik, Devin.
Policy Anton in Oskar, Sezana.
PolSak Marija, Smarje.
Pouzic Andrej, Ravnica.
Prineio Anton od Antona, Kozana.
Repitsch Marija, Gorica,
Riavic' Franc od Franca, Vitovlje.
Riavic Ju§t, Oseljan.
Riceabona 41. Bernard, Solkan.
ItudesS Miha, Koblaglava.
Saunig Jozef od Ivana, Bilje.
.Saunig Mafcovg, Bilje.
Savio vdova Marija, Gorica.
Sfiligoj Anton od Antona, Imonje.
Sfiligoj BIa2 €d Gagparja, Drenovik.
Sfiligoj Ferdinand od JoMa, Medana.
Sfiligoj Jo&ef od Ivana, Drenovik.
Sfiligoj Kajmund od Ivana, Drenovik.
Siinelc Jozef od Mihaela, Kozana.
Skodnik Stefan, Skodniki.
Soller Jozef, Bilje.
Stanie" Valentin, Bate.
Stepancie' Franc, Temnica.
Attems grof Ivan, Podgora. Attems grofirija Josipina, Romans. Attems grof #iga, Podgora. Attorns grofinja Sofija, Ajello, Bader Ana in Franci&ka v GoricL Bandel Alojzij, Komen,                                    j
Bartolomcj od Janeza, Solkan. Batti6 Jozef, jUcstu, Batig jfliha, Sempas. Borlot Miha, Aris. Bianchi baron Lcnard, Rubije, Bianchi Tereza, vdova, AjdovSema. Bizjak Jancz,, Kuoza. Bolko Ana,  Cornice. Bolko Leopold od Antona, Cornice. Bresdani baronica, Gorica. Oasagraudc Angel, AjdovSeina. C'ehovin Florijan, Gabrije. Ceruatio' Jofcof,   Sempas. Corne Anton, Tomaj. Cocwneig Andrej, Podgora.v Cocianelg Janez od JoMa, Slovronc pri Neblem, Codclli baron Sosto v Musi. Cotich Franelska od Jozefa, Dolenjo Cerovo. Cotich Jozef, Dolenjo Cerovo. Cristanzig Anton od Antona, Kosatna. Delink dr. Karol, Gorica. Doliak Eliaabeta, Oorvinjau. Doliak Ivan, Cervinjaii, Doliak Mntija, Solkan.
Ersettig Karol od Luke, Slovronc pri Neblem. Ersettig  Ivan  od Martina,   Podporni, Dolcuja.
Ersettig Jozef od Andreja, Ko2bana.
Fabiani Anton, Kobdilj.
Fabiani Jozef, Stanjel.
Fabijan Alojzij, Avber.
Fabris pi. Konrad, Gorica.
Faletie Jakop, Ajba.
Fiegl Anton od Antona, Pevnia.
Fotmeutini baron Jozef in Emil, Gorica.
Fnrlan &iga, Rifemberg.
Gabrielcie Andrej, Plave.
Gabrielcic Anton, Losjg.
Godina Daniel. Ajdovscina.
Gorup Jozef, Trat
Orantar Andrej, ^St. Peter.
Grunter Franc, Smatje,
Jaeoncig Anton od Jozefa, Smartno.
Jaconcig Jo^ef od Ivana, Korrain.
Jaeoncig Anton od Franca, Slovreno pri Neblem.
Jacopic dr. Jozef, Gorica.
Jenko Ivan, Vile»se.
Jellen Franc od Jozefa, Doberdob.
Juretig Andrej, Koborid.
Jvancig Anton, Deskla.
Klandil Anton od Antona, Podgora.
Koejancie' Andrej od Andreja, Podgora.
Kodelja Jofef, Deskla.
Kodrifi Adolf, Smarje.
Kofol Anton, Cepovan.
Konjedic Andrej, Plave.
Stok Andrej, Dutovljc
Strassoldo grof Prune in Anton, Rence.
Stroke!) Franc, Gorjansko.
Tacco baron Rudolf, St. Frjan.
Terku5 Ivan od Miklav/a, Dolenje Cerovo.
Teufenbach baron Artur, Pcvma.
Teuffenbach Andrijan in Antonfod Zige, Pevma.
Toplikar Anton od Ivana, Osek.
ToroS Celest od Alojzija, Medana.
Toros Franc od Mihaela, Medana.
ToroS Franc od Mihuela, Medana.
Toros Miba od Ivana, Medana.
Turk Anton, Sepulje.
Ccman Valentin, Tomaj.
Urbancig Jozef od Antona, Brestje.
Valcntincie Jozef, Pluvo.
Vclus&k Anton, Zapotok.
Veluscik Kristijan, Kobalisee.
Vogcl Anton in Jo*ipina, (Jorica.
Wagentruz Jo2efa, Cirkito,
Zbogar Stefan, Bod re/.
Zimic Andrej, Deskta.
Zivic Blaz od Ivana, Vitovlje.
Zivic Jozef, Skopo.
Znccato 21. Viucenc, Oseljan.
Zucebiatti Anton, Medana.
Zvokelj Franc, Cehovini.
V naglici prepisali amo ta imena in dejali ja v prilogo, katere prej nisuio nameravalt. Iiazen sloven-skih volilcev navedli smo tudi nekatore druge, o ka-terih sodimo da bi glasovali za kafcol is k ega kandidata. Iiazen navedenib je pa bo mnogo drugib, ki bi §li % nami. Na prvi poglcd se vidi, da j'e rn ri o-g o v e 1 c p o » e s t n i k o v i z p u 8 6 e n i b, in da je mnogo k v i v o p i s a n i b. Mozje, ki ho ze pred 10 leti umili, veljajo v imeniku 8e vedno kofc volilc't, dasi umrli ne smejo voliti. Vstk volifec ima pravico reklamirati, da se vpise v imiMiik, ako je izpnscen, ali da se izpustijo oni, ki so po kiivem tipisani. Kdor ima posestvo od prednika in ni se v imeniku, naj dokaze, da je posestnik onega aveta, da pride v ime-nik. Reklamacije naj se posiljajo v Trst namcstnistvu do 20. maja t. I. Potem reklamacija ne velja vee.
•iij            Nazntinjajoc
¦ ¦ cmslvn, da seni prcucsel
""  piav uI.Miduo slavm inn ob- iH'
I
ZALOGO   OBUTVI
iz Rastelja v Semen iake uliec h. St.  10,
priporofam se ndauo, d:> bi mi izkazovalo slavno obuinstvo svojc z.uipanje z obilnim naroeevanjem in udjemanj; in. Mojo blugo tsc bo odlikovalo tudi naprej, kakor do zdaj, po svoji lii-uosti, stauovituosti :n nizki ceni. Kdor poskusi, preprica se o tern.
Z uljudnim spostova ijem slavnemn   ob cinstvn &:lani.
Josip Kociancich,
cevljanki mojster. V Gorki 28. aprila 1885
I
B9 Zelodeiw bolcxni tSi
hitro in gutovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresogljivo -/elndcno /dravilo.
Izhsv. i v ra^iili /.ohxlniih Iioliviiih xilravilo, r.aN:m In \. roiiic: <id.«>tarjulo i-annmi. ni l.ibka stvar dnniian^s. ko »<•¦ |»Mwi;tj;i(*> VHal,i»vrsin<t taku /driivilu.
V-feji «M (Hiih "ki'ipljir i/l •••Kov ii.l it.l, ki sn •>Lnaii,i(iji> in |>rt|»<n-(icnji> olicin-itvu / visiiko li'tffimi fifiictiiinii, ni •lrn/*'VM k<> prcvitr •   |i«^<h!h so »k< (iljivu.
Hitnitf jeruzalemski hal/uni, n/v ilnvim ztmn \>n HV(>(i |>ri[n(j-ti scsf.ivi in po ozivljajm'i svnji mori nil z«Ifii[i'iii> /ivci-. -i ji» (iruloWil prcfliifi .1 \>\i<i\ vscini ilru-^ti»i iii» /»!.>; /ii'ini*i:i jiiuinnki. kiir poirjuji' iij«'jj«»vft ra/.»r<Hlnjit.  ki v«ilm» r.nti-.
Ti'i »j;il/um, liog-t ksrpi'iijiM''r iikkVi liiiH^ki-gii ra-Unrhuni, k«»,i>niL<>, Ki j<; hftbih yir.iiut po fivojr>ni p r <!-WiiviHMit ii'.pi'fiu, <iiij« -^iitrivo sr«'<lstvo proti /.('lodt'iniin .'tliiltnsiiii;, i/viraj(r«'i»> i/. im-kmIiic^.i prciiavljiitijii, ZiUo se priporor.*, ko ,j«'^f rn- ilisi, [trnti tioprijotiii Hiipi, f.;iijiisii, ri^tiiijti, z;il»;is.niji(, lifiuorojiiiiliiiiii t<'/,;ivuni ; p<iin;ii;it hitli pioft /.lati'itiri, ^li ium in IntU'xnim v drolui.
ritehtenira s podukom •*<) kr. Olavtia zaloga v lekarni G. 3. Poiitoni v (iorici. V TKHTIJ pii <i. IJ. Kovis, v KOItMINC ji-i A. Frar.znni, v TOLMINU [»n {.. VaWsi-jl.
i;m/oM:usi,im
p o   <\ v.   M :i I i v i
,ji- 4M]|nr-iin ii.i(ln.l,iM! xdravilo /opiir imitill t«r ravin:i<iz«'in, tif;aiij<' po udih, lioleeiiu* v kri/i t»*r /ivfili, otcl.lino, otrpncle ude in kite (id., main iras-a iw. m- i.Jii, pa niiuo po polnciii iiijr, Uar dofcaziiji ol.ilm./ahval. Zalilcvanaj so o „vxvi zojmt tri;anji» ym dv. Maljci" s zrawn stojeriiii znaiuon jem; 1 stekl.'uicaSO kr.
;___     TK Zalivala. "^K
"'.¦Ijuftnirtrf*. (;(,s,1()(ilf pj. Ti'iikof/.y-jii, lokirju v Ljubljuni. Mnja mnti *t> tin protillskfj boleziii na nojji sil no tl*l>«»Ii in ra/iia doinaca .diMvila Imv/v¦:pcino raldli. Ko ,jc pa l)(iIez(Mi t:i.'d:tlji" Imji.i [»nlia_j,ila iti uzi" vcr tlnsj ni^o moLfli ritopiti mi no^ci, sponitiim .ii; na \ a', dl'. JJIaliCCV pl'Otinski CVCt !»> 50 kr. t.t>r »i ;jja iicniiid.ima nann'iui. lit vi-s imcl jo vn<lo\it vspeli, d» ¦»> ^' po -:.r«tk»>j raid oprostili itiurnih fiolerin. S popolnnn pi^pticinj.ia rri/iiavaiit torej dr. MalitVv i»r«tiiiski vxvt k.»f izvrstnu zilraviln in ¦»« vsa-ki'inn l»aliiil.» v jcdmiki'.; lniU"iu pi'iporoi'mn, Yjim-j hlasjo-rodnosti pa i/n*kam imj{»ri>rrneJNO zah-.alo, /, v-x-ni '.posto-vaiijcm  itdani
Fram* tlu^, po .^tnii, v snuirji pn Celji. M^ PlaiiiiiNki zrliM'iii sirup kranjski,  *^PV
i/boi-on /'»pn- tva>i-U, liiipain-:, vratolnd. pr,-»ne in piniciic bolrrinc; t > cl.lcmca >tl ki Ivof-tiicj^i n -jj«i \»i \ u^oviniii se luiliajajtu-i    oki in ^iropi.
SHF" Ki'i t'isHIne kru^Hce, v. kv. pt'iv.,  ""^6
ii« Hiuolo bi ni v ntjt<diii:i.t -;i>spiidinj>>,vu po^rchiiti in so so uze tisiitkruf s;,jajn«i o^vedotub1 pri /ab.i«anji e!ov"skei,M tele.sa. fjlavi>b«luT oMpiU'iiib udih, ska>a'ii--ni >.«>I«>d<-i, j«.>trnih in obistnib bolp/.nilt, v j.k tnljab ii 'J! kr.; |<mUii -,mvoj s 0 bkatuljami 1 gold. ."> kr. Ua-:jn«siitja st?  ic  \-^l".\ ?avi>j.
Xarociia sc i/vrse: uajiiitreje s po^tiiiui povzetjem v lekarni pri ,saraorogu"
Jul- pi- ililSSSff-jx zi Msstsesi trgu 7 Ljulijiai-
I
mi kot ud in dal mu je krasno stanovanje. — Pa tudi potem, ko se je nekaterim potrebno zdelo Se drugo druStvo nLira" ustanoviti, se je podpisal kot podporni ud, lie tudi je videl v tem drustvu maili-kterega njemu nasprotnega uda; podpisal se je, ker so bile vsaj „vabilneK besede— narodne. A kdo mu bo mogel zdaj v zlo Steti, ce izstopi iz drustva, v katero se je bil vpisal z namenom, da bi podpiral narodno perje, avmu za to od neke strani prihajajo strupene police. Ce se moz, kateri je toliko dobrega storii za splolni blagor v eerkvi in t obemi, kakor •. G., tako drni po casopisih, kakor je to storii neki iopisnik v »Juriji s puSo", ne more biti to v prid niti narodu niti obeini, in mora tako ravnanje vzbti-diti BploSlo nevoljo.
Lahko bi vladala mej nami »edmost in sloga", a zalibog, da je mej nami neka stranka, ki po tej cvetici, de tudi se kje prikaze, koj udriha in jo hoce z vsakim sredstvom izruti, in §e zalostnejle je to, da se tem ljudem, od katerih 83 ze iz skutaje ve, da ne morejo 2iveti brez prepira, tudi dragi bolj olikani in bolj zna5ajui niozje dajo voditi — za nos, Ona Tie vsacemu otroku znana basen' od „jeza in lisice", katere se je oni dopisnik hotel pwluiiti, se nikakor ne ujema z obcespoStovanim, mirnim modern, ki je prava dobrota se svojim mlinom in kova5ijo na par, in ki je bodisi pri telegrafu bodisi pri drugih obcm-akih delih mnogo storii in mnogo zrtvoval. Udrihati po zaslazenikmoiehjelabko, a delati za narodje lelko.                    ___________
PoMtidni pregled.
Na§ presvitli cesar M je 1. maja v Budapest, kjer je bil na kolodvoru slovesno sprejet, drugi dan otvoril je pa razstavo, katero je 0-gerska letos priredila. Pokrovitclj tej razstavi, cesarjevitS Rudolf, uagovoril je ccsarja tor izrc-kel svoje veseljc nad to slovcsnostjo, ki je do-madim in drugiin narodom dokaz, kako je Oger-ska v zadnjem fiasu napredovala.
Se zmirom zavzima volilno gibanjc v no-tranji politiki prvo mesto, tfem bolj se blizamo volitvam, tem bolj «ara§6ajo valovi volilncga gi-banja. Zacetkom vrSili so se pogovori razlitaili slrank o pribodnjih volitvah, sedaj so 2e vse veeje skupine razglasile svoje manifesto, svoja nafiela o bododili volitvah. Dunajski in drugi §kofi izdali so poseben pastirski list o ti pri-likij ki naglaSa, naj se vsi konservativni volilei udelezijo volitov in naj volijo mo2e, |ki so njih zaupanja vredni, moze udane Bogu in eesarju, katerim bode namen koncati narodni boj po potu pravice in jednakopravnosti, ter narediti in obra* niti Avstrijo mogocno in sreeno na podlagi kr-sanske resnice.
Tudi 6eski veleposestniki objavili so svoj program, ki poudarja spravo nied narodi na podlagi jednakopravnosti, in hocejo skupno delovati z drugimi poslanci Seskega naroda y dosego svo-jih nanienov. To pa ni prav niti leviCarjem niti, kakor se da soditi iz vladi prijaznih glasii, — vladi. Vlada bi rada videla, da bi ceski veleposestniki pomagali ustvariti srednjo stranko, ki bi potem gospodovala in odlocevala v vseh pre-pirih. Na Moravskem se je to posre&lo, tam so narediii levid&rji s srednjo stranko kompromis ali pogodbo, vsled katere volijo le take poslan-ce, ki vstopijo k srednji strauki, konservativce so popoinoma prezrli.
V Grade! zboroval je v nedeljo shod neni-Skth poslaneev, ki je izdal svoj poziv do volil-cev za prihodnje volitve. Namen tem gospodom je uniciti vse, kar je slovanskega. Jedini proti skupnemu sovraznikn Slovanu, je parola temu proglasa, ki se odlikuje po nemski prenapetosti in Jiberaini silnosti.
Tudi nemski veleposestniki kranjski dutili so potrebo v sebi, da bi svetu ovadili neresnico, da hoCejo Slovenci ustanoviti jngoslovansko kra-ljestvo, pred katerim svarijo — koga? — no viSje kroge na JDunaji, de§ to bi bila velikane-varnost za Avstrijo. Izbaenili so pa iz svoje srede barona Sehwegelna, dosedanjega poslanca, ker jim ni bil dovolj Nemec.
Tudi na Dunaji je gibanje prav zivahno, a do sedaj ni mogoce povedati, kako tam volitve izpadejo, vsekako ne bo zmaga levidarjev tako lehka, kakor do sedaj, opozicija e velika in resna. Gled6 zunanje politike nam je danes poro-dati, da se obratfajo razmere med Rasijo in An-
glijo v afganskem ypra§anji na bolje, mir je skoro 2e zagotovljen. Rusija je sprejela prediog, da se izrocijo vse toSke prepira jednemu kralju — najbrze danskemu — v razsodbo. Vsi viri so danes v tem jedini, da vojske ne bode.
(3e §e povemo, da je umrl na Ogerskem srbski knez KaradjorjeviS, sin Crhega Jurija, ki je bil leta 1858 odstavljen po srbski skupScini, da se je srbska skupsfiina, kijebilajako mirna, naglo zakljudila, objavili smo vse va^nejse za-deve zadujih osmih dnij.
Domafie in razne vesti
Nj. cesarska Visokost presvitli nadvojvoda Viljelm blagovolil jt? podaviti 25 goldiaarjev za uboge v Kanalu, ko se je due 5. maja na svojem potovanji proti Gorici nekoliko Lasa y naSem trgu mudil. Za ta velikodu§ni dar izrekuje najspodobnejSo zabvalo v imeuu ubogih, ki so bili 6. maja obdarovani,
Ft% Vidic, dekan.
Njegova cesarska Visokost, presvitli nadvojvoda Viljelm, viSji nadzornik topni6arstva, priSel je pretekli torek zve^er &z Prcdel in skoz Bole, kjer si je ogledal tamosnjo trdujave, v Gorico. Drugo ja-tro si je oglodal tukajSnjo artilerijo in se je odpeljal popoludoo naprej v Trst.
Veteransko druStvo imelo je preteklo nedeljo svoj ob^ni zbor v dvorani „Pri polti", kjer so je vse prav redno in mimo vrSilo. A drugafie je bilo, kakor bo nam pripoveduje, pred gostilno na u-lici. Tolpa poultSiijakov se je baje tam potikala ter zvizgala in razsajala; komu v cast in veseljeP komu v sramoto in no^ast ? Ali jo obfini zbor lojalnega av-sh'ijskega drnStva tako hud trn v pefci nekaterim ljudem, da si morajo sree hladiti na tak nevreden na^in. Gospoda, pozor!
Profesor kmetijstva L, Kramar imel ho kmetijska predavanja v D o 1 i n i 17», v (J o p o v a-uu 24. in v Grgarji 25. t, m. Nadejamo se, da naSi jsavedni kmotovalci so udele^e* v obilnem itevilu zanimivih in poduLnih prodavanj.
Audrej Lisjak, doktov vsega zdravilstva, nai rojak, prejluji zdravnik v Kanalu, bival jo osem mo-secev na Dunaji, kjer jo posluSal predavanja h raz-novratnih ztlravniSkili strok po najnovejSih sisfcomih. Postal je operat6r za porodstvo hi ^enske bolezni ter so je vrnil to dui v domovino, da ostane v Gorici, kjer bo ordiniral za [vse bolezni v svoji hiSi v Gosposki ulici fit. 23. Veaelimo se prlhoda tega ve-S5ega in veatnega zdravnika, ki je po nasih hribih uze dobro znan, ter ga priporo6amo {prav toplo bol-nikom iz mesta iu z de2ele.
„La Rassegna" imenuje so nov politicni list, ki je izSel 5. t. m. opoludne in bo izhajal zana-prej 5. in 20. vsakega meseca. Namen mu je: pod-pirati po svoji inoLi italijansko narodno stvar; vz-trajio zastopati nacelo Iepega sporazumljenja med dezelnima narodnostima; objavljati in razvijati vse one misli, ki se poka2ejo kGristue gmotnemu napred-ku mesta in de2ele. Kako hvale vreden je ta program, spozna se iz tega, da ^Corriere* ni niti bese-dice <5rhnil, da je novi list iziel ali kaj je prinesel. Tiska se v Hilarijanski tiskarni in stane za vse leto 2 gl., za pol leta 1 gl. po poSti; za Gorico 1 gl. 70 kr. na leto, in 85 kr. pol leta. Memo se pre-nagliti s svojo sodbo, ampak cakali bomo, kako bo list izvr§eval svoj program.
Marija Thomann, vdova po raujkem u6ite-lji, katerega smrt smo zadnjic naznanili, zahvaljuje se presr6no na zadnji 6asti, ki se je izkazala njenemu ranjkemu soprogu, in na denarni pomccl, katera jej je dolla iz ditalniskih krogov.
Iz St. Frjana, 6. maja VI. izkaz radodarnih doneskov za druStveno zastavo. Vitez dr. Jos. Toukli 5 gl.; France Terfila 2 gl.; Al. Raf. dr. Rojic 2 gl.; Mihaljko Vuga 1 gl.; Jozef KlanjSCek 2 gl; PrinttC Franc 1 gl.; Janez Trpin KrajnCev 1 gl.; Dornik BIa8 50 kr.; vkup 14 gl. 50 kr.; s prejSnjimi razkaz; 82 gl. 10 kr.
V Dornbergu bila je preteklo nedeljo vinska razatava. Italijanska lista poudarjata posebno to, da so Doraberfcani pred komisijo italijanski govorili in da so a tem delo moSao olajsali. Take naj bi Slovenci povsod odjenjevali, kaj ne, potem bi bil mir v dezelif Nam pa se dozdeva, da bi bilo bolje, sesta-viti tako komisijo, ki v jezikovnem oziru bi znala vsaj toliko, kolikor nas kmet. V Dornbergu pa so se poka-zali slovenski kmetje v jezikih bolj u6eni od Studi-ranih gospodov. Naj se uaSi kmetje Se vinarstva nau-6rjo, kar se gotovo zgodi, potem ne bodo tudi v tem oziru zaostajah za gospodo. Potem ne bo treba ve8 komisij, ker kmet bo znal ve6 ko gospod.
Iz 6erni6 dobOi smo porodilo, potrjeno z iz-virnimi dokumenti, ki pravi,  da ona eesta,  o kateri
je pisal cerni§ki dopisnik v 18. §t. naSega lista, je bila 21. oktobra 1882 prodana na javni drazbi, katero je potrdil dezelni odbor gorigki z odlokom 27. okt. 1882 §t. 4432. Ne vemo, kako je mogel na§ prvi dopisnik govoriti o cesti kot o obfiinskem pre-mozenji, katero naj, stare§instvo varuje, ko je ona cesta pravoveljavno prodana zasebnikom. DaljSega dopisa nismo mogli uvrstiti radi pomanjkanja prostora.
Teoreti^ni in prakticni tedaj za vinorejo in sviloprejo pri c. k. poskugevali§ci v Gorici. 18. maja t. 1. pricne teoreticno-prakti^en tedaj na c. k. poskusevaligcl za vinorejo in sviloprejo v Gorici in bo trajal 4 tedaer V tem se bode ucilo: I. 0 svilopreji* 1. AnatomiSni in fizijologifini popis sviloprejke. 2, 0 boleznih in eredstvih jih odstraniti. 3. 0 pravilni reji. 4. 0 pripravljanji semena poleg oelularskega sistema. 5, prakticne vaje z mikrosko-pom. — II. 0 v i n o r e j i, 1. Anatomicen popis trte, 2. 0 pravilni odgoji trte. 3, 0 napravi vina in kako ga hraniti. 4. ICako naj se uporabijo sopridelki pri napravljanji vina. 5. 0 boleznih vina. 6. 0 ponareji vina. 7. 0 boleznih trt in kako jih zabraniti, 8. Vaje v kemicm delavnici in sicer: Komi^no razstavljanjo grozdja in vina. Preiskavanje snovij, ki sluSijo v bar-vanje vin. Kako se spozna ponarejeno vino. Vaje a mikroskopom. 0 trto in vinoroji. V6i\o se bode ism-zemii nedelje in praznike vsak dan: iz svilnvetva od 9,-10. in vajez mikroskopom od 10.-12.; iz viuoroj-stva pa od 6.-7. popoldne m vaje v dolalnioi od 3. 5.
Kdor /-oli udefe^iti se enega ali druzega tedaja, se mora oglasiti pri vodstvu dotiouega c kr, zavoda v Gorici najkasueje do 12. maja t. 1. Pogoji za vspre-jem v te^aja so: dovrlenib 20 let, liudska Sola in nekoliko znanja v kmetijstvu. Za obiskovanjo onoga ali obeli to^ajev, kakor tudi za ptaktiSne vaje plaea so taksa 10 gl. — Vodstvo je pooblafifieno oproattti to takse one kmetovalce, kterim bi bilo telavno pla^ati. Po dovrfieuih tegajih uro^i so sprifievalo onim obiskovalcem, kteri prestanejo preskulnjo z dobrim UBpehom.
Razpis Itipendyev, Podpisano e. kr, Ikmo-tijsko (Uuitvo tazpisitje tri itiperulijc po 50 gld. m obsskovalce taoreti&io-praktiiiuega poduka v avilorejl in vmaratvu na tukajSnjem e. kr, poskuievoUSfii m svilorejo in vinarstvo, Poduk se pritoe 18. tek. mt*8e-ea in bo trajal stiri tudne.
Prosilci naj podajo svoje pio§nje naravnosfc tu-kajinjemu uradu do 15. tek. meseca. Dok&zati jim je: 1. da so vsaj 20 let stari; 2. da so kondali ktero stirirazreduo Solo; 3. da so goriSki delelani in da stanujejo v de^eli; 4. da se pecajo s6 avilorejo: prednost se da tistemu, kteri doka^e, da se je bavil tudi b kletarskimi opravki; 5. da ne morejo na svoje stralke obiskovati poduka. Prilo2ijo uaj tedaj proSuji,: a. krstni list; b. zadnje solsko sprifievalo; c. izjavo obfiiuskega urada tiste obciue, v kteri prosilec stanu-jV, da so resnicne razmere omenjene pod 3. 4. iu 5.
Vsak Stipendist bo moral obiskovati avilorejaki in vinarski poduk in po konCanem tecaji narediti iz-pit; po izidu izpita dobi sprifievalo, ktero bo moral izkazati tukaj§ njemu uradu. G. kr. kmetijsko druStvo v Gorici, 3. maja 1885. Predsednik. Cor oni ni.
Obligacije zemljisko odveznega zaloga so se sreSkale 30. aprila 1.1. pri del odboru in so bile iz-
sre6kane naslednje obligacije:-----1,  o b 1 igacij^e
z odrezki (kuponi): §tev: 157 in 241 po P gld. atarega denara; §tev. 226, 908, 950 in 989 po 100 gld. st. den.: §tev. 23, 224 in 242 po 500 gld. st. den.; §tev. 137, 406, 411, 465 in 542 po 1000 gld. st. den. — 2. obligacije 6rka A: Stev: 8 za 200 gl. star. den. cerkve Matere Boije na sv. Gori; Stev. 33 za 3880 gl. star. don. fcupanije (Pfairpfrunde) Medea; Stev. 48 za 1760 gl. star.den. zupnije (Pfarr-nfrunde) Pradiziol (verski ssalog); Stev. 69 za 1480 gl. star. den. zupnije Povirske; Stev. 95 za 200 gl.star. den fame cerkve v Kanalu; Steir. 158 za 50 gl star, den. obeme Pieris; stev. 167 za 310 gl. star. den. poddruzoico s. Neze-Joaniz; Stev. 175 za 230 gl. star, den. fame cerkve v Romansu; Stev. 183 za 910 gl. star. den. cerkve sv. Nikolaja v Cerovera; Stev. 199 za 3690 gl. star. den. zupnije RenJSe; stev. 230 za 50 gl. star. den. cerkve sv. Toraaza v Pliskovici; Stev. 233 za 140 gl. star. den. cerkve sv. Justa v Podgori; Stev. 277 za 150 gl. star. den. vikarjata Stijak; Stev. 384 za 420 gl. star. den. zupnije St. ViSka Gora: Stev. 413 za 50 gl. star. den. poddrui-nice r.v. Martina v Berjah; Stev. 415 za 6160 gl. star. den. zupnije Devin;vSt. 455 za 290 gl.^star. den. cerkve sv. Andreja v St. AndreXi; Stev. 256 za 490 gl. star. den. cerkve sv. Florijana ˇ Fojam; zaa-nja obligacija je izsreSkana le za 30 gl. star, den., za ostalih 460 gl. izda se pa nova obi. crke A.
Vse te obligacije bo izplacevala de&elna denar-nicaoddne31. oktobra t. 1. naprej s 5% premijo vred in to proti pobotnicam brez koieka. Mora se pa sestaviti posebna pobotnica za obligacijoinposebnazapremijo; prvim pobotnicam prilagajo se tudi Se obligacije same a odrezki vred; obligacijam &ke A, ki nimajo odrez,-kov, se pa prilagajo tudi Se doti6ne plaSilne pole, zadevajofie prejem obresti. Pobotnice za obligaoije, vpisane na ime cerkev, morata Se tudi kljudarja
farm 1»t deseteem sbora doloiorala penrija g. Povsetu. Menimo, da alavno nrednistvo „ No vie* ni dobro premislilo, kaj je pisalo ali kaj je sprejelo, ce tudi pravi, da je je "pri tern rodila Jjubexen do kme-tijstra, za katerega blagor bo vedno in povsod delator „Ljubezen do kmetijstra" je je tudi rodila, ko je dodalo STOJi polrrki kot sklep se te le besede: „Pa tu ne mialimo zuroalistoT judovske „Nene freie Pressed ampak slovenskega lita." Izmed sloreuskih liatov nasli smo tako pisavo v zadnjih caaih edino le v B2STovicah:!' njim poYraeamo neodpecatene znrnaliste judovske JS. fir. Pr."
Liatnieavredniitra. G. dap. iz St. Andreza: Vas dopis je ze staTljen, ali radi nnjnega gradim, morali smo ga odJoiiti.                               _______________________
vselej uradni pe&t pritisniti. To velja tudi za pobot-nice.gledg 5°/0 premije od ravno omenjenih cbligacij. — Obligaeije izareckane dne 30. aprila t. 1. od 1. novembra t. 1. naprej ne donasajo nikakih obresti vec\ - Izsredkane obligaeije 6rec pol leta ne" donasajo red obreati, in pri vaem iem se marsikateri ne briga, o svojem dasu take obligaeije realissirati, ampak jib rajsi ie obdrzi — ne le brez koriati, ampak naf 8ko-do. Serokaj spadajo ze v poprejSnjih dobah izsredkane obligaeije zemljisko - odveznega zaliga: a. obligaeije z odrezki: atev: 18 za 50 gl. st. den., Stev 7o0 in 882 po 100 gld. st. denM Stev. 28 m 500 gld. at. den.,* b. obligaeije 6rke A: iter. 137 za 90 gld. st. den. cerkve av, Blaia v Altai; itev, 156 sa 250 gld. at den. cerkve sv.Loy-                                                               tfrtf/w« « reni t Muii: iter. 312 za 70 gld. at. den. Urbanisj P r n vi nlS^wSSF0* ILKF'SL » tW?819 » 70 gld at. den. Sell; atev. 357 aa 230 -C T U, II Ufafag ML fl BRfllT 81 taji. #d. at. den. cerkve v Kraanem i atev. 403 za 60 gld. at. deit eerkve v Vedrijanu. Kdor poseduje kako teh obligacij, naj jo neae preeej deielni denarniei t Gorico, da ne bo saradi obreati Se vecje ikode!
Davdni ilkail v volilaih zadevah so prosti koleka in vsaktere pristojbine. Ako bi moral kdo za take izkaxe placati kolek all delo uradniku, naj se pritozi oa c. k, finanCno direkcijo v Trst, da dobi denar nazaj. Kdor ve, da pla&ije 50 gl. zemljiSkega davka, naj tirja od davkarije daviai izkaz, da bo re-klamiral svojo pravico, iako je fcpoSien iz voliloega imenika. Cerkve na Goriskem nimajo pravice voliti v vclikem po&estvu, ker je postava tako ztoiena, da so cerkve izpuScene, dasi imajo po dragih deielah to puvico.
Jurdidevih sbranih spisov priSel je na svi-tlo 4. zvezek, ki obaega te le pripovedue spiae: Tiho-tapec. Grad Rojinje. Klo&erski zolnir. Dva brata. Odbor za Jurftcev spomenik ni mogel postaviti narod-nemu pisatelju lepsega in boljega spomenika od tega, da izdaje v diugem natiau njegova dela. Rojaki, sesito po lepem in poufaem berilu; ne bo vam zal. Mebko vezan zvezek stane 70 kr., v platno H6no ve-zan .1 gl. 20 kr. Dijakom se cena zniza, ako se jih oglaai najmanj 10 pri dr. Jos. Stare-tu v Ljubljani.
POTKIKE IN BLAtiO
spravija v
aNovice" ao prineale v avoji 17, stevilki dopis, datovan iz Goiice, polen atropene zavidnoati proti g. Fr. &epicu, zaiSaanemu voditelju tukajsnjega sloven-skegn oddelka dezelne kmetijake Sole. Kje se je g. 2epifi uLil in koliko zna, o tern ni soditi nam, to pa amemo uavesti, kar pise „La Rasaegna" v svoji 1. Stevilki b dezelni kmetijaki Soli goriski, katera je v tej reci gotovo kompetentna aodnica. Ona pravi: 9Na poaeatvu slovenskega oddelka kmetijake Sole uvedla so se v novejSem 6asu (recente-mente) mnoga zboljSanja, kar z veseljem na-zxianjamo. Po nasem mnenji naj taki zavodi, ki ne ainejo biti podjetja za dobidek, obra&ajo na se paz-ljivost obcinstva tudi po redu in dobrem ukusu t razvrsSenji zasadeb in kar je §e druzega h tem v zvezil" Po sodbi gospodov, kateri v kmetijstvu niso nicle, je torej g. LepiL svojo prakticno skuSnjo dobro ppravil.
Slavnemu urednistvu pa ni bilo dovolj, mahniti po mozi, o katerem se boji, dabi mogel biti naslednik g. Povsetu, ampak je rablo, kakor se spodobi neka-tere vrste Ijudem, pogladilo tudi gSoco," „obzalovaje strast onih gospodovT ki v svojem listu hinavsko ja-dikujejopo gosp. Povsetu, ker cstavi, Gorico." Pre-dna je Sel g. Povse iz Gorice, poslovil se je prav prijateljski pri nekem svojem. znanci. Ta gospod me-nil je, da naredi g. Povsetu uslugo, ako mu pri od-bodu kot prijatelj prijatejju postavi v BSo5itt prijazen spomenik. To njegovo dobro voljo razglaSajo pa ,No-yice* kot hinavsko jadikovanje. Sram .naj jih bo. „Nov.* pravijo, da vejo, ^aj se je vse.godilp, da se.je delavnost gosp. Povseta v blato povaljala," in da bni gospodje, ki y svojem listu hinavsko jadiku-jejo, ?80 v.resnici pa zavratno vse moznp posknsili ga politifino umoriti in mu delovanje ˇ Gorici popolno onemogocifci* Kar je flSoca" pisala o kmetyski soli, bilo je stvarno, ne osebno, in bilo je vse res. Ako bi bilo v.teh porodilib kaj neresni(5nega, bilaje ^SoLaw g. Povsetu vedno odprta, da bi bil lahko po-pravil; ali oglasil se ni, dasi bi bil lahko to vsak ea»:8toril| brez tezave. Ko je poSiljal .gosp. PovSe #So<Si? popravke v naxodnih zadevah, stavljaja jih jej m prv.o atran kakocTonklijeve, kef.nedeJarazlo6ka med Petrom in Pavlom, ampak hodi onp pot, k4 $e jej adi narodni stvari koriatoa., t-       ,-.....
. Koto nam je,. kar menda hocejo w]S^ovice,,, da bi bil g. PovSe. zapustil Gorico, ker.sp oni strastni goapedje akuaali po „Soei* politicjio umoriti ga io. mu v delovanje v Gorici popolno onemogodfti. Tore] bi bila „Soca* krivar da je g. PovSe S,el,|z Gftricei, ne pa^ona bolezen v grin, zarad katere mu je ppdu-Sevanje nemogofie, torej bi se ona,.Stiri zdravniSka sprkJevala, na katera se sklicuje g. vqdja P;ovSe, „ra-bila le kot pretv-eza^ da ae pokrije pi^avi u^rok PovSetovega odatopa, ki je „Sooina'' pisava. Prosimo davnp urednistvo „Novio,". naj nam potrdi to Se en-krat* kajtj to: bi bilo m, naa vazuo prihodnjo jeasn,
Izdaji
T r\ & p ffi -true nzroknje nikakili tezav
Gr r e H KI »dda bolj nspeSno, ko
-^,     j ,               druge grenke vode,"
otudeiiec Mm nsocsr u toji
Zahteva naj se vedno in raztoSno: FRANC-J02EF0V 6RENKI STUOENEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp. Cristoforetti, Glroncoli, Pontoni in A. Sepponhofer. RazpoSilja se iz BudapeSte.
i
V GORICI
obiloa in mnogovrstna zaloga
ikterijii, nil m in jpii
na debelo in na clrobno.
Najveti izbof blaga za raznoscekc   (havzi-
rarje), kramarje, Srcvljarje in krojafic, potem
molkov, svetih podob itd. disav» mil itd.
Posebnost:
VRTNA SEMENA
(   , -, .najpdlidnejsib, piemen.
PRODAJALNICA t Gorica, via Rastello st. 7 na-sproti c. k. loterijni kolekturi.
ZAMENA
ieli se velike, davka prostc
hise  na Dunaji v mestu
a posestvom v. Tirolu,  Istr^i ali n» Pi*imorskem radi preselttve. .Ul^udne ponudbe pod  ,F. P. 2564"
?rejema: Annoneen* Expedition Heinricn Sehalek Wollzeile 14, Wien.
St. lOllE.
OzMnilo.
Ravnateijstvo zasla^rljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofa Thiarnu v Gorici naznanja, da bode dne 15. junija zacela javna drazba (kant) neresenih zastav I. detrtleta 1884. t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca januarja, februar-ja in marca 1884.
Bavnatelj: D. LOVISONI.
Vsega ztiravni&va doktor
LISJAK
blvSi vecletrii sekundarij v bohiici in zadnji «as operater na & kr. vseuSKSki kliniki za porodoslovje in zenske bolezni na Dunaji, ordlinira od zdaj naprej za Y»e bolezal v lastnej hiSi v Gosposkei u-licih. ft 23 vporicil '^ r., Op^vlja tudi vse zobne operacije IB plombovanja po najnovejSem naCinu.
Ameriko
najbolje in najceneje Arnold Reif, na Dunaji, I. Kolowratring h. fNajstarejsa firma te vrste.)
•Jt.y
jatejj in odgoTorni urednikri-M.KORSlC!. -^ Ti&ka? .Hilafijansto tiskarn*"* v Gorici.       n>
' '¦¦¦ Bligftwdhi ^dsjiad! ^ "Polfen hvale5ii68lif ntiirLlfe-njam Xum. predober uspeh Vnfiega imenitncga.dr. Rosa iivljenskega balzama. f> let trpiocila je mojo soprogo straina 2eloddna bolezen, ki se je v zadnjih 2 leitih tako pomnoSila, da jo je pogoato prejemal kre, posebno to leto bo se ponavljali vsaklh 8—14 dnij in so trpeli po 18—• 20 ur. Vsa zdranla in vea trad bil je zavrz«n; najmanjiega uspeba nismo mogli dp$e6i, ker bolezen se je TekSala od tedna do tedna in je uzrofiila ie drugih bolezaij, namrefi zlatenico in krS v maternici, kateri jej je delal posebno ob Casu giadenja neizrekljivo bolefirne, tako «a je bila uze reCkrat blizu smrti. Vsi, ki 86 jo poznali, so se }i Ludili, kakor da bi bila priSla iz gro-ba, in res bila je bolj podobnev duhu ko zivemu bjtju, dokler niaem kupil na priporoLilo neknterih prijateljer nekaj steklenic VaSega dudo uspeanega dr. Rosa ziv-ljenskega balzama v lekarni t M. ScbOnbergu, katari j^j ni le tezav zmanjsal, ampak tudi popolno zdrarje podeitl, tako da (rrsta in zdrava opraylja vsa syoja dela. Zahvaljeraje se Vam oba, jaz in soproga, za 6ud-ni uspeh Vasega izvrstnega dr. Rosa zivljenakega balzama, etejava si v Last, priporofiftti vsaktoremu, ki trpi na takih bolecinah, naj dr. Rosa 2ivljenski balzam rabi pred ysakiin zdravilom. Z vsem spoStovanjom znamujeva se Vam prehvale^na v Beitendorfu pri M. Schunbergu, 28. dec. 1880 Franc Monnich s soprogo.
Nagla in gotova pomo5 za ielodCne bolezni in njift nastopke,
Ohranitev zdravlja
i»i odvisna zgoli od ohranitve in pospeievanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavnl pogoj zdravja in teleaneba in duinega dobrega 5utenja. Na;bo1j potrjeno DOMACE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, dosei-i primcrno meiahje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to jo u2e vec let spiob znani in priljubljeni
dr. ROSA mlieflski balsam.
Napravljon iz najboljllh, idravnliko najkrepktjiih zdraviltkih zeltidf potrjen je posebno kakor gotova po-moL pri v*eh alabostlh prebavljanja, posebno pri preae-daajttr po klslcm di»e6iro rlganju, napenlanju, bluv»iju, pri bolaSinah r felenu in ielodcu, Jelodcnem kr^u pre-nafaasanju 2atode» x jedmi, zasliienju, krvnem navalu, hemeroidah, imrtk bo|eznlh, boleznlh v previa, hlpohon* driji in melanfi6iijl (vsled alabega prebavljanja); on ozir-Ija vso delamost prebavljanja, dela zdravo In olato kri in bolno telo dobiv^ zopot poprejino wq8 in zdravje. V<>!5d te izvrstne moii je' postal gotovo in P9trjono ijudako donage zdravilo ter se sploh razMril.
! steklenica 50 kr., dvojna stektenica i gl.
Isa tisoie pbhr&lnib ;pisem lahko vriak pregleda. PoSilja se na fraakirana pisma proti povzetju zneaka na vae stranl.
I*" SVARJENJE I -»f
Da sei?ognejo noljubim napakam, zflto-proaim vse p. n. gg. naroLnike, naj porsodi izreCno dr. Rozov ziv^jenski balzam iz lekarne 6. Fragner-ja r Pragi zahterajo, kajti opazil sem, da so narocniki na re5 kra-jih dobili nouspesno zmes, ako so zahtevali samo zlTljen-ski balzam, in ne izreCno dr. Rozovega zivljenskega balzama.
dobi se samo v glavni zalogi izdelovalea B. Ftragner-ja, t lekarni „k firnemu orlu* t Pragi. Ecke der Spor-nergasae Nr. 205—3. ~ V OORICI: G. CrlStOfblettt, lekarniiar; G. B. Pontoni. lekarniSar; Jt. Kurner, lekarnicar. A. de Gironeoli lekarn. V OGLEJI: Da-maso d'Elia. — V TRSTU: P. Prendini, lekarnicar; G. Foraboscbi, lekarnidar, J. Serravallo; Ed. At Leitenbarg, lekarnicar. Ant. Suttina — V ZAGR& BUr CAraziih, lekarnicar.                  ' "'
Vse lekarne in. yecje trgoviae s materi-jalnim blagom v Avatro-Ogerskej imajo zalogo tega iivljenskega balzaXns.
TAUSE TODI DOBI:
Pra2ko domade mazilo zoper bale, raue
in Trnetje vsake vrste.
Ako se zenam prsa Tnamejo, ali strdijo, pri ba-lah vsake rrate, pri tnrib,gnojnih toktli, pri dtru t prstu in pri nohtanji, pri izlezab, oteklinah, pri zma&enji, pri morski [mrtri] kosti zoper revmaticne otekline in putiko, zoper kronicno vnetje t kolenib, roksh, v ledji 6e si kdo nogo spahne, zoper kurja beesa in potne no* ge, pri lazkopaaih rokah, zope? liaaje, zoper oteklino po piku mreesoT, zoper tekoce rahe, odprte noge, zoper raka in vneto kozo ni boljSega zdravilajlco to mazilo.
Zaprte bole in otekline se hifaro ozdravijo} Jcjer pa Ten teCe, potegne mazilo v kratkem tso gno-jieo na-»e- in rano ozdrati. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prtj ne zaeeli. dokler niTsa bolna gnojiea ven pote-gnena. Tudi zsbrani rast dirjega mesa in obvardje pred snetom (crnim prisadom); tudi bolecine to hladil-no mazilo potest. — Odprte in tekofie rane se mbrajo z mlaCno todo nmiti potem Se le so mazilo na nje prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam   z a  u h o.
Skuseno in po mnogih poskusih kot. najzaneslji-TejSe sredstvo znano odstrani itagluhost, po njem se dobi tudi popolno uie agHbljen alah. 1 sklenica 1 gl. a. t.
(Dalje t prilogi.)