Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/119 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L3-9376 Naslov projekta Kronična ledvična odpoved - nov dejavnik tveganja za možgansko kap Vodja projekta 15751 Radovan Hojs Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.150 Cenovni razred C Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 334 Univerzitetni klinični center Maribor Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 07. Zdravje 2. Sofinancerji1 1. Naziv UKC Maribor Naslov Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Možganska kap je najpogostejša akutna nevrološka bolezen (po podatkih Inštituta za varovanje zdravja za leto 2001 je incidenca pri nas 232/100000 prebivalcev na leto) in je na drugem mestu kot vzrok smrti v svetu in na tretjem mestu v Združenih državah Amerike (za srčnožilnimi boleznimi in rakom) ter na prvem mestu kot vzrok invalidnosti. Poznani so številni klasični dejavniki tveganja za možgansko kap: povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, motnje metabolizma lipidov, starost, spol, kajenje, fizična neaktivnost, debelost in psihosocialni stres. Ni pa znano kako pogosta je kronična ledvična odpoved pri bolnikih z možgansko kapjo in ali slednja predstavlja neodvisni dejavnik tveganja tudi za možgansko kap in ali vpliva na prognozo teh bolnikov. To je še zlasti pomembno, če vemo, da imajo bolniki s kronično ledvično odpovedjo visoko prevalenco ateroskleroze. Z raziskavami so ugotovili, da so bolniki s končno ledvično odpovedjo v primerjavi s splošno populacijo obremenjeni z znatno višjim tveganjem za razvoj srčnožilnih bolezni ter celokupno umrljivostjo in spadajo v najvišjo skupino tveganja za nastanek srčnožilnih dogodkov (10-20 krat večje tveganje). Visoka prevalenca srčnožilnih bolezni med bolniki ob pričetku nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi z dializo in nekaj novejših raziskav govori v prid temu, da se proces pospešene ateroskleroze začne že na začetni stopnji kronične ledvične odpovedi. Ali se razvoj možganskožilnih bolezni prične že zgodaj pri kronični ledvični odpovedi ni znano. Pri tem se poraja vprašanje vpliva že blage motnje ledvične funkcije, ki jih s klasičnimi kazalci ni moč opredeliti. Zato so pomembne občutljivejše metode določanja ledvične funkcije, ena izmed njih je določanje serumske koncentracije cistatina C. V skladu s planom smo v raziskavo vključili vse bolnike, ki so bili sprejeti na Nevrološki oddelek Univerzitetnega kliničnega centra Maribor zaradi možganske kapi. Možganska kap je bila potrjena v skladu s strokovnimi smernicami (klinični pregled, slikanje z računalniško tomografijo, itd). Ob sprejemu ter ob odpustu smo ocenili bolnikovo prizadetost s pomočjo lestvice NIHSS (National Institutes of Health Stroke Scale). Sočasno smo ugotavljali prisotnost različnih tradicionalnih (družinska obremenjenost s kapjo, hipertenzijo in sladkorno bolezijo, prisotnost hipertenzije, vrednosti lipidov, debelost) in netradicionalnih dejavnikov tveganja (apolipoprotein A in B, homocistein, Lp (a), visokoobčutljivi CRP) za možgansko kap. Del dejavnikov smo ugotovili s kliničnim pregledom, del z anketo (s sodelovanjem bolnika in/ali svojcev), del pa z laboratorijskimi preiskavami. Izračunali smo indeks telesne mase. Ledvično funkcijo smo ocenili z oceno glomerulne filtracije (GF) s pomočjo enačb (Cockcroft Gaultova (C&G) enačba in skrajšana enačba MDRD raziskave). Pri Cockcroft in Gaultovi enačbi smo zaradi primerljivosti upoštevali še korekcijo na standardizirano površino telesa (1,73 m2), ta korekcija pa je v enačbi MDRD raziskave že zajeta. Pri vseh bolnikih smo določili tudi serumski cistatin C, ki je boljši označevalec GF kot kreatinin. Po opravljenih analizah smo bolnike prospektivno sledili najprej do odpusta iz bolnišnice, vse pa smo sledili še eno leto po možganski kapi. Povzetek najpomembnejših ugotovitev našega razikovalnega projekta Kronična ledvična bolezen/odpoved (KLB) (definirana kot GF pod 60 ml/min/1,73 m2) je bila prisotna po MDRD enačbi pri 35,7% bolnikov z možgansko kapjo, po C&G enačbi pa celo pri 39,3% bolnikov. V skupini bolnikov z ishemično možgansko kapjo je bila KLB prisotna pri 38,6 % bolnikov po MDRD enačbi, po C&G enačbi pa pri 41,7 % bolnikov. V skupini bolnikov z znotrajmožgansko krvavitvijo je bila KLB prisotna pri 23,8% bolnikov po MDRD enačbi, po C&G enačbi pa pri 27,4 % bolnikov. o Bolniki z možgansko kapjo in z GF<60 ml/min/1,73m2 izračunano po MDRD enačbi so bili starejši, prevladovale so ženske, več je bilo bolnikov z ishemično možgansko kapjo, ob sprejemu so imeli višji diastolični krvni tlak, imeli so nižje vrednosti celotnega holesterola, nižji LDL holesterol ter albumine, vrednosti C reaktivnega proteina (hsCRP) pa so bile višje. Pri bolnikih z možgansko kapjo smo ugotovili povezavo med oceno nevrološkega stanja ob sprejemu ter odpustu s cistatinom C in GF (enačba C&G). Ugotovili smo vzročno povezavo med oceno nevrološkega stanja ob sprejemu ter odpustu in cistatinom C. Pri bolnikih z ZMK smo ugotovili povezavo med oceno nevrološkega stanja ob sprejemu ter odpustu s cistatinom C in GF (enačba MDRD). V času zdravljenja v bolnici je umrlo 82 bolnikov z MK, ki so bili starejši, imeli so višje vrednosti cistatina C, višje vrednosti hsCRP, nižje vrednosti albuminov, višjo oceno nevrološkega stanja ob sprejemu in pogosteje je bila pri njih prisotna atrijska fibrilacija. Z univariantno analizo ter analizo preživetja smo ugotovili povezanost ledvične disfunkcije z znotrajbolnišnično umrljivostjo pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo, te povezave pa nismo ugotovili pri bolnikih z znotrajmožgansko krvavitvijo. Pri analizi 30 dnevnega preživetja je ledvična disfunkcija (P<0,001 za cistatin C; P<0,004 za kreatinin) vplivala na umrljivost pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo poleg ostalih dejavnikov tveganja in sicer starosti, hsCRP in fibrilacije atrijev. Ob višjih vrednostih cistatina C (peta kvintila) pride do linearnega povečanja tveganja umrljivosti pri bolnikih z IMK. Tudi po prilagoditvi na znane dejavnike tveganja ostaja cistatin C neodvisen napovednik umrljivosti. Podobni so tudi rezultati pri enoletnem spremljanju bolnikov. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Kljub relativni kompleksnosti zajetja podatkov pri bolnikih z možgansko kapjo (anamneza, klinični nevrološki pregled, rutinske in dodatne laboratorijske preiskave, slikanje z računalniško tomografijo) je raziskovalni projekt potekal v skladu z zastavljenimi cilji. Praktično ni omembe vredno število bolnikov, ki jih zaradi različnih vzrokov nismo vključili v raziskavo ali so med spremljanjem iz nje izpadli (predvsem bolniki iz drugih držav ali regij, kjer sledenje ni bilo mogoče). To govori v prid izjemni skrbnosti vseh udeleženih pri zbiranju in uporabi podatkov. V prvem letu smo zbirali podatke pri bolnikih, ki so doživeli možgansko kap. Opravili smo pilotsko raziskavo, ki je potrdila, da je naša hipoteza o pogosti prisotnosti ledvične disfuncije pri bolnikih z možgansko kapjo pravilna. To pa so nedvomno potrdili tudi zgoraj navedeni rezultati celotnega raziskovalnega projekta, ki so pokazali ne le, da je ledvična disfunkcija pogosta pri bolnikih z možgansko kapjo, temveč, da ima pomen tudi na prognozo bolnikov z možgansko kapjo. To velja tako za znotrjhospitalno umrljivost, za 30-dnevno umrljivost kot tudi za 1-letno umrljivost. Cistatin C je boljši pokazatelj ledvične disfunkcije in je bolje opredelil pomen (tudi prognostičen) ledvične disfunkcije pri bolnikih z možgansko kapjo. Glede na rezultate po enem letu spremljanja bolnikov, smo se odločili, da bomo omenjeno skupino bolnikov še naprej prospektivno sledili. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Ni bilo sprememb raziskovalnega projekta. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine- Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Ishemična možganska kap - pomen ledvične disfunkcije na znotrajbolnišnično umrljivost. ANG Ischaemic stroke - impact of renal dysfunction on in-hospital mortality. Opis SLO V raziskavo je bilo vključenih 361 bolnikov z ishemično možgansko kapjo in glomerulno filtracijo (GF) < 90 ml/min/1.73m2. 49 (13.6%) jih je umrlo v bolnici. Ti bolniki so imeli višji NIHSS, bilo so starejši, imeli so nižjo GF, višji hs-CRP ter nižje albumine. Z univariantno analizo smo ugotovili povezavo med znotrajbolnišnično umrljivostjo in NIHSS, GF, holesterolom in LDL holesterolom. Multivariantna analiza je pokazala, da so za umrljivost pomembni neodvisni dejavniki NIHSS, GF, holesterol in LDL holesterol. ANG 361 patients with ischemic stroke and glomerular filtration rate (GFR) < 90 ml/min/1.73m2 were followed-up. There were 49 in-hospital deaths. Patients who died had higher NIHSS, were older, had lower GFR, higher hs-CRP and lower albumin. With univariate analysis association between in-hospital mortality and NIHSS, GFR, total cholesterol and LDL cholesterol was found. With Cox multivariable regression analysis of risk factors, NIHSS, GFR, total cholesterol and LDL cholesterol were only predictors of in-hospital mortality. Objavljeno v Hojs-Fabjan T, Hojs R, Tetičkovič E, Pečovnik-Balon B. Ischaemic stroke - impact of renal dysfunction on in-hospital mortality. Eur J Neurol 2007; 14: 1351-1356 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2860095 2. Naslov SLO Pomen ledvične disfunkcije na umrljivost pri bolnikih s kardio/cerebro- vaskularno boleznijo ANG Impact of renal dysfunction on mortality in patients with cardio/cerebro- vascular disease. Opis SLO Kronična ledvična bolezen (KLB) je pomemben svetovni problem. Vodilni vzroki umrljivosti pri bolnikih s končno odpovedjo ledvic so kardio/cerbrovaskularne bolezni. Višjo prevalenco le teh lahko ugotovimo že pri bolnikih z zgodnejšimi stopnjami KLB. Ledvična odpoved je na drugi strani močan neodvisen napovednik smrti pri bolnikih s kardio/cerbrovaskularnimi boleznimi in tudi pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo. V preglednem predavanju smo predstavili objavljene raziskave s tega področja s poudarkom na predstavitvi lastnih rezultatov. ANG Cardio/cerebrovascular complications are the leading cause of morbidity and mortality in patients with end-stage renal disease. The excess cardio/cerebro-vascular risk and mortality are present already in patients with earlier stages of chronic kidney disease. Furthermore, renal insufficiency is also known as a strong independent predictor of mortality in patients with known cardio/cerebro-vascular diseases and also in patients with peripheral artery disease. Authors present different studies published in this field and also add some their own results. Objavljeno v HOJS, Radovan, EKART, Robert, BEVC, Sebastjan, HOJS-FABJAN, Tanja. Impact of renal dysfunction on mortality in patients with cardio/cerebro- vascular disease. V: RADENKOVIĆ, Sonja (ur.). Kardionefrologija [2009]. Niš: Punta, 2009, str. 126-130. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 3315519 3. Naslov SLO Asimptomatska ateroskleroza in hipertenzija pri bolnikih nediabetikih s kronično ledvično odpovedjo. ANG Asymptomatic atherosclerosis and hypertension in nondiabetic patients with chronic kidney disease. Opis SLO Primerjali smo debelino intime medije (IMT) in prisotnost plakov v karotidnih arterijah pri 104 nediabetikih s kronično ledvično boleznijo (stopnje 1-5) z 40 zdravimi prostovoljci. Vredosti IMT (0.69 vs. 0.59 mm; P < 0.002)so bile večje pri bolnikih s KLB, več bolnikov je imelo plake (46.2 vs. 17.5%; P < 0.002), prav tako je bil pri bolnikih višje število plakov. Ugotovili smo negativno korelacijo med IMT, prisotnostjo plakov, njihovim številom, in Cr- EDTA očistkom pri bolnikih. Z multiplo regrsijo smo potrdili povezavo med IMT in Cr-EDTA očistkom in hipertenzijo. ANG We compared intima media thickness (IMT) and plaque occurrence in the carotid arteries in 104 nondiabetic patients (stages 1-5 of CKD) with those in 40 healthy control subjects. The IMT values (0.69 vs. 0.59 mm; P < 0.002) were higher in patients. More patients had plaques (46.2 vs. 17.5%; P < 0.002), and number of plaques was higher. Negative correlation between IMT, presence of plaques, their number, and Cr-EDTA clearance were found in patients. With multiple regression analysis, relationship between IMT and Cr-EDTA clearance and presence of hypertension was found. Objavljeno v EKART, Robert, HOJS, Radovan, BEVC, Sebastjan, PECOVNIK-BALON, Breda. Asymptomatic atherosclerosis and hypertension in nondiabetic patients with chronic kidney disease. Artif. organs, 2008, vol. 32, no. 3, str. 220-225. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2891327 4. Naslov SLO Možganska kap in ledvična funkcija. ANG Stroke and renal function Avtorji najprej v prispevku predstavijo raziskave s področja kardio/cerebrovaskularne bolezni pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo. Nato predstavijo tudi svoje lastne rezultate predvsem iz področja možganske kapi pri bolnikih s KLB. Najpomembnejši rezultati: bolnikih s KLB in MK imajo Opis SLO povišane vrednosti nekaterih dejavnikov tveganja (homocistein, hsCRP), znižane vrednosti celotnega in LDL holesterola ter albuminov. Motnja ledvične funkcije ima pomemben vpliv na oceno bolnikovega nevrološkega stanja ob sprejemu in odpustu, še več, ima tudi vpliv na umrljivost bolnikov z MK. ANG Authors present association between cardio/cerebrovascular disease and chronic kidney disease (CKD). Later their own results in patients with stroke and CKD are presented. The most important results: patients with CKD and stroke have higher values of some risk factors (homocistein, CRP), lower values of total and LDL cholesterol and albumin. CKD influences NIHSS at admission and dismission. CKD has impact on mortality. Objavljeno v HOJS-FABJAN, Tanja, HOJS, Radovan. Možganska kap in ledvična funkcija. V: TETIČKOVIČ, Erih (ur.), ŽVAN, Bojana (ur.). Možganska kap - do kdaj. Maribor: Kapital, 2007, str. 47-53. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 2791487 5. Naslov SLO Možganska kap in kronična ledvična bolezen. ANG Stroke and chronic kidney disease Opis SLO Kronična ledvična bolezen (KLB) je pogosta pri bolnikih z možgansko kapjo (MK). V naši raziskavi smo ugotovili pri teh bolnikih znižane vrednosti celotnega in LDL holesterola ter albuminov, kar nakazuje pomen povezave med procesom ateroskleroze in malnutricijo ter vnetjem pri teh bolnikih. KLB ima pomemben vpliv na oceno bolnikovega nevrološkega funkcijskega stanja ob sprejemu in odpustu. Vpliv ima na kratkoročno in dolgoročno umrljivost. Cistatin C je boljši napovedni dejavnik umrljivosti teh bolnikov kot kreatinin. ANG Chronic kidney disease (CKD) is frequent in patients with stroke. Patients with CKD are older, women are more frequent. Patients with CKD and stroke have higher values of some risk factors (homocistein, CRP), the role of dyslipidemia is not clear. In our study we found in these patiens lower values of total and LDL cholesterol and albumin suggesting association between atherosclerosis and malnutrition. CKD influences on NIHSS and has impact on mortality. Cystatin C is better marker than creatinine in predicting mortality in these patients. Objavljeno v HOJS-FABJAN, Tanja, HOJS, Radovan. Možganska kap in kronična ledvična bolezen. V: ŽVAN, Bojana (ur.), ZALETEL, Marjan (ur.). Akutna možganska kap V : učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, 2010, str. 61-66. [COBISS.SI-ID 3585343] Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 3585343 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Cistatin C in kratkotrajno tveganje za smrt pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo ANG Cystatin C and short term mortality risk in patients after ischemic stroke. Opis SLO V tej raziskavi so bili vključeni bolniki z ishemično možgansko kapjo, pri katerih sta bila laboratorijsko določena serumski kreatinin in cistatin C. Glede na te vrednosti so bili bolniki razvrščeni v kvintile. Samo serumski cistatin C je bil neodvisen napovednik kratkotrajne umrljivosti teh bolnikov. ANG In this study patients with ishemic stroke were included. Serum creatinine and cystatin C were measured and for each measure, patients were divided into quintiles. Serum cystatin C is independent and stronger predictor of short term mortality in patients after ischemic stroke than is creatinine. Šifra Objavljeno v HOJS-FABJAN, Tanja, HOJS, Radovan, TETIČKOVIČ, Erih, PEČOVNIK-BALON, Breda. Cystatin C and short term mortality risk in patients after ischemic stroke. Eur. j. neurol., Aug. 2007, vol. 14, suppl. 1, str. 167. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 2774591 2. Naslov SLO Kratkoročna smrtnost po ishemični možganski kapi - pomen ledvične disfunkcije ANG Short term mortality after ischemic stroke - the impact of renal dysfunction. Opis SLO V raziskavo so bili vključeni bolniki z ishemično možgansko kapjo in glomerulno filtracijo (GF) <90 ml/min/1.73m2. Umrlo je 49 bolnikov, ti so bili starejši, imeli so nižjo GF in višji hs-CRP. Ugotovili smo povezavo z znotrajbolnišnično smrtnostjo in GF, holesterolom, LDL holesterolom in hs- CRP. Z multivariantno regresijo smo potrdili povezavo med smrtnostjo in GF, holesterolom in LDL holesterolom. Pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo je nižja GF povezana z znotraj bolnišnično smrtnostjo. Ledvična disfunkcija je dodaten dejavnik tveganja za smrt ob drugih že znenih. ANG In this study patients with diagnosis of ischemic stroke and glomerular filtration rate (GFR) < 90 ml/min/1.73m2 were included. There were 49 in- hospital deaths, patients who died were older, had lower GFR and higher hs- CRP. Association between in-hospital mortality and GFR, total and LDL cholesterol and hs-CRP was found. With multivariable regression analysis, GFR, total cholesterol and LDL cholesterol were only predictors of in-hospital mortality. In patients with ischemic stroke, decreased GFR was associated with higher in-hospital mortality. Šifra Objavljeno v HOJS-FABJAN, Tanja, HOJS, Radovan. Short term mortality after ischemic stroke; the impact of renal dysfunction. V: 29° World congress of internal medicine : Buenos Aires 2008 : September 15th-20th, 2008. [Buenos Aires: s. n.], 2008, str. 126. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 3223615 3. Naslov SLO Uporabnost diagnostičnih ocen v klinični praksi. ANG Diagnostic estimations in clinical practice. Opis SLO V predavanju je predstavljen pomen različnih diagnostičnih ocen v klinični praksi. Še posebej je predstavljen problem ocene ledvične funkcije oziroma ocena glomerulne filtracije. To je pomembno pri razvrščanju bolnikov s kronično ledvično odpovedjo v stopnje. ANG Lecture presents the problem of diagnostic estimations in clinical practice. Diagnostic estimations are important in patients with chronic kidney disease where estimation of glomerular filtration rate is used to classify patients in different stages of chronic kidney disease. Šifra Objavljeno v HOJS, Radovan. Uporabnost diagnostičnih ocen v klinični praksi : [predavanje na strokovnem srečanju Slovenskega združenja za klinično kemijo, Maribor, 5. junij 2008]. Maribor, 2008. - neobjavljeno. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 3021375 4. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO |ang Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Vsakoletna organizacija srečanja internistov in zdravnikov splošne medicine" Iz prakse za prakso" z mednarodno udeležbo : Maribor, april-maj. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Raziskava je pomembna, ker je nedvomno potrdila, da je ledvična disfunkcija pogosta pri bolnikih z možgansko kapjo. Potdila je tudi, da imajo bolniki s sočasno prisotno ledvično disfunkcijo slabšo prognozo od tistih, ki le-te nimajo. Pokazala je tudi, da se nekateri drugi dejavniki tveganja med skupino bolnikov z ledvično disfunkcijo in brez nje razlikujejo . Ledvična disfunkcija je ne samo pogosta pri bolnikih z možgansko kapj, temveč je tudi neodvisni napovednik umrljivosti teh bolnikov. Povezana je s kratkoročno umrljivostjo (znotraj bolnišnično in 30-dnevno) in tudi 1-letnim preživetjem teh bolnikov. Serumski cistatin je boljši napovednik umrljivosti teh bolnikov, zato ga je smiselno določati pri teh bolnikih. ANG The study is important as it undoubtedly confirmed that renal dysfunction is common in patients with cerebrovascular insult. It has also confirmed that patients with present renal dysfunction have worse prognosis than those without it. It has also showed that certain other risk factors between the group of patients with renal dysfunction and those without differ. Renal dysfunction is not only common in patients with cerebrovascular insult, but also an independent predictor of mortality in these patients. It is related to short-term mortality (in-hospital and 30- day) and also 1-year survival of these patients. Serum cystatin is a better predictor of mortality in these patients, therefore it is sensible to analyse it in these patients. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Raziskava je pomebna s stališča, da je ledvična disfunkcija pogosta pri bolnikih z možgansko kapjo ter je povezana z nadaljnjo umrljivostjo teh bolnikov. Slabša kot je ledvična funkcija slabša je prognoza bolnikov z možgansko kapjo. Zgodnje iskanje bolnikov z ledvično disfunkcijo in njihova ustrezna obravnava lahko preprečita nastanek ledvične bolezni/odpovedi, če pa je ta že prisotna, pa upočasnita progresijo ledvičnega odpovedovanja. To seveda dolgoročno pomeni manj stroškov (tudi hospitalizacij) za te bolnike, še posebej je to pomebno v luči dejstva, da je možganska kap tista, ki pogosto povzroča trajno invalidnost in s tem tudi slabo kvaliteto življenja. ANG The study is important from the standpoint that renal dysfunction is common in patients with cerebrovascular insult and related to further mortality of these patients. The worse the renal function, the worse the prognosis of the patient with cerebrovascular insult. Early search for patients with renal dysfunction and their suitable treatment could prevent the incidence of renal dysfunction/failure. If the dysfunction is already present, it could slow down the progress of renal failure. Long-term, this means fewer costs (also hospitalizations) for these patients, especially since cerebrovascular insult often causes permanent disability and poorer quality of life. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj -r F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj ©DA ©NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Ü DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj Oda ©ne Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda ©ne Rezultat I 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj ©DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj ©da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj £>DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda ©ne Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda ©ne Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj da One Rezultat i 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj da One Rezultat i 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj da One Rezultat i 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu © O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov © o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje © o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije © O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti © o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost © o o o G.02.07. Večji delež izvoza © o o o G.02.08. Povečanje dobička © o o o G.02.09. Nova delovna mesta © o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih © O O O G.02.11. Nov investicijski zagon © o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti © O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti © O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij © o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja © o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave © O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti © o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe © o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete © O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj © O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura © O O O G.07.02. Prometna infrastruktura © o o o G.07.03. Energetska infrastruktura © o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O © G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer UKC Maribor Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 35.686,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Hojs-Fabjan T, Hojs R, Tetičkovič E, Pečovnik-Balon B. Ischaemic stroke - impact of renal dysfunction on in-hospital mortality. Eur J Neurol 2007; 14: 1351-1356 A.01 2. Ustrezna obravnava bolnikov z ledvično disfunkcijo in lahko prepreči nastanek ledvične bolezni ali upočasnita njeno progresijo. To pomeni manj stroškov (tudi hospitalizacij) za te bolnike. F.22 3. HOJS-FABJAN T, HOJS R. Možganska kap in kronična ledvična bolezen. V: ŽVAN B, ZALETEL M (ur.). Akutna možganska kap V : učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce. Ljubljana: 2010 D.10 4. Vsakoletna organizacija srečanja internistov in zdravnikov splošne medicine" Iz prakse za prakso" z mednarodno udeležbo : Maribor, april-maj. B.01 5. Komentar Ocena Raziskava je pomebna s stališča, da je ledvična disfunkcija pogosta pri bolnikih z možgansko kapjo ter je povezana z nadaljnjo umrljivostjo teh bolnikov. Slabša kot je ledvična funkcija slabša je prognoza bolnikov z možgansko kapjo. Zgodnje iskanje bolnikov z ledvično disfunkcijo in njihova ustrezna obravnava lahko preprečita nastanek ledvične bolezni/odpovedi, če pa je ta že prisotna, pa upočasnita progresijo ledvičnega odpovedovanja. To seveda dolgoročno pomeni manj stroškov (tudi hospitalizacij) za te bolnike, še posebej je to pomebno v luči dejstva, da je možganska kap tista, ki pogosto povzroča trajno invalidnost in s tem tudi slabo kvaliteto življenja. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Sifra 2. 1 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Radovan Hojs in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: V Mariboru, 14.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/119 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a 83-DB-E4-EB-A1-F4-27-18-7C-2C-F0-67-71-B2-3D-C3-04-A1-3F-FA