OS MOZIRJE Silvestrovanje m , v Logarski m dolini Praznični koncert v Bočni STRAN 2 STRAN 11 Ljudje in dogodki, Oglasi Udeleženci skoka v novo leto iz vseh vetrov Na Solčavskem so skok v novo leto praznovali v domala vseh domovih, na turističnih kmetijah in gostiščih. Po velikem koncertu pri hotelu Plesnik so manj hrupno »žurali« na silvestro-vo, ko je bil hotel dokaj dobro napolnjen, gostje, udeleženci skoka v novo leto pa iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Slovenije, največ iz Ljubljane in skupina mlajših podjetnikov iz Zgornje Savinjske doline. Za zabavo so tudi tokrat poskrbeli člani ansambla Zodiac band iz Čakovca, kuharji Plesni-kove kuhinje pa za odlično hrano, z devetdelnim menijem. Direktorica hotela Marjana Cvetko je voščila gostom in posredno prebivalcem občine Solčava ter celotne Zgornje Savinjske doline. Jože Miklavc Sprejem novoletnih gostov v hotelu Plesnik je popestril Zodiac band. (Foto: Jože Miklavc) OKRAŠENO MOZIRJE Praznični utrip v znamenju svetlečih snežakov Mozirje je tudi letošnje božično-novoletne praznike pričakalo čudovito okrašeno. Kopica snežakov, krogel na obcestni razsvetljavi in drugih pletenih in osvetljenih skulptur je vsakomur zaželela dobrodošlico in lepo počutje. Za brezštevila drobnih lučk, pol- ne gredice sredi trškega jedra, božička na saneh sredi krožišča ob upravnem centru in vse ostalo so tudi tokrat poskrbeli mlajevci. Njih značilnost je, da vsako leto in ob vsaki priložnosti z veseljem popri-mejo za delo, ga pospremijo z dobrimi idejami in vanj vnesejo veli- ko mero dobre volje. Ne glede na to, ali so zaprošeni za postavljanje mlajev ob različnih priložnostih ali pridejo kam zapet, ali pa okrasit svoj kraj in vanj v najlepšem času leta vnesti svojo noto. Ob tem se jim pridruži še vrtnar Jože Skorenšek, poln idej, ki nikoli ne usahnejo. Zavoljo tega so okrasitve vedno malce drugačne, vedno je kaj novega, za razliko od klasičnih lučk, ki iste vsako leto pozdravljajo ljudi po mnogih slovenskih krajih. Tekst in foto: Benjamin Kanjir PfT^il i -er.« Ji JIM ■ ■ m ? * f " Za okrasitev trga v Mozirju in okolice so tudi tokrat poskrbeli mlajevci. , . "V- 7 r7C ' ; O-_ V ünysä Božiček na saneh sredi krožišča ob upravnem centru '¿lT-Ij Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 C Tretja stran Prihaja trenutek resnice Ljudje smo v okolju, kjer živimo in delamo, vsakodnevno izpostavljeni velikemu številu kemikalij, vendar je ta izpostavljenost relativno slabo opredeljena. Ocena izpostavljenosti je ključna za izdelavo ocene tveganja. Številna onesnaževala so v okolju obstojna, hlapljiva in se razpršijo po veliki površini. Tako je lahko celotno prebivalstvo na nekem območju izpostavljeno nizkim odmerkom onesnaževal iz okolja. Biomonitoring je orodje za oceno izpostavljenosti onesnaževalom v okolju. Podatki, pridobljeni z biomonitoringom, odražajo celotno izpostavljenost določeni kemikaliji, torej seštevek vseh možnih poti izpostavitve. Z zbiranjem serije bioloških vzorcev v določenem časovnem obdobju je mogoče pridobiti podatke o spremembah in trendih izpostavljenosti. Podatki o življenjskih navadah preiskovancev in njihovi pretekli izpostavljenosti kemikalijam v okolju, na primer o njihovih osebnih navadah, poklicih in hobijih, omogočajo identifikacijo potencialnih virov in poti izpostavitve. Čeprav načeloma velja, da je podeželsko okolje manj obremenjeno z onesnaževali kot mestno, torej je bolj zdravo od mestnega, je izvajanje biomonitoringa vsekakor smiselno tudi izven urbanih naselij. Nenazadnje se samo v kmetijstvu uporablja vrsta kemičnih snovi, ki tako ali drugače vplivajo na žive organizme v njihovem okolju. Projekt biomonitoringa kemikalij in njihovih ostankov v ljudeh poteka v Sloveniji od leta 2007. V pilotni fazi projekta, do leta 2010, so bila v raziskavo v Sloveniji vključena le nekatera območja, v nadaljevanju programa do leta 2014 pa bodo v ugotavljanje onesnaževal v ljudeh zajete še vse ostale regije. Biomonitoring, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Celje, bo v letošnjem letu zajel tudi območje občin Mozirje, Ljubno, Luče in Solčava. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje poudarjajo, da je dolgoročni smisel projekta humanega biomonitoringa predvsem v zagotavljanju ukrepov, s katerimi bi lahko negativne okoljske vplive čim bolj zmanjšali in spremljali učinkovitost teh ukrepov, kratkoročno pa bo ta projekt pomagal ugotoviti, kakšno je splošno stanje prisotnosti onesnaževal pri prebivalcih v Sloveniji, ter nakazal morebitne razlike stanja med mestnim in podeželskim okoljem. Trenutek resnice torej za Zgornjo Savinjsko dolino, ki svojo prihodnost, tudi na področju turizma in ekološke pridelave hrane, gradi prav na domnevni neonesnaženosti. IZ VSEBINE: i Tema tedna: Kakšne koncentracije kemičnih snovi nosimo v sebi?.........................4 Občinski svet Luče: Za okoli milijon evrov investicij samo v vasi Luče.................................4 Rečica ob Savinji: Občina bo za svoje potrebe odkupila zadružno zgradbo...............6 Čebelarski center v Lučah: Za izgradnjo centra zaslužni domači čebelarji...................................6 Intervju: Deset let ansambla Golte....................................8 Semič: Med najboljšimi tudi medovi iz Zgornje Savinjske doline.................................10 (ML) Društvo Toplica: Preselile sedež društva v Radmirje...............15 -- ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 1, 6. januar 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Tema tedna, Aktualno Kakšne koncentracije kemičnih snovi nosimo v sebi? IZVAJANJE HUMANEGA BIOMONITORINGA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Leto 2011 je bilo za Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki deluje tudi za območje Zgornje Savinjske doline, zelo dinamično in uspešno. Med obravnavanimi strokovnimi področji nekoliko izstopa področje zdravstvene ekologije, zato so na zaključni novinarski konferenci strokovnjaki zavoda predstavili, kako se vključujejo v izvajanje humanega biomonitoringa v celjski zdravstveni regiji. Odvzem vzorcev v tej regiji in v Sloveniji bo predvidoma zaključen do konca leta 2012, projekt monitoringa na Celjskem pa bo v tem letu zajel tudi območje Zgornje Savinjske doline, natančneje Mozirje, Ljubno, Luče in Solčavo. MED PREISKOVANCE ŽELIJO TUDI ZGORNJESAVINJČANE Kot je zapisano na spletni strani www.bio-monitoring.si, izraz biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v živih organizmih, tkivih, tekočinah in celicah, ki so nastale zaradi izpostavljenosti neki kemični snovi. V medicinskem smislu pa pomeni merjenje koncentracij kemičnih snovi v krvi, serumu, plazmi, urinu, semenski tekočini, izdihanem zraku, materinem mleku, laseh, nohtih ali v tkivih, kot na primer podkožnem maščevju. Glavni namen projekta je po besedah mag. Simone Uršič, predstojnice oddelka za zdravstveno ekologijo na zavodu, pridobitev podatkov o obremenitvah ljudi z določenimi kemikalijami, ki so prisotne v okolju. Ljudje smo namreč v svojem okolju ves čas v stiku z različnimi kemikalijami, ki v naše telo vstopajo tako z dihanjem, zaužitjem kot tudi skozi kožo. Kot so razložili na zavodu, se zaradi primerjave onesnaženosti biomonitoring izvaja na treh vrstah območij; v mestnih okoljih, na zaradi industrije bolj onesnaženih območjih in v neonesnaženih, večinoma podeželskih območjih. Med slednje spada tudi naša dolina, ki bo v raziskavi sodelovala s štirimi občinami; Mozirjem, Ljubnim, Lučam in Solčavo. Pro- jekt humanega biomonitoringa bo poleg naše doline zajel še območje Upravne enote Celje in Sevnica ter območje Šmarja s podeželsko okolico. SODELUJEJO LAHKO PRVORODKE IN NJIHOVI PARTNERJI V projekt humanega biomonitoringa na Celjskem bo vključenih predvidoma 200 preiskovancev, polovica žensk in polovica moških, od tega bo izbranih 100 prebivalcev iz mestnega in 100 prebivalcev iz podeželskega okolja. Ženske kandidatke so lahko le tiste, ki so prvič postale matere in so v obdobju dveh mesecev po porodu, ter moški, stari od 20 do 40 let. Ostali raziskovalni pogoji, ki jim morajo preiskovanci zadostiti, so po besedah Uršičeve še, da živijo in delajo na izbranem območju zadnjih pet let, da nimajo kroničnih bolezni, da niso izpostavljeni določenim kemikalijam na delovnem mestu, da niso kadilci, za ženske pa mora veljati še, da je njihova nosečnost potekala normalno in da niso rodile dvojčkov. Zavod že stopa v stik z zdravstvenimi domovi po naštetih upravnih enotah, prvorodke pa lahko dobijo več informacij o raziskavi tudi v celjski porodnišnici v dneh hospi-talizacije po porodu in pri obisku ginekologov ter na spletni strani www.biomonitoring.si. KAKO ONESNAŽENO JE NAŠE TELO? Za pridobivanje rezultatov v raziskovalnem projektu bodo sodelujočim kandidatom ugotavljali koncentracije strupenih kovin in obstojnih organskih onesnaževal tako, da bodo analizirali njihove telesne tekočine, torej urin in kri ter lase, pri ženskah tudi materino mleko. V pridobljenih vzorcih bodo strokovnjaki spremljali koncentracijo strupenih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, arzen), obstojna onesnaževala (na primer dio-ksine in različne pesticide) ter nekatere esencial-ne elemente (kot so selen, baker in cink). Raziskava je za vse prebivalce naštetih okolij velikega pomena, saj bo prinesla veliko za zdravje koristnih informacij. Tako bo med drugim mogoče določiti oceno izpostavljenosti novorojenčkov pri zaužitju onesnaževal z materinim mlekom; identificirati potencialne vire in poti izpostavljenosti kemikalijam ter možnost vpliva na ozaveščenost prebivalcev o le-teh ter spremljati dejavnike, povezane z načinom življenja, ki vplivajo na izpostavljenost strupenim snovem. REZULTATI ŠELE LETA 2014 V letu 2010 se je zaključilo preizkusno obdobje izvajanja biomonitoringa kemikalij v prebivalcih Osrednjeslovenske regije, JV Slovenije in Notranjske. Sedaj se pričenja izvajati nabor preiskovancev po vseh preostalih regijah. Analize bodo predvidoma opravljene v letu 2013. V letu 2014 pa naj bi bila zaključena statistična obdelava rezultatov ter pripravljeno zaključno poročilo o stanju obremenitev prebivalstva z določenimi onesnaževali za celotno Slovenijo. Tatiana Golob OBČINSKI SVET LUCE Za okoli milijon evrov investicij samo v vasi Luče Na seji, ki je bila v četrtek, 22. decembra, so se člani lučkega občinskega sveta seznanili s predlogom proračuna za leto 2012. Predstavil ga je župan Ciril Rosc. Svetniki so predlog proračuna sprejeli v prvem branju, obravnavali so tudi višino točke za izračun nadomestila stavbnega zemljišča. Kot je pojasnil župan, bo v letu 2012 v ospredju ureditev same vasi Luče. Tako so za nadaljevanje izvedbe projekta Preko pet mostov, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev, v proračunu rezervirali 420.000 evrov. V tem okviru predvidevajo nadaljevanje gradnje pločnika in javne razsvetljave, izgradnjo kmečke tržnice ter novih parkirišč na prostoru sedanjega skladišča zadružne trgovine. V samih Lučah bodo obnovili nekatere fasade na javnih objektih, za kar planirajo okoli 150.000 evrov. Za prizidek, kjer bo prostor za občinsko upravo in kjer bo v pritličju nova zobozdravstvena ambulanta, pa so predvideli 300.000 evrov. Večja investicija jih čaka še v Krnici preko Lučnice. Tam so po nekajletnih prizadevanjih pridobili projekte in bodo v tem letu izvedli izgradnjo javne komunalne infrastrukture, to je vodovod in kanalizacijo. Predlog proračuna je sedaj v javni obravnavi. Tako bo zainteresirana javnost na proračun, ki je dostopen tudi na spletnih straneh občine, pripombe lahko dajala do 16. januarja. Sledi umeščanje morebitnih predlogov in amandmajev ter nato drugo branje predloga proračuna. V januarju bo tako financiranje občine začasno, za kar je župan sprejel ustrezen sklep. Obravnavali so še vrednost točke za izračun letnega nadomestila za stavbno zemljišče. Občinski svet se je strinjal z zvišanjem točke za odstotek uradno izračunane inflacije na letni ravni, to je za 2,7 odstotka. Tako v letu 2012 točka znaša 0,001431, v preteklem letu pa je bila 0,001393 evra. Marija Lebar _ Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Iz občin, Politika DOPOLNILNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE VARPOLJE-SPODNJA REČICA Pri pregledu kakovosti ugotovljene nekatere pomanjkljivosti V četrtek, 22. decembra, je bil opravljen kakovostni pregled na delu dopolnilnega kanalizacijskega omrežja Varpolje-Spodnja Rečica na tako imenovanem sklopu 1, to je v Spodnji Rečici in Nizki. Pri pregledu kakovosti so bile ugotovljene manjše napake. Na občini pričakujejo uporabno dovoljenje za ta del omrežja do konca januarja. Izvajalec gradbenih del podje- tje CM Celje d. d. bo pomanjkljivosti na kanalizacijskem omrežju odpravil do tehničnega pregleda, ki bo predvidoma konec tega meseca. Župan Vinko Jeraj meni, da bodo uporabno dovoljenje za sklop 1 dobili v februarju, kar bo nato omogočilo priklop individualnih uporabnikov tega dela omrežja. Sklop 2 dopolnilnega kanalizacijskega omrežja je bil tehnično prevzet lansko jesen in v delu naselja Šentjanž, v Varpoljah in starem delu naselja Nizka priklapljanje posameznih gospodinjstev na kanalizacijo poteka že nekaj časa. Vsak uporabnik nosi stroške priklopa na svojem zemljišču. Kot pravi župan Jeraj, so sekundarno omrežje zgradili tako, da so jaški in priklopi čim bliže posameznim gospodinjstvom oziroma uporabnikom, da bi ti z izvedbo individualnega prikla-pljanja ne imeli prevelikih stroškov. Na občini so zbrali nekatere ponudbe gradbenih podjetij za izvajanje individualnih priklopov in ustrezne ponudnike priporočili občanom, ki bodo te priklope plačali. Nadzor nad izvedbo priklopov opravlja podjetje Komunala Mozirje, ki bo kasneje tudi upravljavec celotne kanalizacije. Marija Lebar POTOK Prenovljena cesta tudi preko območja Tlak Cesto so predali namenu županja Majda Podkrižnik (v sredini), predsednica odbora KS Kokarje Andreja Zupan (desno) in najstarejša ter najmlajši udeleženec slovesnosti. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) POKRAJINSKI ODBOR SOCIALNIH DEMOKRATOV SAŠA REGIJE Podpirajo pogajanja za vstop v koalicijo Nedavne seje pokrajinskega odbora stranke Socialni demokrati v Velenju sta se udeležila tudi predsednik mozirske območne organizacije te stranke Ivan Turk in tajnik ter predstavnik v glavnem odboru foruma svetnikov in svetnic SD Paul Orešnik. Na seji so analizirali rezultate predčasnih volitev in se pogovorili o aktualnih političnih razmerah. Ob analizi rezultatov volitev v državni zbor so ugotovili, da je rezultat na ravni države glede na razmere dober, pri tem pa je bil izpostavljen tudi izid prejšnjih volitev, ko je ta stranka dobila skoraj 30 odstotkov glasov. Sedanji rezultat naj bo Krajani vasi Potok so letos v okviru praznovanja Krajevne skupnosti Ko-karje pripravili slovesno otvoritev prvega dela prenovljene ceste Potok-Prodnik-Vrbin v dolžini 450 metrov. 26. decembra so ponovno, tokrat v lastni organizaciji, pripravili otvoritev še drugega dela iste ceste preko območja Tlak v dolžini 250 metrov. Slovesnosti, ki je bila pri Šolarjevih na Tlakah, so se poleg krajanov udeležili tudi županja Majda Podkrižnik, člani krajevnega odbora Kokarje ter zaposleni v občinski upravi. O investiciji je spregovorila žu- OBČINA MOZIRJE panja in pozdravila otvoritev odseka, ki je bil sodeč po odzivu domačinov resnično potreben in tudi upravičen strošek. Trak so županji pomagali prerezati predsednica odbora KS Kokarje Andreja Zupan, skupaj z najstarejšo in najmlajšim udeležencem slovesnosti, ki še ni dopolnil enega leta starosti. Udeleženci slovesnosti so zapeli kitico Prešernove Zdravljice in še nekaj pesmi, nato so se vsi skupaj odpravili k Šolarjevim, kjer so nadaljevali druženje. SB Zmanjševanje porabe in brez novih investicij vzpodbuda in izziv za nadaljnje delo. Predsednik pokrajinskega odbora SD Bojan Kontič je pri tem pohvalil dobro delo in rezultat, ki sta ga stranka in njen kandidat Paul Orešnik dosegla v Zgornji Savinjski dolini. Razprava glede aktualnih političnih razmer je potekala predvsem o viziji stranke v bodoče. Udeleženci so sprejeli sklep, da podpirajo pogajanja za vstop v koalicijo, ki jih vodi posebna komisija. Vstop je po njihovem možen pod določenimi pogoji, ki so za stranko sprejemljivi, pri tem pa je treba gledati na ugled in položaj stranke. Marija Lebar V drugem branju odloka o proračunu občine Mozirje za leto 2012 sta na redni seji uvodne besede in razlike med prvim in drugim branjem svetnikom predstavila župan Ivan Suhoveršnik in višji svetovalec mag. Ivo Glušič. Spremembe so pripravljene na podlagi predlogov in priporočil odborov po prvem branju. Novost v drugem branju je bila postavka za najem dolgoročnega kredita v višini 350.000 evrov za nakup poslovnih prostorov Občine Mozirje. Ker je glede na predvidene prilive poraba zelo omejena, se v prihodnjem letu ne predvidevajo nove investicije. Varčevalne ukrepe bodo občutili v občinski upravi, zavodih in društvih. Med- tem ko se bodo slednjim zmanjšale dotacije za deset odstotkov, bo občinska uprava zmanjšala stroške za pet odstotkov. Med investicijami ostaja dokončanje ureditve ceste na Golte. Odbor za gospodarstvo in proračun je preučil proračun in predlagal plan zmanjševanja kratkoročnih obveznosti občine. Po planu naj bi do konca leta 2014 prišli na stanje tekočih kratkoročnih obveznosti, brez zaostalih zapadlih obveznosti. Izvajanje plana bo odbor za gospodarstvo spremljal četrtletno. Svetniki so proračun na zadnji letošnji seji sprejeli brez vloženih amandmajev. Štefka Sem Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Občina bo za svoje potrebe odkupila zadružno zgradbo Zupan Vinko Jeraj je decembra seznanil občinski svet s pogoji, po katerih bi občina pridobila objekt v samem trgu Rečica, ki je last Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge (ZKZ) Mozirje. Zadruga ga namerava prodati. Potem ko je lani preselila trgovino v prenovljene prostore na drugi lokaciji na Rečici ob Savinji, je poslopje in zemljišče ponudila v odkup občini, saj ima ta predkupno pravico. Že na deveti seji v septembru so občinski svetniki razpravljali o ponudbi ZKZ za prodajo nepremičnine in načelno menili, da naj občina nepremičnino odkupi, vendar po ustrezni ceni. Zadolžili so občinsko upravo, naj pridobi cenitev objekta in pripadajočega zemljišča. Predvideni nakup je v začetku decembra obravnaval tudi odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ter soglašal z nakupom v primeru, da bo prodajna vrednost ustrezna glede na cenitev in da bo plačilo mogoče izvesti na obroke. Takšno stališče je odbor predlagal v sprejem občinskemu svetu. Župan je svetnikom predstavil dogovor glede nakupa. Dodal je še, da je objekt za občino vse- kakor zanimiv, saj bo omogočal različne vsebi- odkupi. Sestavi naj se kupoprodajna pogodba, ne, morda bi tam lahko zagotovili ustrezne pro- in sicer tako, da dobi občina nepremičnino v last store za dejavnost in druženje mladih, je še po- v letu 2012, odkup pa bo odplačevala v dogo- jasnil župan. vorjenih obrokih. Občinski svet je sklenil, naj se nepremičnina Marija Lebar Občina bo od ZKZ Mozirje odkupila objekt nekdanje trgovine in poslovnih prostorov na Rečici ob Savinji. (Foto: Marija Lebar) ČEBELARSKI CENTER V LUCAH Za izgradnjo centra zaslužni domači čebelarji Na hribu nad lučkim smučiščem je zrasel Čebelarski center SAŠA Luče s šolskim čebelnjakom. Neokrnjena narava je pravo okolje za pridelavo medu, vzgajanje čebeljih matic ter sodobni učni center tako za šolarje kot ostale čebelarje SAŠA regije. Projekta, finančno podprtega s sredstvi Leader, so se v večji meri lotili domači čebelarji, na začetku so pomagali člani drugih društev SAŠA regije. Mag. Jože Kumer je pri projektu urejal dokumentacijo in pridobival ustrezne listine ter na osnovi dokumentacije in računov izdeloval letna poročila za to investicijo. V zadnjem obdobju je izdelal vse potrebno za pridobitev Leader sredstev prek LAS - Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline (projektni predlog, prijava na razpis z izpolnitvijo ustreznih obrazcev in izdelavo tabel). Vse to je sedaj definirano s pogodbo, predvidenimi pridobljenimi sredstvi in z odgovornostmi investitorja (ČD Luče). Vodja del na čebelnjaku je bil predsednik Čebelarske družine Luče Tone Kumer, tudi glavna gonilna sila pri večini udarniško izvedenih del za ta objekt. Projekt čebelarskega centra so pričeli izvaja- Člani gradbenega odbora Jože Kumer (desno) in Tone Kumer (drugi z desne), Vinko Robnik in Martin Pahovnik (levo) pred čebelarskim centrom Luče (Foto: Štefka Sem) ti pred štirimi leti. Projektant objekta je bil domačin Jože Plaznik, ki je izdelal vse potrebno, da so leta 2008 pridobili ustrezno gradbeno dovoljenje. Poleg potrebnega prostora za objekt, le-tega jim je dala v najem Občina Luče, je bilo potrebno napeljati vodo in na parcelo pripeljati električno energijo. Pri zadnjem so to družno uredili skupaj z oskrbniki smučišča. Les za leseni del objekta je darovalo okrog sto posameznikov, zunanja in notranja vrata sta prispevala krajevna mizarja, udarniško je bilo opravljeno ogromno ur prostovoljnega dela. Več sodelovanja so pričakovali s strani preostalih društev SAŠA regije, a je ostalo bolj pri obljubah kot konkretni pomoči. Center sedaj potrebuje še notranjo opremo in strokovnjaka za vzrejo matic, le-te-ga v Zgornji Savinjski dolini ni lahko najti. Čebelarski podmladek bo lahko v centru praktično uporabil svoje znanje, center pa odpira tudi možnosti za razvoj čebelarskega turizma. Jože Kumer že šesto leto vodi čebelarski krožek na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah. Meni, da je bila postavitev učnega čebelnjaka potrebna za praktično delo z mladimi čebelarji. V prostorih centra se bodo lahko odvijala razna predavanja in srečanja čebelarjev iz vse regije. S sredstvi iz projekta Leader so lučki čebelarji dokončali leseni del objekta. Preostala sredstva so namenjena dokončanju zaključnih gradbenih del na zidanem delu objekta, notranji opremi ter ureditvi male čistilne naprave. Štefka Sem 51 Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) C Iz občin, Organizacije (VZGOJA) ZA RADOST BIVANJA Družina naj bo za otroke varno območje polno ljubezni in s postavljenimi mejami V ponedeljek, 12. decembra, sta Občina Ljubno in Zavod Savinja v goste povabila predavatelja dr. Karla Gržana. Poslušalci, ki so želeli slišati besede priljubljenega duhovnika, so zapolnili dvorano kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji. Gržan je spregovoril o tem, da je za radost življenja potrebno prepoznavati lepe stvari. Čeprav imamo včasih občutek, da je v naših življenjih veliko slabega ali žalostnega, se moramo vedno najprej spomniti vseh lepih stvari, pa naj bodo še tako male, saj nam bodo polepšale dan. Otrokom moramo dovoliti, da se spoznavajo s trpkimi stvarmi v življenju, saj jih s tem usposobimo za vse, kar jih čaka. »Za radost življenja je potrebno otrokom pomagati, da bodo znali sprejeti vse napore, ki jih čakajo,« je dejal Gržan. Da vse v življenju res ni »fajn«, se zavedamo vsi, prav goto- Župan Franjo Naraločnik (desno) se je dr. Karlu Gržanu zahvalil za prijetno in poučno predavanje. (Foto: Štefka Sem) vo pa po njegovih besedah ni prav, da se odrekamo določenim stvarem ravno zato, da bo drugim »fajn«. Modrost, ki naj bi jo obvladali vsi starši pri vzgoji otrok, je, da je otrokom najprej treba povedati, kaj delajo dobro in pri čem so dobri, šele nato, kaj lahko in morajo izboljšati. Pomen družine pri vzgoji je velik in družina naj bo za otroke varno območje brezpogojne ljubezni, kjer so točno postavljene meje, ki jih je treba spoštovati, je povedal predavatelj. Za prijetno predavanje sta se Gržanu v imenu organizatorjev zahvalila župan Franjo Naraločnik in direktorica Zavoda Savinja Cvetka Ma-vrič, vse poslušalce sta povabila, da se udeležijo naslednjega srečanja. Dogodek so popestrile učenke nazarske glasbene šole Ema Korpnik, Nika Zgojznik in Veronika Orešnik. Štefka Sem GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kar petdeset gasilcev pridobilo naziv vodja skupine To jesen je zgornjesavinjska gasilska zveza pripravila izobraževanje za svoje člane, ki so sredi decembra prejeli potrdila o uspešno končanem izobraževanju in oznake o napredovanju v čin višji gasilec. Slovesna podelitev je bila v gasilskem domu PGD Šmartno ob Dreti, čine in potrdila pa je slovesno predal vodja tečaja in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric. Udeležence je nagovoril tudi predsednik zveze Janko Žuntar. Bric je povedal, da je bila tokratna skupina zelo disciplinirana in delovna. »Prepričan sem, da ste s tem tečajem osvojili vsaj nekaj prepotreb- nega strokovnega znanja, ki ga mora gasilec v sedanjem času imeti in nadgrajevati, saj se nenehno spreminjata in posodabljata tako tehnika kot taktika gašenja,« je dejal. Poudaril je pomembnost prenašanja pridobljenega znanja v društva in na gasilske kolege. Predsednik Janko Žuntar je izpostavil zavezo vsakega gasilca, da skrbi za dobre odnose tako v društvu med člani kot za strpnost med ljudmi na vseh nivojih. Izrazil je upanje, da bodo sedanji višji gasilci svoje izobraževanje čez dve leti nadaljevali in si pridobili čin nižji gasilski častnik. Zahvalil se je za ves prosti čas, ki ga člani Potrdila o opravljenem izobraževanju je gasilcem predal poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze Slavko Bric (desno). (Foto: Marija Lebar) gasilskih društev namenjajo tej humanitarni dejavnosti. Čestital je vsem, še posebej pa članicam za opravljeno izobraževanje. Tečaj za vodjo skupine se je začel konec oktobra. Prijavljenih je bilo 52 slušateljev iz devetih društev, zato so predavanja potekala v dveh skupinah, in sicer v Mozirju in v Šmartnem ob Dreti. Izobraževanje je uspešno zaključilo 50 tečajnikov, med njimi tudi tri gasilke. Marija Lebar Na izobraževanje se je prijavilo 52 slušateljev iz devetih društev. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Intervju DESET LET ANSAMBLA GOLTE Od leve: Andrej in Gregor Rak ter Toni Drobež Člani ansambla Golte Andrej in Gregor Rak ter Toni Drobež bodo v tem letu praznovali deseto obletnico delovanja. V tem času so osvojili srca poslušalcev po Sloveniji in očarali strokovne komisije na raznih festivalih. Vsi trije se že leta glasbeno izobražujejo in bodo to počeli še naprej, saj je to pogoj, da v glasbi napredujejo in dosegajo dobre rezultate. Deset let dogajanj, uspehov in smešnih prigod so z veseljem povzeli tudi za bralce Savinjskih novic. - Ali ste si na začetku svoje poti predstavljali, da boste nekega dne znani in uspešni? Toni: Ni bilo junaka, ki bi si upal pomisliti, da bomo kdaj tako uspešni. Prva tri leta so bila bolj tako, za hec, potem pa smo resno poprijeli za delo in sedaj smo tu. Gregor: Že, ko sem kot otrok po televiziji gledal festival Slovenska polka in valček (SPV), sem si želel, da bi bil lahko vsaj med gledalci, festivalski oder so bile le sanje. Naš začetek ni bil najbolj spodbuden. Prvo skladbo smo pisali dve leti. Po vsaki vaji smo nekaj dodali, pa odvzeli, res nam ni kazalo najbolje. Andrej: Motivacijo smo že imeli, resnega dela smo se lotili šele, ko smo pričeli delati z Igorjem Podpečanom, on nam je dal prave usmeritve. - Sodelovanje z Igorjem Podpečanom je torej prineslo prave rezultate. Po štirih letih delovanja ste se povezali z njim in še isto leto uspeli na festivalu Vurberk. Okroglo obletnico bodo ili skupaj z zvestimi poslušalci Andrej: Prav gotovo je Podpečan zelo vplival na naše delo, pričel nas je usmerjati na pravo pot. Če sami napišemo skladbo, nam vedno pove, ali je dobra, ali je treba kaj popraviti. Če nam skladbo napiše on ali pripravi priredbo, točno vemo, da je dodelana do zadnje podrobnosti, to pa so stvari, ki so v glasbi poglavitne. Gregor: Sodelovanje s Podpečanom se je izkazalo za pozitivno že na našem prvem sodelovanju na festivalu Vurberk, kjer smo dosegli tretje mesto. Pozneje smo bili tam še drugi in prvi, to je naš srečen kraj. Ko se uvrstiš na festival, se potem ta pesem veliko vrti na radijskih postajah, kar je pogoj, da je ansambel prepoznaven. Toni: Na Vurberk je šlo nekaj ljudi z nami, bili smo popolna neznanka in dobili nagrado za pesem Če je ljubezen greh. Pesem je bila velika uspešnica. Dobre uvrstitve na festivalih pa pomenijo največjo prepoznavnost. - Samo glasba več ni dovolj, dandanes je potreben tudi spot. Andrej: Včasih so bili spoti in zgoščenke zelo pomembni, dandanes pa temu ni več tako. Vsak ansambel, ki ima malo denarja, posname oboje in v Sloveniji je toliko novih ansamblov, da še mi, ki smo v tem poslu, ne poznamo polovice. To ni narobe, ni pa več selekcije. Ko je še imela vajeti v rokah nacionalna televizija, so bili težki kriteriji, da si prišel zraven, s pojavom komercialnih televizij je potreben le še denar. Gregor: Danes ima lahko že vsak svoj spot, včasih je bilo to rezervirano za boljše in najboljše ansamble. Moral si imeti uspehe, da si se lahko ponašal s spotom. Toni: Kvaliteta glasbe zaradi teh razlogov pada, ampak če te ni zraven, potem ne obstajaš in zato se je potrebno prilagajati tržišču. - Kje se je vse ujelo? Besedilo, glasba, spot ... Gregor: Najbolj pri srcu mi je Če je ljubezen greh, besedilo je postalo pomembno šele po uspehu skladbe. Skladanje je sklop naključij in vse mora biti na mestu, da uspe. Na začetku nismo tako razmišljali, kaj pojemo, sedaj je to bolj pomembno. Toni: Besedilo ni zanemarljivo. Določena besedila dobimo, nekaj pesmi smo naredili načrtno. Besedilo mora sovpadati tudi s spotom in seveda melodijo. Andrej: Beli zajčki, Prihajamo za praznike in še katera, te skladbe so narejene načrtno. Včasih besedilo prilagajamo skladbi, drugič obratno. Na začetku smo bili zelo zadovoljni, ko smo besedila dobili od znanih tekstopiscev, sedaj to ni dovolj. Pri vsem je pomembna glasbena širina, kajti hitrega recepta za uspešnico ni. - Videospote snemate v bližnji okolici, je kakšen razlog za to? Andrej: Moja največja želja je bila, da bi posneli spot v Logarski dolini, kar nam je tudi uspelo. Spot nam je za nagrado posnela Radio televizija Slovenija, za zmago na SPV. Vse je bilo narejeno profesionalno in tudi sam spot je odličen. Toni: Videospote snemamo v dolini, ker je v njej ogromno lepot, ni nam treba zahajati drugam. Gregor: Navezovati se morajo na pesem, zato se podamo v okolje, ki spada k skladbi. Način snemanja je povsod isti, a naša želja je, da so spoti nekaj posebnega. Imeti morajo sporočilo. - Na Slovenski polki in valčku ste slavili dvakrat. Leta 2009 ste s skladbo Če te luna nosi prepričali strokovno komisijo, lani s skladbo Nocoj prižgi mi luč publiko. Se zmagi razlikujeta, je katera več vredna? Gregor: Obakrat smo bili veseli. Zmagi sta bili izpolnitev otroških sanj. Andrej: Vsakič je bilo drugače, obakrat lepo. Obe zmagi sta pomembni za nas. Veliko ansamblov ne pride skozi sito komisije, ki izbira finaliste, zato je že uvrstitev na festival zmaga, sama zmaga je nekaj nepozabnega. Toni: »Enkrat se nam je zgodilo, da smo šli igrat na poroko. Seveda smo vsi pridni in zagnani začeli postavljati ozvočenje in po dolgem času ugotovili, da smo nadstropje prenizko. Pa smo še pravočasno še enkrat ponovili vajo nadstropje višje.« Toni: To je najelitnejši festival pri nas in že uvrstitev nanj je velik dosežek, težko je prepričati tako komisijo kot poslušalce. - Vam je lani ob obilici dela zmanjkalo časa za kaj pomembnega? Andrej: Zmanjkuje nam časa za vse, ni le leto prekratko, tudi dnevi so večkrat prekratki, saj postajamo glasbeni perfekcionisti, kar zahteva veliko truda in vzame veliko časa. Gregor: Postali smo obsedeni s popolnostjo, zato nam dela ne zmanjka. Na zmage ne mislimo, le na to, kaj še moramo narediti. Sami še vedno opazimo pomanjkljivosti, ki jih še moramo popraviti. Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) C Toni: Bolj mi je všeč, da mi zmanjkuje časa, kot da bi ga imel preveč. - Kakšni so spomini na prvi pravi nastop ansambla? Andrej: Prvi nastop je dokumentiran, igrali smo v Mozirskem gaju. Prej smo vadili kratek čas in se pogumno podali na nastop, prepričani, da smo dobri. Tisti dan smo bili zadovoljni, pozneje nas je pa čakala streznitev. Gregor: Stric naju rad spremlja in snema naše nastope. Zdelo se nam je, da smo imeli popoln nastop, bil pa je prava kriza, to vidimo sedaj, če gledamo posnetek. Gregor: »Najbolj pri srcu mi je Če je ljubezen greh, besedilo je postalo pomembno šele po uspehu skladbe. Skladanje je sklop naključij in vse mora biti na mestu, da uspe.« Toni: Spomnim se, da sem se na nastop pripeljal z motorjem. Bil sem strašno zadovoljen, vse dokler nismo kasneje prišli do Robija Zupana, on pa nas je postavil na realna tla. Dejal nam je, da smo skupaj čisto razglašeni in da naj kar nehamo. Čisto nas je potrl. Svetoval nam je, da se dogovorimo z Mitjem Mastnakom, če bomo še vztrajali skupaj, da nas malo pouči. Predvideval je, da bomo potrebovali kakšna tri leta, da nas izpili, nam pa je šlo le na smeh. Andrej: Kakšna tri leta, mi imamo v soboto nastop, smo rekli in mislili, da bomo vse znanje osvojili na hitro. Gregor: Tri leta so se zavlekla v štiri ali pet, ampak na kvaliteti se nam je poznalo, da smo v pravih rokah. Pri njemu smo redno vadili in počasi so se pokazali pravi rezultati. Vložek v glas- beni posel je velik. Številne ure vaj, prevoženi kilometri, oprema, vse to je velik zalogaj. Toni: Vsi smo začeli iz nič in v to vložili veliko truda, zato to cenimo. Postali smo odvisni drug od drugega in vsak od nas je nepogrešljiv, zato trdno vztrajamo skupaj. Pri nas ni straha, da je pevka noseča, je nimamo. Smo le mi trije. Druži nas prijateljstvo in glasba, to nam pomeni največ. - Glasbeniki ste bolj nočni ljudje, kaj pogrešate proste večere, zamujate kaj pomembnega zaradi »špilov«? Gregor: Mogoče nedeljsko mašo, a smo tako rekoč župnijski ansambel in se da vse dogovoriti. Toni: Če se podaš v to, veš, kaj te čaka. Andrej: Včasih bi tudi raje delal kaj drugega, a se navadiš, da je to prioriteta. - Letos boste izdali novo zgoščenko, kako boste še proslavili obletnico? Andrej: Namesto da bi izdali družino in prijatelje, smo se odločili, da raje izdamo zgoščenko. Gregor: To bo naš tretji CD, časa imamo, skozi celo leto bomo stopnjevali promocijo ob naši obletnici. Toni: Desetletnica bo naš največji projekt tega leta, sem spada CD in koncert. Snemanje zgoščenk ni več za zaslužek, je bolj promocija, kajti skladbe se najdejo tudi na internetu - Lepih spominov imate veliko, zadnja zmaga na SPV je prav gotovo vsem eden najlepših trenutkov vaše skupne poti. Prav gotovo so vam ostali v spominu tudi zabavni dogodki, ob katerih se nasmejete. Kateri so vaši najljubši? Toni: Veliko smeha je bilo zaradi moje vožnje z motorjem na vaje. Ustavili so me policisti, ker Intervju, Ljudje in dogodki sem se peljal 75 kilometrov na uro. Policist me je ustavil, malce zakompliciral, nato pa me po nasvetu kolega v modrem spustil češ, pusti ga, saj se ti bodo še smejali, če boš povedal, koliko gre njegov motor. To zgodbo smo kasneje posneli s Francijem Podbrežnikom - Solčavskim, ki me je poimenoval Zadrečki Valentino Rossi. Andrej: »Včasih so bili spoti in zgoščenke zelo pomembni, dandanes pa temu ni več tako. Vsak ansambel, ki ima malo denarja, posname oboje in v Sloveniji je toliko novih ansamblov, da še mi, ki smo v tem poslu, ne poznamo polovice.« Enkrat se nam je zgodilo, da smo šli igrat na poroko. Seveda smo vsi pridni in zagnani začeli postavljati ozvočenje in po dolgem času ugotovili, da smo nadstropje prenizko. Pa smo še pravočasno še enkrat ponovili vajo nadstropje višje. Gregor: V kombiju je veliko smeha, tam bi morali beležiti dogodke, pri snemanjih spotov je tudi vedno zabavno, snemanja s Podbrežnikom so pa tako bila zakon. Andrej: V Ljubljano smo bili povabljeni na snemanje in šli smo dan prezgodaj, a smo imeli srečo, saj so nas vzeli preko vrste, ker so oddajo snemali dva dni. Kako resni smo bili na začetku, pove tudi to, da smo imeli nastop za novo leto, pa je Toni poklical in dejal, da bo stregel na nekem silvestrovanju in ne utegne, pa ni bilo nobenega problema glede tega. - Kaj bi ob novem letu zaželeli bralcem Savinjskih novic? Ob novem letu želimo vsem bralcem veliko zadovoljstva, sreče in vse najlepše. Štefka Sem BENCINSKI SERVIS PETROL MOZIRJE Prednovoletna humanitarna gesta Vodilni na Petrol d.d. so se odločili, da v času pred novim letom svojim preko tristotim bencinskim servisom širom Slovenije v namene obdarovanja strank podelijo po dvesto evrov. Na bencinskem servisu v Mozirju se je poslovodja Jože Hržica odločil, da ta denar podarijo družini, ki ji bodo s tem polepšali praznični čas. Namesto kemičnih svinčnikov, uplinjačev in podobnega, kar se v prednovoletnem času deli vse vprek, se je Hržica odločil, da denar nekomu podarijo. Povezal se je z župnijsko Karitas Mozirje-Šmihel, kjer so s pomočjo Centra za socialno delo Mozirje izbrali družino, ki ji bo ta donacija prišla še kako prav. V zadnjem petkovem prednovo- Poslovodja mozirskega bencinskega servisa Jože Hržica je Branetu Javorniku izročil ček za 200 evrov. (Foto: Benjamin Kanjir) letnem jutru sta se tako vodja tukajšnje Karitas Alenka Brezovnik in Jože Hržica podala v Loke. Ustavila sta se pri šestčlanski družini Javor-nik Keršmanc. Oče je zaposlen, mati pa je brezposelna. Štirje otroci, dve dekleti, ena zaključuje osnovno šolo, druga je v srednji, in dva predšolska fantiča, poleg njih pa vsak mesec debel kup položnic in dolg spisek vsega potrebnega za življenje. Donacija jim je zato prišla še kako prav, da si vsaj za malenkost polepšajo, pravijo, da najlepši čas v letu, ki to za marsikoga že zdavnaj ni več. Zatorej vsekakor pohvalno dejanje s strani Jožeta Hržice, ki je s podarilvijo majhne vsote denarja naredil to vsoto veliko večjo. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Iz občin, Organizacije MEDNARODNO OCENJEVANJE MEDU V SEMIČU Med najboljšimi tudi medovi iz Zgornje Savinjske doline Čebelarska sezona se zaključi v poznem poletju in sedaj je čas za izobraževanja ter ocenjevanja medu. Že tradicionalnega ocenjevanja medu v Semiču, ki so ga tokrat pripravili trinajstič, se udeležujejo tudi tisti, ki čebelarijo v naših krajih. Kot je bilo videti na razglasitvi rezultatov, so se zgornjesavinjski čebelarji dobro odrezali in posegli po najvišjih priznanjih. Da so pogoji za kakovosten med in dobro čebeljo pašo pri nas še vedno odlični in se zgornjesavinj- ČEBELARJENJE Zlati gozdni med pridelajo Kolenčeve Karl Kolenc, dobitnik zlatega mednarodnega priznanja ocenjevanja medu v Semiču (Foto: Franjo Pukart) Družina Kolenc iz Varpolj se že dreves neoporečno. šestdeset let ukvarja s čebelarjenjem. Plemenito dejavnostjo vzgoje čebel je začel oče Martin, zadnjih petnajst let pa poslanstvo življenja, ki ga pogojujejo čebele, nadaljuje njegov sin Karl. Najprej so bile čebele predvsem njegovo veselje, to pa je kmalu preraslo v veliko strast in še večjo ljubezen. Delo v Kolenče-vem čebelnjaku temelji predvsem na doslednem zdravljenju čebel, seveda pa je uspeh donosnosti in kvalitete medu pogojen z zdravo pašo in okoljem, kjer je medenje rastlin in MOZIRJANI SKOČILI V LETO 2012 V znamenju upanja in dobrih želja t ski med uvršča med najboljše, dokazuje kar šest zlatih, več srebrnih in bronastih priznanj, ki so jih dobili naši čebelarji, člani štirih tukajšnjih čebelarskih društev, med močno konkurenco 178 čebelarjev iz šestih držav, med njimi tudi iz Združenih držav Amerike. Naši čebelarji so se najbolje odrezali z vzorci gozdnega, smrekovega in hojevega medu. Ni pa jih bilo najti med prejemniki priznanj za kostanjev, cvetlični ali lipov med. Marija Lebar Zupan Ivan Suhoveršnik (desno) in podžupan Roman Čretnik sta pred polnočnim odštevanjem obiskala dežurne na Policijski postaji Mozirje. (Foto: Ciril M. Sem) Tudi letos je velika množica Mo- manjkanja zavesti o varnosti, tako zirjanov novoletno odštevanje pričakala sredi trškega jedra. Večina mladih po srcu in tudi drugače se je veselila ob zvokih dobre glasbe, ob nazdravljanju z rujno kapljico in neštetih poljubih, ki so najlepša popotnica novemu letu. Župan Ivan Suhoveršnik in podžupan Roman Čretnik sta pred polnočnim odštevanjem obiskala še tiste, ki se tega in podobnih vzhičenja polnih dogodkov ne morejo udeležiti. V prvi vrsti so to varuhi reda, ki imajo ob tem času zavoljo neosveščenosti in po- na prireditvah kakor na cestah, ob tem času veliko dela. Na Policijski postaji Mozirje sta jim zato zaželela veliko miru, strpnosti ob delu z ljudmi in čim manj kriminala ter nesreč, ki so del njihovega delovnega vsakdana. Obiskala sta tudi dežurno zdravstveno službo, vendar se je osebje ravnokar podajalo na intervencijo. Še en dokaz več, da nesreča nikoli ne počiva in da se zdravniška pomoč potrebuje tudi takrat, ko naj bi bilo vse in vsem lepo in veselo. Benjamin Kanjir Na letošnjem mednarodnem ocenjevanju medu v Semiču smo dobili potrdilo, da je obrežje Savinje z var-poljsko gmajno in bližnjimi obronki gozdov še kako primerno za dobro čebeljo pašo, saj je vzorec gozdnega medu iz Kolenčevega čebelnjaka prejel kar zlato priznanje. So pa bogate tudi ostale čebelje paše v Zgornji Savinjski dolini, saj so podobna mednarodna priznanja prejeli še posamezniki iz Nazarij, Kokarij, Bočne, Gornjega Grada in Luč. Franjo Pukart Veselje ob prehodu v novo leto na mozirskem trgu (Foto: Ciril M. Sem) Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Kultura, Organizacije PRAZNIČNI KONCERT V BOČNI Sveta noč združenega pevskega zbora navdušila Kdor poje, ne misli slabo, so prepričani v Kulturnem društvu Bočna in na Štefanovo pripravili praznični koncert. Na odru tamkajšnjega kulturnega doma so se zvrstili številni nastopajoči, ki so razveseljevali tako z glasbo kot z recitacijami. Otroci iz vrtca, osnovnošolci, pevci in pevke ženskega in moškega pevskega zbora domačega kulturnega društva, cerkveni pevski zbor, Lamprečka dekleta in Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti so pripravili prijetno urico sprostitve ob narodnih in ponarodelih pesmih, pesmih domačih in tujih avtorjev. Mnoge so razveselili plesni ritmi. Najbolj prisrčni so bili najmlajši, ki so z odra sporočali: »Srečo, veselje, miru in ljubezni si vsak otrok želi ...« Posebno voščilo otrok iz bočkega vrtca (Foto: Marija Sukalo) Matjaž Zeleznik (za klavirjem) in Jože Pustoslemšek sta z združenimi odraslimi pevci pripravila zaključno točko. (Foto: Marija Šukalo) S prazničnimi mislimi je prireditev dopolnjevala moderatorka Petra Strmčnik, ob tem se je spraševala, kaj vse lahko pomenijo božično-no-voletni prazniki. Ugotovila je, da so pravšnji za druženje, sprostitev in klepet s prijatelji ali neprecenljivi za posvečanje družini, obarvani s toplino, običaji, nasmehom. »Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj vas toplina in iskrenost osrečujeta vse leto,« pa se je glasilo voščilo, namenjeno tako obiskovalcem kot vsem nastopajočim. Ti so se ob zaključku zbrali v združenem pevskem zboru in poslušalcem poklonili Sveto noč. Marija Šukalo V BOHAČEVEM TOLARJU JE BILO KLJUB MRAZU TOPLO Zadišalo po klinčkih in cimetu, po pomarančah in praznikih Turistično društvo Nazarje je na božično soboto na kmečki tržnici v Bohačevem toplarju pripravilo druženje krajanov in nakupovalcev. V prvem gumnu so potekale ustvarjalne delavnice za najmlajše na božično-novoletne teme, zbrane pa sta nagovorili predsednica TD Vanja Hofbauer in županja Majda Podkrižnik. Učenke nazarske osnovne šole so z mentorico Hofbauerjevo ob spremljavi harmonikarja pripravile glasbene in plesne točke na temo zime in prihajajočih praznikov. S svojim prikupnim nastopom so mladi ogreli srca prisotnih. Da so se ogrela še telesa, so poskrbeli člani turističnega društva na svoji stojnici, kjer je zadišalo po cimetu Tokratno dogajanje v toplarju je bilo v znamenju praznikov ob koncu leta. (Foto: Marija Lebar) in klinčkih, po svežem toplem čaju ustvarjalne delavnice za otroke, ki in pomarančah. Prav vsakega obiskovalca so obdarovali s priložnostnim darilcem. V prvem nadstropju so potekale so se lahko naučili, kako si iz kartona in različnih naravnih materialov napraviti praznično smrečico in kako jo okrasiti. Najmlajši so se tega dela lotili res zavzeto. Učenci turističnega krožka na-zarske osnovne šole so med obiskovalce toplarja razdelili vprašal-ne liste na temo zadovoljstva glede ponudbe na kmečki tržnici. Potrebujejo jih za izdelavo projektne naloge, s katero bodo sodelovali na regijskem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, ki bo potekalo spomladi v Celju. Tokrat je bil obisk tržnice precejšen. Tudi klobuki in kape so šli v tem hladnem jutru dobro v promet. Županja Majda Podkrižnik je izrazila upanje, da bodo Nazarča-ni in Zgornjesavinjčani tržnico zares vzeli za svojo in radi prihajali po nakupih sem. Marija Lebar Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Ljudje in dogodki it: iLiLa 15. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V LOGARSKI DOLINI i\/ Navdušili Alenka Godec, Slovenski oktet in Franci Podbrežnik Radi rečemo, da gre v tretje rado. Tokrat ^ ^ pa je šlo že petnajstič in zares je rado šlo, za- ..,. if^' ■." ^ - i/L Radi rečemo, da gre v tretje rado. Tokrat pa je šlo že petnajstič in zares je rado šlo, zabavalo se je staro in mlado. Čeprav je bilo nekaj manj ljudi kot ob največjih obiskih božič-no-novoletnih koncertov v Logarski dolini, je bila množica kakšnih šeststo ljudi zadovoljna z izvajalci in organizacijo prireditve. Dolina Logarska avtorja Marka Slapnika je poletela, tokrat v priredbi in izvedbi Francija Pod-brežnika, kot dobrodošlica in kot slavnostna pesem posvečenemu kraju pod Ojstrico, Planjavo in Mrzlo goro. Letošnji beli koncert, ki so ga skupaj organizirali Center Rinka, hotel Plesnik in Logarska dolina d.o.o., je bil izveden v od snega pobeljeni Logarski dolini, na ploščadi pred hotelom Plesnik. Solčavski božični palčki iz POS in vrtca Solčava so tudi tokrat navdušili. Na velikem koncertnem odru so se zvrstili simpatični palčki, otroci iz podružnične šole in vrtca Solčava, Andrej Rak, vodja ansambla Golte v harmonikarskem duetu s Francijem Podbre-žnikom, Slovenski oktet ter osrednja gostja večera Alenka Godec s svojim glasbenim sestavom. Zgodba, ki so jo pevsko in v narečju povedali solčavski božički, je zaznamovala večer s pristnim kulturniškim izročilom, Franci Podbrežnik je naštrikal nekaj novih domislic in dovtipov, priljubljena slovenska pevka Alenka Godec pa je v enournem nastopu dala vse od sebe. In kaj bi brez legendarnih pevcev, članov Slovenskega okteta, ki ga vodi Jože Vidic, glasbeno podlago pa včasih doda njegova soproga Urška Združenim organizatorjem gre za organizacijo in izvedbo en velik hvala, in kot je dejala v imenu Občine Solčava in organizatorjev Martina Plesnik, »naj bo leto 2012 srečno, naj bo polno veselja in novih zgodb, ki se bodo srečevale tudi na tem lepem kraju, v edinstveni dolini Logarski«. Tekst in foto: Jože Miklavc = "s* I"- : * - Slovenski oktet je tudi tokrat pripravil izjemen koncert svojih najlepših pesmi. Za ljubitelje plezanja na ledu Ob solčavskem naselju Medica vsako leto pozimi zraste ledeni plezalni stolp. Ko je zima dovolj radodarna z mrazom in postane dovolj trden in varen, nanj plezajo alpinisti in plezalni navdušenci. Na mali gozdni jasi je poleg ledenega stolpa, ki ga uredi Cene Roban, tudi majhno drsališče, kjer se lahko solčavska mladež varno igra. Štefka Sem Alenka Godec je zapela vse svoje najlepše pesmi. 12 Zgodovina in narodopisje Taurharji, kočarji in ofri (5) C Piše: Aleksander Videčnik PRIČEVANJA V času okoli leta 1980 sem zbiral pričevanja naših kmečkih delavcev. Takrat so še živeli številni njihovi gospodarji, zato so delavci želeli, da njihovih imen ne navajam. Tako sem uporabljal kratice. Ohranjeni pa so izvirni zapisi. L.G., ŠMIHEL (84 LET) Na kmetih so vladali običaji, ki niso bili vedno človečni. Posebno brezobzirno je bilo, ko je šlo za domače, torej brate in sestre gospodarja, prevzemnika kmetije. Pri hišah je bilo ponavadi kar veliko otrok, le eden pa je lahko postal gospodar, ponavadi najstarejši sin. Za druge je veljalo, da so dobili iz poseslva doto ali pa so si namesto nje izgovorili na kmetiji »kot«. To je pomenilo, da so ostali kot delavci na domači kmetiji. Če se niso poročili kam drugam, so postali »strici« ali »tete«. Domačemu so nudili ob onemoglosti vso pomoč. Če so starši v oporoki izgovorili za katerega izmed otrok »kot«, potem se je to upoštevalo. Drugače so bili ostali bratje in sestre le delovna sila na kmetiji. Večkrat se je zgodilo, da je s kakega velikega posestva moral kdo od domačih podati v svet z beraško palico. Kaj lahko so kakega od svojih, ki je bil odljuden, enostavno odslovili z doma. Tisti, ki so doma delali, niso imeli nobenih posebnih pravic kot domači. Včasih so prejeli kako nagrado za delo, če ni bilo v naprej drugače dogovorjeno. Običajno so dobili domačo obleko. Kot posebna nagrada pa je bila kupljena srajca (sicer so bile srajce doma narejene iz lanenega platna). Zanimiva je bila razlika v pojmovanju med tistimi domačimi, ki so imeli izgovorjen »kot« na kmetiji, in tistimi, ki tega niso imeli; slednji so veljali le kot hlapci in dekle. Preužitek Ko so stari »dali posestvo čez«, (pomeni, da so ga prepisali na naslednike), so sklenili posestno pogodbo, ki je določevala tudi razne obveze o preužitku. Šlo je za določene količine pridelkov, ki si jih je preužitkar izgovoril. Če ni bilo pri kmetiji preužitkarske hiše, so v pogodbi določili sobo, kjer je preužitkar nemoteno živel. To sobo so imenovali hiš'ca. Določili so tudi shrambo za pridelke, ki jih je dobival preužitkar. To so imenovali kašta. Največkrat je bil ta prostor del skupne shrambe živil. V Šmihelu ni bila navada, da bi posli jedli pri drugi mizi in ne za mizo z gospodarjem. Obve- ljalo je pravilo, da je vsakdo imel svoje mesto za mizo. Jedli pa so dolgo iz skupne sklede. Posli so tudi tu sklepali dogovor za delo skozi vse leto. Plača je bila ob novem letu. Slab glas je povzročil posel, ki je med letom jemal predujem. Če so bili posli z gospodarjem zadovoljni in tudi on z njimi, potem se je to vedelo že pred božičem in so se že dogovarjali za delo v prihodnjem letu. Več poslov na kmetiji Večje kmetije so imele hlapce in prvi je bil neke vrste gospodarjeva desna roka. To je veljalo v takih primerih tudi za dekle, kjer je prva veljala za vso pomoč gospodinji. Ločili so jih tudi po delu - ena je bila hišna, druga svinjska dekla in ostale za druga dela. Hlapce, dekle in druge posle so imenovali kar družina. delavci. Trgovci z lesom so ob sečni in plavi delavce začasno zavarovali. Priučeni rokodelci Na vasi je bilo kar dosti priučenih rokodelcev, ki so delali za hrano in skromno plačilo. Pri teh v Šmihelu ni bilo kakšnega izrazitega izkoriščanja. Znano pa je, da je za posle na kmetijah trajal delovni dan od zore do mraka. V Šmihelu so imele družine v opisovanem obdobju povprečno po pet otrok. Če pa na kmetiji ni bilo otrok, so te pogosto propadle. M. T., LEPA NJIVA (71 LET) »Bila sem ofrska,« je pripovedovala vprašana. »Takrat je bila oferija koča z malo vrta. Koče so bile največkrat lesene, vedno pa s črno kuhinjo. Naša je imela lopo, kuhinjo in sobo. V teh prosto- Koča pri Vrtačkem Jaku v Nazarjah, fotografirana leta 1980. To je bila ena redkih še stoječih tovrstnih stavb, ki so bile zunaj lesene in znotraj tudi, vmes so »šopali škopnat mort«. To je bila zmes ilovice, apna in drobno zrezane slame. V Šmihelu so hlapci tik pred drugo vojno dobivali okoli 200 din na mesec, torej na leto skupaj 2.400 din plače in hrano, če pa je bila izgovorjena še obleka in obutev, pa še to. Oblačilu se rekli lon. Dninarje so smatrali kot medsosedsko pomoč pri večjih delih na polju, se pravi ob sezonskih delih. To so bili ali kočarji ali odvečna delovna sila s kmetij. Ofri To so bili ljudje, ki so bivali v gospodarjevi koči in niso razpolagali z lastno obdelovalno zemljo. Najemnino so odslužili v konici dela na polju. Odvisnost ofrov od gospodarja je bila velika, na kar smo že opozarjali v drugih sestavkih. Ta-vrharji so delali največ ob gospodarjevi hrani, ob žetvi so malicali dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 16. uri. Zajtrkovali so že doma, gospodar pa je poskrbel za kosilo, malici in za večerjo. Kakršnega koli zavarovanja seveda niso imeli. Drugače je bilo proti koncu tridesetih let z gozdnimi rih se je stiskalo sedem ljudi. Spomnim se na bližnje oferije, kot Reberšakova v Belih Vodah, Ko-cjančevo v Ljubiji in še nekaterih. Naša koča je imela v sobi (hiši) krušno peč, tako pa je bilo v glavnem tudi v drugih oferijah. Okoli peči je bila široka klop, ki je služila otrokom za ležišče. Postelje so bile v glavnem za starejše in starše. Ži-mnic seveda ni bilo, pač smo imeli slamarice polnjene s koruzno slamo. Spali smo povsod, kjer je bilo le malo prostora. Jedli smo iz ene sklede, vsak pa je imel svojo žlico. Da bi odslužili kočo, so morali odrasli hoditi v tavrh h gospodarju, in to 64 delovnih dni. Malo več kot drugi, ki niso imeli malega zemljišča na voljo. Ko še otroci niso odrasli, so jih že priganjali k delu. V kočah so bili v rabi kovtri (odeje) iz bavhovi-ne. Tkali so jih domači tkalci iz lanu in volne, najboljši so bili tisti iz čiste volne. Predivo so pridelali doma.« Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Nasveti, Organizacije, Oglasi Mlečnost kontroliranih krav v letu 2010 (2) ŠTEFKA GOLTNIK, vodja Kmetijske svetovalne službe Mozirje Večletna prizadevanja rejcev, spremljanje rezultatov reje in načrtovana prehrana dajejo ob ustreznih pogojih vhlevitve živali tudi dobre rezultate. Največkrat primerjamo kg mleka, ki jih priredijo kmetije oziroma posamezne živali v čredi krav molznic. Ko pogledamo rezultate prireje mleka v standardni laktaciji (205 dni) v letu 2010, dosegajo najboljše rezultate pri rjavi pasmi kmetija Zdenke Golob iz Šmartnega ob Dreti, na drugem mestu je kmetija Franca Zagožna iz Vologa, sledijo kmetija Ivana Matka iz Vologa, Jožeta Marolta z Brezij in Zlate Rihter iz Tiroseka. Pri kravah črno-bele pasme je dosegla najboljše rezultate kmetija Ivana Matka iz Vologa, na drugem mestu je kmetija Maksa Mermala iz Gornjega Grada, nato sledijo kmetije Janeza Ko-lenca iz Grušovelj, Jožefa Rakuna iz Radmirja in Boštjana Cajnerja iz Pustega Polja. Lisasta pasma je v naši dolini prisotna na manjšem številu kmetij, kljub temu objavljamo lastnike petih najboljših rej: Frančiška Zupančič iz Spodnjih Kraš, Boris Šporin iz Rovta pod Menino, Edvard Papež iz Dobletine, Silva Blatnik z Zgornjih Pobrežij in Jože Brezovnik iz Radegunde. Pri obdelavi podatkov so zajete kmetije, ki imajo v rejah zaključenih vsaj pet laktacij pri eni pasmi. Nekatere kmetije redijo več pasem, nekatere pa redijo živali le ene pasme. Ko primerjamo kg prirejenega mleka med kmetijami Zgornje Savinjske doline in povprečno slovensko prirejo, vidimo, da so najboljši rezultati prav pri rjavi pasmi. V najboljši reji z rjavo pasmo kar za 49 odstotkov prirejeni kg mleka presegajo slovensko povprečje. In katera kmetija je v letu 2010 redila krave molznice z največ namolzenega mleka? Naj kravo pri rjavi pasmi najdemo v hlevu Ivana Matka iz Vologa. Krava Bela je v tretji laktaciji namol-zla 10.854 l mleka, sledi ji krava Sraka s kmetije Franca Zagožna z 10.091 kg namolženega mleka v šesti laktaciji in na tretjem mestu zopet krava rejca Ivana Matka, ki je dala v tretji laktaciji 10.064 kg mleka. Že v prvem delu je bilo omenjeno, da so po količini namolzenega mleka v laktaciji na prvem mestu krave črno-bele pasme. Pri tej pasmi je največ kg mleka v standardni laktaciji dala krava Grapa rejca Franca Zagožna iz Vologa, in sicer 12.374 kg mleka. Tudi na drugem in tretjem mestu pri črno-beli pasmi najdemo krave molznice istega rejca. Pri lisasti pasmi sta najboljši rezultat dosegli kravi rejca Stanislava Bastla iz Vologa, na tretjem mestu je krava Benka iz hleva Frančiške Zupančič. Podrobnejše rezultate o zgoraj omenjeni prireji mleka lahko najdete na spletni strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje www.kmetijski-zavod-celje.si pod rubriko Aktualno. Vir: KIS, Rezultati prireje mleka in mesa BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na tr-v.1 Kr gu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanic), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: dijana.bestijanic@ mra.si, http://eic.mra.si EEN-dec - 37 Italijansko podjetje, specializirano za gradnjo in vzdrževanje rotacijskih strojev in opreme za statične rafinerije, elektrarne, ki želi razširiti svoje trg za opravljanje vzdrževanja v elektrarnah, kemičnih tovarnah ter rafinerijah, išče podjetje za skupna vlaganje oziroma ustanovitev skupnega podjetja. EEN-dec - 38 Hrvaško podjetje, specializirano za poslovne svetovalne storitve s področja živilske, kemične industrije in gradbeništva, ponuja storitve zastopstva oziroma prodajne storitve ter storitve podizvajanja. EEN-dec - 40 Proizvajalec ročno izdelane opeke za gradnjo iz Velike Britanije išče ek-skluzivnega distributerja za Evropo. EEN-dec - 43 Srbsko podjetje, specializirano za proizvodnjo zamrznjenega sadja (maline, robide, češnje, jagode, slive, borovnice), kompotov, sadnih sokov išče distributerje za svoje proizvode. Iščejo tudi partnerje za širitev proizvodnje, franšizo, poslovno združevanje. ŠTEFANOVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Letos blagoslov konj v Bočni Župnik Ivan Šelih je blagoslovil konje članov Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline. (Foto: Marija Sukalo) V katoliški cerkvi 26. decembra obhajajo god svetega Štefana, ki je bil diakon in prvi mučenec ter velja tudi za zavetnika konjev in dejavnosti, ki so povezane s konji. Po mnogih župnijah na ta dan blagoslavljajo konje. V naši dolini je mašo v cerkvi svetega Petra v Bočni v ta namen daroval župnik Ivan Šelih in po njej pred cerkvijo opravil blagoslov konj članov Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline in zaželel, da bi bile živali zdrave, da bi kobile imele zdrava žrebeta, lastniki pa srečo pri jahanju konj. Marija Šukalo Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Organizacije, Kultura, Informacije DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA Preselile sedež društva v Radmirje »Vedrina, želja po druženju in pridobivanju novih znanj sta moto našega druženja, saj se zavedamo, da je le na tak način mogoče v korak z razvojnimi trendi, ki so vsak dan hitrejši. Zavedamo se, da zapiranje v lastne vrtičke že dolgo ne služi več razvoju in osebnostni rasti, ampak povečevanju zamujenih priložnosti, ki jih pogosto ni več mogoče popraviti,« je prepričana predsednica društva Toplica iz Okonine Margareta Atelšek. Desetletje dela društva, ki ga je zaokrožilo v preteklem letu, po zatrjevanju Atelškove ni povezano le z uspehi in s plodnim sodelovanjem z okoninskim gasilskim društvom, s katerim naj bi bile del bogatitve dejavnosti domačega kraja, zato so se odločile, da za svoje delovanje izberejo novo lokacijo. Tako jih bodo simpatizerji in vsi tisti, ki se jim želijo pridružiti, od januarja dalje našli v stari osnovni šoli v Radmirju. Z radmirskimi gasilci, ki so lastniki objekta, so namreč podpisale pogodbo o koriščenju prostorov. Tako bodo lahko nadaljevale s svojo široko paleto dejavnosti prav na Gmajni. Slavnosti podpis pogodbe sta opravila pred- sednika društev Damjan Nerat in Margareta Atelšek predzadnjo sredo v decembru. Z delom bodo topličanke pričele s tečajem filcanja v tem mesecu in nadaljevale s kulinaričnimi izzivi v sodobni kuhinji, ki so jo gasilci v teh dneh prenovi- li. S selitvijo društva predsednica upa, da se jim bodo sedaj lahko priključili tudi Radmirci, saj v društvu pripravljajo veliko zanimivih aktivnosti in predavanj z različnih področij. Marija Šukalo Topličanke in radmirski gasilci so nazdravili na plodno sodelovanje. (Foto: Marija Šukalo) GLEDALIŠKI ABONMA LJUBITELJSKIH ODROV MOZIRJE Avdicija 2 ali kako nasmejati občinstvo Na odru mozirskega kulturnega doma je nedavno gostovala gledališka skupina kulturnega društva iz Tuhinja s komedijo Avdicija 2. Dogodek sodi v okvir abonmaja ljubiteljskih gledališč 2011/12, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Lepa Njiva. Zanimanje za delo je bilo dokajšnje in gledalci niso ostali razočarani. Dogajanje je uvedla igralka, ki je načelovala komisiji za izvedbo avdicije. Ostali del komisije je bil po njenih besedah kar prisotno občinstvo. Tudi sama se je preselila z odra v parter, kjer je bila zanjo postavljena mizica in od koder se je pogovarjala in spremljala bolj ali manj uspešne predstavitve posameznih kandidatov, ki so predstavili, s kakšnimi talenti se ponašajo. Kandidati so po dialektu sodeč prišli iz vse Slovenije pa tudi od drugod, saj je bilo pri enem od talentirancev zaznati precejšen južnjaški način izražanja. Prav imenitna uporaba različnih narečij in slogovnih stilov izražanja je dala igri svojevrstno komiko, ki jo je še nadgradila dobra igra in sama smešna situacija na odru. Scena je bila kar se da minimalna, zato je eden od igralcev za svoje izvajanje potreboval pomoč gledalcev. Izbral si je nekaj naključnih obiskovalcev, za katere se je izkazalo, da so na odru predstavljali različne vrste dreves. Marija Lebar Avdicija 2 v izvedbi KD Tuhinj je prijetno zabavala. (Foto: Marija Lebar) KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v letu 2011 ODRASLI: Kluun: Vdovec, Garwood, Julie: Odkupnina, Quick, Amanda: Poželenje, Kluun: Pride ženska k zdravniku, Quick, Amanda: Vragolije, Gregory, Philippa: Druga sestra Boleyn, Wood-iwiss, Kathleen E.: Pepel v vetru, Garwood, Julie: Nevesta, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Shreve, Anita: Lučka v snegu, James, Erica: Ljubezen in predanost, Phillips, Susan E.: Lov na nevesto, Barbery, Muriel: Eleganca ježa, Musso, Guillaume: Ne zapusti me, Steel, Danielle: Hiša, Ruiz Zafón, Carlos: Igra angela. MLADINA: Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Webster, Sheryl: Pika plete, Suhodolčan, Primož: Pica je kraljica, Suhodolčan, Primož: Kuža, zaljubljen kot pes, Tarbett, Debbie: Deset pogumnih paglavcev, Casalis, Anna: Mišek Tip nagaja, Butler, M. Christina: Prav poseben dan, Howarth, Heidi: Kako ujeti zvezdni utrinek, Wilson, Hannah: Tigrček, čas je, gremo spat!, Pfeifer, Anna: Letni časi, Casalis, Anna: Mišek Tip zamuja!, Mola, Astrid: Kdaj spet prideš, mesečeva lisička?, Wooding, Chris: Viharno nebo, Mennen, Patricia: 10 malih angelčkov, Suhodolčan, Primož: Doktor za osle, Kovač, Polonca: Pet kužkov išče pravega. Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Oglasi Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Ljudje in dogodki, Oglasi OSNOVNA SOLA MOZIRJE Nastopili šolarji številnih neodkritih talentov Tik pred novoletnimi počitnicami so se mozirski šolarji skupaj z učiteljicami in učitelji svojim staršem predstavili na povsem drugačen način. Na prireditvi Šola ima talent se je na parketu mozirske športne dvorane zvrstila vrsta nastopajočih, ki so pokazali svoje nadarjenosti. Mnogim so že ob rojstvu podarjeni raznovrstni darovi. Na vsakem človeku je ali jih razvija ali jih pusti ob strani in ne deli z drugimi. Teh drugih tokrat ni bilo, saj je na dobro obiskani prirediti vsak otrok želel obiskovalcem podariti del sebe, del tega, za kar sicer ni priložnosti. Učitelji so jih ob tem vzpodbujali, jim pomagali in jim ponudili roko, ki jih je vodila do nastopa. Ob vstopu na prizorišče je bilo najprej moč opaziti umetelno priložnostno sceno. Umeten sneg iz stiropornih krogel in drobne luči od vsepovsod so napovedale pravljič-nost in čarobnost dogodka. Tudi prva točka, ko so šolarji odplesali svoj nastop ob pritajenih lučeh, je to napovedovala. Vsak razred je pripravil svojo pevsko, plesno ali kako drugače obarvano točko. Poleg tega so se izpostavili mnogi posamezniki. Tisti bolj izkušeni, ki so nastopali že na drugih odrih, kakor tisti, ki so se tokrat pred občinstvo podali prvi, prav vsi pa z veliko mero samozavesti, poguma in že- Posebno atraktivna točka je bila zabijanje na koš. Lekcijo miganja so ta večer izvedli Ines, Anže in Manca iz tretjega razreda. lje, da jim uspe. Iz nastopa v nastop se je stopnjevalo navdušenje in velika mera pričakovanja. V drugi polovici prireditve so mladi atleti pod vodstvom učiteljev športne vzgoje pripravili pravi gimnastični ter košarkarski spektakel. Za piko na i so poskrbele kar učiteljice same, ki so sestavile priložnostni učiteljski zborček in zapele praznikom na pot. Poskrbele so za enkratno vzdušje, ki je obiskovalce nato povabilo med stojnice, polne izdelkov izpod otroških rok. Vsak evro, ki se je zbral na stojnicah, bo namenjen v šolski sklad in morda marsikateremu šolarju iz socialno šibkih družin omogočil kakšen izlet, tečaj, ekskurzijo ali kaj podobnega, kar si drugače ne bi mogel privoščiti. To pa je tudi namen božiča in novoletnih praznikov. Da se deli veselje med vse, ne glede na socialni položaj, ne glede na različne možnosti v družbi in ne glede na to, kako uspešen je posameznik pri ustvarjanju in zagotavljanju čim boljšega vsakdana. Zadovoljstva ob izjemno uspešni prednovoletni prireditvi ni mogla skriti niti ravnateljica Andreja Hramec, ki je ob koncu izrazila zahvalo vsem ter zaželela vse lepo v novem letu. Fotoreportažo si lahko ogledate na www.savinjske. com (geslo: ta12mo). Tekst in foto: Benjamin Kanjir Za presenečenje večera so poskrbele učiteljice, ki so sestavile priložnostni zborček. O C : TJ :=, (D > "5 * I : (O _ CD , TS I g E o) ._ O ro > ra Oh5 c ■O C CD o O (D > r > o to E 06 L ££ OZ £0 (D CO 1° h "E ° CD .E -O ._ TJ 2 .S5, O) > 1S2 S jo "Z — CD CD iS ČE CO CO -Q C/J 083 09 OZ £0 S a Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Ljudje in dogodki LOGARSKA DOLINA Smučanje na lesenih dilcah Obujanje spominov na otroštvo in prve smuči ali pa prvič na lesenih dilcah (Foto: Jože Miklavc) Na novega leta dan so na snegu pri hotelu Plesnik organizirali rekreacijske igre za goste iz tamkajšnjega hotela ter drugih turističnih zmogljivosti, pridružilo se je tudi nekaj obiskovalcev Logarske doline, ki so iskali sprostitev v zasneženi dolini. Franci Podbre-žnik, tokrat športni animator in moderator, je ustvaril prijetno in tekmovalno vzdušje. »Tekmovalci« na lesenih dilcah na pas so tekmovali v slalomu in hitrostni preizkušnji, ob tem pa so se izjemno zabavali in dosegali »vrhunske« športne rezultate. Nekateri prve v življenju. Jože Miklavc NARAVNO DRSALISCE V SOLČAVI Tečaj za solčavske otroke in drsanje pod reflektorji Sredi decembra so športni navdušenci v Solčavi pripravili eno največjih naravnih drsališč v velikosti 800 kvadratnih metrov, ki je lahko v ponos vsem domačinom. Pobudniki, lučki hokejisti pod vodstvom Evgena Juriča, so našli skupni jezik s Centrom Rinka in Mihom Mlačnikom, da na solčavskem prireditvenem prostoru uredijo drsališče. Mlačnik je izkoristil mrzle noči za polivanje z vodo. Ko je površina zamrznila, so jo lučki hokejisti s pomočjo domačinov »zglanca-li« do popolnosti. Prireditveni prostor je tako postal ledena površina namenjena vsem, ki se želijo drsati. Solčavsko gostoljubnost so hokejisti iz Luč povrnili s tem, da so organizirali brezplačen tečaj drsanja za otroke. Kaj kmalu mladim drsanje ni bilo več dovolj, saj se po besedah Evgena Juriča, v Solčavi že rojeva nov rod hokejskih upov. V Solčavi so pozimi deležni malo sonca, nizke temperature držijo dolgo, zato so dani vsi pogoji za naravno drsališče, je povedal Ju-rič. V Lučah, kjer so hokejisti pretekla leta pripravljali drsališče, ti pogoji niso tako dobri, prav tako drsališče ni imelo zaščitne ograje, kot jo ima v Solčavi. Na tej lokaciji je poskrbljeno tako za varnost kot za nočno razsvetljavo. Nočno drsanje pod žarometi je postalo v Solčavi velik hit. V slogu novega občinskega športa je primerna darila nosil tudi Miklavž, ki je mnogim solčavskim otrokom prinesel drsalke. Odrasli si lahko nekaj opreme izposodijo, saj so hokejisti z veseljem pustili nekaj parov drsalk in hokejskih palic, da so na voljo vsem domačinom. »Večina otrok rola, kar je za učenje drsanja odlična podlaga,« je povedal Jurič. Osvojene veščine bodo obiskovalci drsališča, ki jih ni malo, lahko kmalu pokazali kot hokejisti, saj člani hokejskega kluba Luče načrtujejo popolno ureditev drsališča z goli, narisanimi črtami in vsem ostalim. Ko bo vse urejeno, bodo pripravili pravi turnir, kjer se bodo lahko izkazali tako novinci kot stari mački na ledu. Štefka Sem Tečaj drsanja za otroke je bil prava počitniška poslastica. (Foto: Rajko Rudnik) LOGARSKA DOLINA vila Renata Roban navdušila najmlajše Pravljični gozd v Logarski dolini je prvi dan novega leta obiskala snežna vila in male obiskovalce ter njihove starše popeljala skozi pravljice, ki domujejo v njem. Andreja Bizjak in Primož Plesnik sta namreč ob animatorki Renati Roban pripravila za obiskovalce tega dela naše doline nepozabno doživetje, saj so lahko otroci ob pravljičarki doživljali njene pripovedi vsak po svoje. »Babica Zima in dedek Mraz sta me poslala k vam, da vam pričaram drugačen, pravljičen dan,« je bilo sporočilo snežne vile, ki je s pripo- vedovanjem zgodb zabavala prisotne. Pokanje vejic in škripanje snega pod nogami je k njeni pripovedi dodalo nekaj pravljičnega vzdušja. Ob sprehodu so poslušalci iskali skriti zaklad - piškote in čaj. Po besedah organizatorke Andreje Bizjak so s tem projektom želeli približati Pravljični gozd ljudem tudi v času, ko ga pokriva snežna odeja. Marija Šukalo Dobra snežna vila je otrokom spregovorila o modrecih, ki domujejo v bližnjih gorah. (Foto: Marija Sukalo) Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Kultura, Ljudje in dogodki BOŽIČNI KONCERT V LUČAH Ne samo lepe besede, tudi dobra dejanja naj nas spremljajo Člani Kulturnega društva Luče so na božični dan v tamkajšnji cerkvi sv. Lovrenca pripravili božični koncert. Ubrano petje in lepe misli je še polepšalo dobro dejanje, saj so znesek, ki se je nabral od prostovoljnih prispevkov v smislu božičnega sporočila podarili v dobrodelne namene župnijski Karitas. »So poti, ki vodijo v srca ljudi,« je na začetku dejala predsednica kulturnega društva Tadeja Robnik ki je koncert povezovala. Gotovo pa je našla pot v srca ljudi lepa glasba, ki je dodobra napolnila lučko farno cerkev. Dogodek je potekal na dveh prizoriščih, saj so člani mešanega cerkvenega zbora peli na koru, kjer jih je na orgle spremljala Eva Breznik. Ostala dva sestava, to je moški pevski zbor in oktet Žetev, sta nastopila pri oltarju. Kar nekaj je bilo pevcev, ki so nastopali v dveh, nekateri pa celo v vseh treh pevskih sestavih, ki so občinstvu z božičnimi in prazničnimi pesmimi še polepšali ta praznični večer. Med posameznimi glasbenimi točkami je svoja razmišljanja o pomenu božiča in prijaznega sobivanja med ljudmi predstavila Jerica Bezovnik. Ob zaključku koncerta se je Robnikova zahvalila vsem sodelujočim: »Hvala vsem, še posebej pa bi se rada zahvalila Valentini Pšak, ki je pri nas nedavno prevzela dolžnost zborovodkinje pevskih zborov in umetniškemu vodju okteta Žetev Mitju Venišniku.« Marija Lebar Člani okteta Žetev so zapeli nekaj božični pesmi tudi v angleškem jeziku. (Foto: Marija Lebar) CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Violina in nostalgična glasba namesto pesmi zvonov Stanovalci in zaposleni v gornje-grajskem centru starejših so pripravili božično praznovanje z večerjo in kulturnim programom že nekaj prej, kot je običajno. V četrtek, 22. decembra, so medse povabili glasbenika Jožeta in Jureta Pustoslemška. Številne zbrane je pozdravila direktorica Francka Voler, ob okrašeni jelki in prižganih svečah je bilo razpoloženje res praznično. Glasbena gosta sta s klaviaturami in violino ter milimi božično-novoletnimi melodijami stanovalcem pričarala nekdanje dni in zbudila v vsakem od njih najlepše spomine, ki so jih v mnogih očeh spremljale solze. Še posebej ganljivo je bilo, ko so pogasili luči in ob sveči, ki so jo prinesli skavti, prižgali svoje lučke kot znamenje, naj luč ljubezni zavladata vsemu svetu. Francka Voler je uvodoma de- Številne zbrane je pozdravila direktorica centra Francka Voler (druga z leve). Glasbena gosta sta s klaviaturami in violino stanovalcem zbudila v vsakem od njih najlepše spomine. jala: »Topel pozdrav vam namenjam v tem predprazničnem večeru, spoštovani gostje in obiskovalci. Z vsakim trenutkom se bolj zavedamo moči skrivnosti, ki prihaja v teh dneh med nas. Obdarja nas s tisočerimi toplimi mislimi, občutji, željami ... Z vsem, kar nas združuje, povezuje, kar daleč presega tisto, čemur radi rečemo »no- ri december«. Danes bo naše misli božala nostalgija. Vonj po potici iz krušne peči, po kadilu. Na pot med spomine nas bosta nocoj z melodijami popeljala naša glasbena gosta.« Na koncu so si vsi zaželeli obilo dobrega. Da bo to držalo, so še nazdravili s kozarcem rujnega. Marija Lebar Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Ljudje in dogodki, Organizacije, Šport TREKING POD STREHO SVETA Nepal, dežela, kjer so Slovenci vedno dobrodošli Katja Pretnar z Bleda je sredi decembra v Centru Rinka v Solčavi z obiskovalci delila svoje spomine in vtise na treking v Nepalu. Poleg njenih besed so bile zgovorne fotografije s potovanja, ki so prikazovale barvito deželo, polno nasprotij. Popotnico je v imenu organizatorja Planinskega društva Solčava v goste povabil predsednik društva Žiga Prepadnik. Pretnarjeva se je na enomesečno potovanje v Nepal podala v predlanski jeseni v družbi svoje mame. Mesec dni je podaljšala še na dodatni mesec, ki ga je preživela v Indiji. Povedala je, da v Katmanduju, kjer svojo pot po Nepalu pričenjajo popotniki in alpinisti, obstaja hostl, kjer so Slovenci kot doma. Pričakajo jih s slovenskim pozdravom in ne pozabijo omeniti, kdo vse je že bival pri njih. Pretnarjeva je že po nekaj dneh zaradi zdravstvenih težav dočakala nepričakovan obisk Vikija Grošlja. Na trekingu okrog Anapurne sta bili z mamo 17 dni, v tem času sta prehodili 230 kilometrov. Njuna pot se je pričela na 790 metrih nadmor- HOKEJSKO DRUŠTVO LUČE Ciljajo na končnico in uvrstitev v drugo ligo Ekipa hokejskega društva iz Luč tekmuje v tretji slovenski ligi v inline hokeju. Na začetku sezone je slabše štartala, v zadnjih tekmah pa beležijo zaporedne zmage. Po enajstih odigranih tekmah (polovica sezone) so s petimi zmagami na lestvici na šestem mestu. Liga je zelo izenačena, saj za drugouvr-ščenimi Horjulci zaostajajo le za dve zmagi. Cilj Lučanov je zasesti eno od prvih štirih mest. Predsednik lučkega društva Evgen Ju-rič upa, da jim bo to uspelo, kajti z zmago v tretji ligi bi se jim uresničila velika želja, uvrstitev v drugo ligo. Na lestvici strelcev je na 10. mestu Jaka Breznik z enajstimi doseženimi goli. Med podajalci sta Janez Ločičnik in Jaka Breznik na 9. in 11. mestu lestvice, med vratarji je Gašper Žagar s 3,8 zadetka na tekmo na osmem. Ekipa, ki preko poletja igra inline hokej na ro-lerjih, ima po besedah Juriča vse možnosti, da uresniči zastavljene cilje. »Po prvih tekmah, ki smo jih izgubili, se je vse obrnilo in zadnje tekme smo vse zmagali. Smo v dobri formi in upamo na najboljše.«Tekme v inline hokeju se odvijajo v Horjulu in Lukovici. Štefka Sem ske višine, se povzpela na 5.416 metrov in se nato spet spustila pod 1.000 metrov. Med potjo sta spoznali zeleno deželo z veliko vode, riževimi Katja Pretnar je povedala, da ime Nepal pomeni dežela, ki jo čuvajo modreci. (Foto: Štefka Sem) Iva Jelenko je doživela lovski krst zavoljo uplenitve Lovci širom Slovenije se vsako leto 26. decembra, na štefanovo torej, zberejo na tradicionalni zadnji skupni jagi v letu. Tako store tudi mozirski, ki so letos na lov povabili svoje žene, po jagi pa opravili še lovski krst. Na lovu se je zbralo okoli šestdeset mozirskih lovcev in par njihovih žena. Bili so uspešni, saj so uplenili dve divji svinji. Po lovu so se zbrali v domačem lovskem domu, kjer so poskrbeli za druženje, dobro voljo in lovski krst. Letos sta ga bi- polji in skromnost domačinov, ki vsakega popotnika pozdravijo z besedico namaste. Z višino je zelenje izginilo, vedno več je bilo snežne beline na najvišjih gorah sveta. Med potjo sta naleteli na skromno spominsko ploščo v spomin na slovenskega alpinista Tomaža Humarja, za katero je bila zataknjena podobica brezjanske Marije. Spoznali sta, da domačinom ni mar za izobrazbo otrok, da lahko v potujoči trgovini, ko zmanjka domačega pršuta in zalog čokoladic, dobiš najnujnejše tudi na pet tisoč metrih nadmorske višine, le cena se viša sorazmerno z le-to. Po povratku s prvega trekinga je s prijateljema iz Slovenije, ki jih je srečala na poti, odšla še na drugi, najbolj neobljuden treking na območju, kjer živijo le Tibetanci. O ljudeh v Nepalu je povedala, da se predvsem radi slikajo, so prijazni in živijo od pohodnikov. Ob zaključku predavanja je še omenila, da ni »fora« potovanja v cilju, ampak v potovanju samem. Štefka Sem letošnjega prvega gamsa. (Foto: Ciril M. Sem) la deležna dva njihova člana, Iva Jelenko zavoljo uplenitve letošnjega prvega gamsa in Borut Zavo-lovšek, ki je uplenil prvega letošnjega jelena. Ob druženju so izmenjali medsebojne izkušnje, se pogovorili o načrtih za delo v prihodnjem letu, ob tem pa si izpovedali še kakšno lovsko štorijo, ki se je rodila ob samotnem čakanju sredi gozda, v objemu miru in narave, ki jo lovci spoštujejo in cenijo. Benjamin Kanjir ŠTEFANOVA JAGA LOVSKE DRUŽINE MOZIRJE Družno uplenili dve divji svinji Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Ljudje in dogodki KNJIŽNICA LJUBNO OB SAVINJI Krištof Kumprej - od legende do zgodovinskih dejstev V prostorih knjižnice na Ljubnem je bil 22. decembra organiziran narodopisni Krištofov večer, ki ga je pod okriljem Osrednje knjižnice Mozirje pripravil kdo drug kot največji poznavalec narodopisja v Zgornji Savinjski dolini, Aleksander Vi-dečnik. Že sama naslovna tema je bila dovolj, da je bil osrednji prostor ljubenske knjižnice kar premajhen za številne obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili novim odkritjem na temo velikana Krištofa iz Kumprejeve kmetije v Primožu, do katerih se je Videčnik dokopal. Pobuda za zbiranje novih podatkov, ki bi dosedanjo legendo o velikanu iz Primoža spravili tudi v okvir zgodovinskih dejstev, je bila dana tudi s strani Občine Ljubno. V pičli uri, kolikor je trajalo »srečanje s Krištofom«, je moderator večera nanizal vrsto podatkov, ki dokazujejo, da Krištof Kumprej ni več samo mit, ampak eden od prednikov, ki so dejansko živeli na Kumprejevi domačiji. Pomembna zgodovinska dejstva o obstoju in življenju Krištofa je zbral Metod Rosc, ki je svoje ugotovitve podrobno predstavil. Med drugim tudi to, da je v letih okrog 1632 pri Kumpre-jevih gospodaril Krištof Kumprej. Predstavitev Krištofa kot enega od naših prednikov so skozi celoten večer spremljale fotografije s Kum- prejeve domačije, ki predstavlja pravo narodopisno zakladnico, vse od stavbne arhitekture do ohranjenih Krištofovih predmetov, kot so sablja, žepni nož, cepin in od nedavnega sekira in čevelj, ki so glede na velikost očitno pripadali domačemu velikanu. Sekira in čevelj, ki je bil najbolj verodostojen dokaz velikosti njegovega lastnika, sta pred leti končala v tujih rokah, kjer skrita očem javnosti nimata nikakršne zgodovinske vrednosti, kar bi »lastnika« ukradenih predmetov vsekakor lah- ko privedlo do tega, da jih na kakršenkoli način vrne, saj sta bila ukradena domačiji, kamor bosta vedno spadala in kjer za ohranjanje in spoštovanje do zapuščine svojih prednikov še kako dobro skrbi sedanji gospodar na Kumpreje-vi kmetiji in potomec legendarnega Krištofa, Franjo Kumprej. Prav slednje - Kumprejevo skrb za dediščino svojih prednikov - je Videčnik na tokratnem narodopisnem večeru večkrat poudaril kot vrednoto, ki jo je treba spoštovati. Franjo Atelšek Osrednji prostor ljubenske knjižnice je bil kar premajhen za številne obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili novim odkritjem na temo velikana Krištofa s Kumprejeve kmetije v Primožu. (Foto: Franjo Atelšek) Osnovna šola Rečica ob Savinji Ustvarjalne delavnice Praznični december smo na osnovni šoli Rečica ob Savinji zaključili z ustvarjalnimi delavnicami, na katere smo povabili otroke iz vrtca. Učenci 1. razreda so iz kartona izdelali prosto-stoječe novoletne smrečice in jih okrasili z okraski iz papirja. Učenci 1. razreda so iz kartona izdelali prostostoječe novoletne smrečice. Učenci so se navajali na natančnost in vztrajnost pri delu, predvsem pa so si razvijali ročne spretnosti in si oblikovali čut za estetiko. Pri ustvarjanju so uživali prav vsi. Po končanem srečanju so izdelke odnesli domov in z njimi polepšali svoje kotičke pri ustvarjanju prazničnega vzdušja. Tovrstno ustvarjanje je tudi lepa priložnost za preživljanje prostega časa. Spoznali smo, da imajo izdelki, ki jih naredimo sami, večjo vrednost od tistih, ki jih kupimo v trgovini, pa še cenejši so. Do izraza pride predvsem naša ustvarjalnost in iznajdljivost. Sabina Kramer in Karmen Kočevar »Kul Kemija« V okviru projekta Cinkarne Celje »Kul kemija« smo na naši šoli izpeljali svojevrsten projekt, na osnovi katerega je nastal mozaik v predver-ju šole. Delo je potekalo v obliki vikend tabora, saj smo učenci sami izrazili željo, da bi v šoli tudi prespali. Načrt vseh aktivnosti, kot tudi končne podobe mozaika, smo pripravili skupaj z mentorico. Dogovorili smo se glede prenočevanja, priprave hrane in pospravljanja. Starši so projekt sprejeli z navdušenjem in sodelovali pri zbiranju materiala za izdelavo mozaika. Pri izdelavi, ki je potekala po vnaprej določenem načrtu, smo sodelovali vsi učenci 8. razreda. Najprej smo razdrobili ploščice, zmešali lepilo, pri čemer smo uporabili znanje kemije in nato koščke ploščic nanašali na steno. Predhodno smo se dogovorili za motiv in ga s svinčnikom skicirali. Delo je bilo zabavno, med delom smo se pogovarjali med sabo, sodelovali in se veliko smejali. Mozaik je bil dokončan v času tabora, ki je trajal petek in soboto. Vendar pa nam v tem času ni uspelo zafugirati celotnega mozaika, tako da smo to naredili v naslednjem tednu v popoldanskem času. K delu učencev se je vključil tudi ravnatelj in sodeloval pri fugiranju in končnem videzu mozaika. V sklopu mini ustvarjalnega tabora smo si sami pripravili večerjo, zajtrk in kosilo. Najbolj pa smo bili navdušeni nad večerom, saj smo pripravili zabavne igre, si ogledali slovenski film »Gremo mi po svoje« in se veliko pogovarjali. Na naše delo smo bili ponosni, z veseljem smo povabili starše in pokazali svoj izdelek, tudi ostali delavci šole so bili nad izdelkom navdušeni. Za vse sodelujoče je bila to zelo prijetna izkušnja in že samo druženje in delo je na nas vplivalo zelo pozitivno. Učenci 8. razreda Mentorica Zvonka Kladnik Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Šport, Organizacije NOVOLETNI TURNIR NA LEDU Sirkove metle zavladale Solčavi Naravno drsališče v Solčavi se je izkazalo za zelo pomembno pridobitev v kraju. Na novega leta dan so na njem organizirali turnir z metlami, ki je privabil številno publiko. Le-ti so z glasnim navijanjem spodbujali novodobne čarovnice in čarovnike na ledu pri zabijanju golov. Po opremljenosti igralcev se je pokazalo, da se očitno najbolje obnesejo sirkove metle, povite z lepilnim trakom. Prodaja tega modela metel je menda pred prazniki skokovito narasla. Glede na to, da je Solčava nekoliko odmaknjena, se je tudi tekma pričela z zamikom, kar pa za omenjeni dan po najdaljši noči v letu ni nič neobičajnega. Tekma med domačini in gosti iz Ljubljane je bila vseskozi napeta in kot se za novega leta dan spodobi, je bil v duhu dobrih odnosov med tekmeci rezultat neodločen. Za dobro voljo med in po tekmi je bilo poskrbljeno s strani organizatorjev Centra Rinka in Miha Mlačnika, ki je poskrbel za »protizamrzovalne« tekočine za obiskovalce (beri kuhano vino in vroč čaj), prigrizke in glasbeno spremljavo med in po dogodku. Novoletno dogajanje se v Solčavi vsako leto seli na drugo lokacijo. Center Rinka že nekaj let redno skrbi, da domačini pokurijo kalorije s sil-vestrske noči, pa naj bo to z večernim pohodom z baklami ali z igranjem hokeja kot letos. Hit leta V petek, 23. decembra, so člani športnega društva Veterani Gornji Grad organizirali deveti predbožični pohod na Semprimož. Ura hoje iz Gornjega Grada do cerkve svetega Primoža in Felicijana v Florjanu pri Gornjem Gradu je bila brez snega lažja, kot marsikaterega s snegom bolj radodarnega leta. Na pot se je podalo 23 pohodnikov, nekaj stalnih, nekaj novih v starosti od 8 do 61 let. Pri Novoletni hokejski derbi med domačini in gosti iz Ljubljane je bil prava poslastica za gledalce. (Foto: Marko Stakne) - drsališče v Solčavi so za novoletni turnir izkoristili, ker ga pač imajo in je prijetna popestritev dogajanja v kraju. Glede na njihovo iznajdljivost lahko prihodnje leto pričakujemo tekmo v smučarskih skokih na solčavski velikanki v kombinezonih iz filca. Štefka Sem cerkvi so najbolj željni snega le našli vzorce beline, vsi pa so lahko uživali v prekrasnem razgledu na okoliške kraje, osvetljene z novoletnimi lučkami. Po obveznem okrepčilu z vročim čajem so se vpisali v knjigo gostov in zapeli nekaj pesmi. Prešerno druženje so ob obujanju spominov na minule pohode zaključili ob kisli juhi v gornjegrajskem gostišču. Štefka Sem SSK LJUBNO BTC Začetek zimske skakalne sezone v Kranju V Kranju je v petek, 30. decembra, potekalo tekmovanje v pokalu Cockta za smučarske skakalce. Na prvi tekmi v zimski skakalni sezoni so sodelovali štirje člani ljubenskega skakalnega kluba. Med člani je Primož Pikl osvojil peto mesto in Dino Klemenčič 20. Med mladinci do 20 let sta tekmovala Jaka Tesovnik in Matevž Slatinšek, ki sta tekmo zaključila na 10. in 14. mestu. Štefka Sem GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE V novo sezono s prvo zmago in dobrimi rezultati Zadnji teden v decembru se je pričela smučarska sezona. Po dobrih pripravah so se mladi tekmovalci Gornjesavinjskega smučarskega kluba (GSK) Mozirje že na prvih tekmah odrezali zelo dobro. Avstrijski Weinebene je bil prizorišče dveh tekem v veleslalomu za pokal vzhodne regije. Eno tekmo so Avstrijci organizirali namesto Črne na Koroškem, kjer ni bilo dovolj snega. Med starejšimi deklicami je Anja Drev osvojila drugo in peto mesto, Urša Marolt šesto in drugo mesto. Jan Napotnik je med starejšimi dečki na obeh tekmah osvojil sedmo mesto. Med mlajšimi dečki je Nejc Naraločnik na prvi tekmi osvojil tretje, na drugi drugo mesto, Klemen Hriberšek je bil obakrat sedmi. Na Rogli je bila 30. decembra tekma v slalomu. Med starejšimi deklicami je zmagala Urša Marolt, Anja Drev je bila četrta, Jan Napotnik je osvojil peto mesto, medtem ko sta Naraločnik in Hriberšek odstopila. Poleg pridnega dela mladih smučarjev sta za dobre rezultate zaslužna trenerja Bojan Napotnik in Jelko Suhoveršnik. Toliko treningov na snegu, kot so jih opravili, ne bi zmogli brez pomoči sponzorjev oziroma dona-torjev, ki s svojimi prispevki dodatno omogočajo, da se mladi tekmovalci GSK Mozirje prvič v zgodovini kluba uvrščajo na najvišja mesta tako na regijskih kot tudi državnih tekmovanjih. Štefka Sem PREDBOŽIČNI POHOD NA SEMPRIMOŽ Pogled na praznično osvetljeno dolino navdušil C Črna kronika, Zahvale, Oglasi Č R N A K R O N I K A • S TOVORNJAKOM IZSILIL PREDNOST Mozirje: 28. decembra se je okoli 16.20 ure v krožnem križišču pri upravnem centru v Mozirju zgodila prometna nesreča med voznikom tovornega avtomobila in kolesarko. Slednja je v nesreči zadobila hude telesne poškodbe in bila z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Celje. Vzrok prometne nesreče je bilo izsiljevanje prednosti voznika tovornega avtomobila kolesarki. • NEZNANEC UKRADEL MOTORNI ŽAGI Ljubno ob Savinji: 28. decembra je na Policijsko postajo Mozirje občan prijavil tatvino dveh motornih žag znamke Stihl in Husqvarna, ki ju je imel v prtljažniku odklenjenega osebnega avtomobila. Tatvina je bila izvršena v času med 21. in 28. decembrom v Savini. Materialna škoda znaša okoli 800 evrov. • SOSEDA NAŠLI MRTVEGA Nazarje: 29. decembra so na Policijsko postajo Mozirje poklicali občani iz Zadrečke ceste v Nazarjah. Povedali so, da že nekaj časa pogrešajo soseda. Na kraju so policisti s pomočjo gasilcev vstopili v stanovanje pogrešanega in ugotovili, da je omenjeni mrtev. Na kraj poklican dežurni zdravnik na truplu ni zaznal znakov nasilja. Odrejena je bila sanitarna obdukcija. • VINJENI NI BIL POSTREŽEN Nazarje: 29. decembra zvečer je v gostinskem lokalu v Nazarjah vinjeni gost razgrajal, ker mu zaradi vinjenosti ni bilo postreženo z alkoholno pijačo. Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Mineva mesec dni od nenadne izgube našega dragega moža, ata in starega ata Jožeta BANKA 7.12.1953 - 1.12.2011 Iskreno se zahvaljujemo dr. Leskovšku in celotnemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Nazarje, ki so se trudili za njegovo življenje. Iskrena hvala vsem sodelavcem podjetja TON, d.o.o. Nazarje, Vrtca in Osnovne šole Nazarje. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem za pomoč in tolažbo v najtežjih dnevih. Hvala vam za vse, kar ste darovali v njegov spomin. Iskrena hvala PGD Grušovlje za častno izvedbo žalne seje in pogreba. Hvala tudi sosednjim PGD. Iskrena hvala g. patru Karlu Gržanu, g. diakonu Stanetu za opravljeno mašo zadušnico in pogreb. Hvala cerkvenim pevcem, govorniku Jožetu in pogrebni službi Anubis. Iskrena hvala vsem neimenovanim, ki ste z nami čutili našo bolečino in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Nismo še vedeli za slovo, ko si zadnjič pomahala v slovo. Nenadoma obstalo tvoje je srce, naš ustavil seje korak, zastal dah in potihnil glas. Z nami boš do konca dni, saj ljubezen neskončna do tebe gori. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Fanike GOLOB iz Bočne Nikoli ne bomo pozabili tvojih toplih besed, iskrenega nasmeha in srčne dobrote. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sinova Matjaž in Marko z družinama MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a n a. s I Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvaren pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) V SPOMIN Te dni mineva devet let, odkar nas je zapustil naš dragi Franci ŠIRKO, dr. med. Dobrota in ljubezen njegovega srca ostajata za vedno z nami. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, zanj molite in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Za razvedrilo Pobožna želja Žena gleda v prazne piksne pira in reče možu; „Želim si, da v novem letu ne bi več tako zelo pil." Mož: „Kako bova pa potem prišla do okraskov za novoletno jelko?" Tlakovana pot za še druge preproge Šmarčan: „Za božič sem zapel pesem Preproga božičnega dne." Lučan: „In kakšni so bili komentarji?" „Da se fantom iz ansambla Golte ni bati za službo" Višja sila, lažja teža Rečičanka: „Si sklenila kakšno novoletno odločitev?" Ljubenka: „Sem. Letos mi bo prav gotovo uspelo, da jo bom izpolnila." „Kakšna pa je?" „Da se mi kazalec tehtnice ne sme pomakniti preko 70 kg." „Kako da si prepričana v svoj uspeh?" „Tehtnica se je že drugi dan v novem letu pokvarila." Danes zvečer bodo trije modri našli božje dete. Slovenci pa se obnašamo kot otroci, od kar nas ne vodi več zvezda. ker nanj obesimo ceno za 80 evrov. Stara lokacija Lučanka: „Kje si bila na silvestrovo?" Solčavanka: „Pod Silvestrom." Preventivni ukrep Prihovčan: „Ne morem si kaj, da ne bi ob praznikih opazil, da imate vhodna vrata vedno odprta. Zakaj?" Rečičan: „Takrat tašča peče ogromno peciva in nočem, da bi gasilci nasilno vdirali na mesto požara." Božičkov pomočnik Janezek najde ležečega očeta poleg kamina. Oče je padel z lestve, ko je obešal novoletne okraske na jelko. Ko pride k sebi, mu Mihec reče: „Saj sem vedel, da je Božiček prestar, da bi sam lezel skozi dimnike. Oči, kako dolgo že delaš pri njem kot kaskader?" Stara neznanca Mozirjan: „Se me ne spomniš? Za silvestrovo sva se ljubila." Nazarčanka: „Pred ali po polnoči?" Samo trije modri Mihec si ogleduje jaslice in reče: „Glej, Smrkci! Zakaj pa niso modri?" da pridete jutri pravočasno v službo? t _ _. _ KMALU KRŠČENA LOVCA Borut Zavolovšek, član mozirske lovske družine: »Pij, Iva! Zapij tistega gamsa. Kar bo ostalo pijače, bo šlo po hlačah.« Iva Jelenko, članica iste družine: »Upam, da ne bodo za krst uporabili vino iste sorte, ki ga pijem zdaj. Kajti moje je predobro!« Cvetke n koprive IGRAJTE NAM MUŽIKAŠI Drago Poličnik, mozirski lovec (v sredini): »Fantje, zaigrajmo eno Straussovo, ko je ravno novo leto. Na lepi modri Trnavi, recimo.« Zlatko Posavec, član ansambla Optimisti Zagorja (desno): »Kaj pa če bismo Afsenikovo Lofsko koračnico.« Drago: »Te ne moremo, ker potem jaz avtomatsko odkorakam na jago.« Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Križanka, Oglasi Oprosti, kolega, ampak moj šef ne želi ... RUDAR (POG.) GLAS TOKA VODE PUŠČAVA V JZ AFRIKI KRAJ PRI GORNJI RADGONI KRATEK, MOČEN GLAS KLAVDIJA ŠUMRADA KRUŠNI OČE DIHALNI ORGAN JEZIK PREB. SKRAJNEGA SEVERA EVROPE JED IZ RAZLIČNIH ŽIVIL GRŠKA POKRAJINA KRAJ PRI DOMŽALAH DELO BREZ UMET. VRED. ORGAN VOHA GLAVNO MESTO MALIJA LJUBLJANSKI PARK INDUSTR. RASTLINA avtor P. L. UPLAHNITEV (REDKO) ŠKIS, MOND, PAGAT VINKO OŠLAK GL. MESTO GRČIJE NAMIZNO PREGRINJALO NEKDANJI PREDSEDNIK KUČAN JAP. REZIS. KUROSAWA GOVORNIK (REDKO) NEREALNA PREDSTAVA SEVERNO-ATL. VOJ. PAKT AFR. ETN. SKUP. REZULTAT ELDA VILER NASPROTNIK (STAR.) BRITANSKI GLASBENIK STEVENS SNEŽNI PLAZ SOCIALNI DEMOKRATI AMERIŠKI ROCKER COOPER EDVARD ŽITNIK VPLIV NA ODLOČITEV AMERIŠKI IGRALEC ARKIN IME ZA EVROPO AMERIŠKI ASTRONOM (GEORGE ELLERY) RIMSKI SLOVNIČAR NEKDANJI NOGOMETAŠ (GREGOR) MINI SLOVARČEK NAMIB - puščava v JZ Afriki ŽIDAN - Gregor, nekdanji nogometaš REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE sr =■ S! 3K s t. HÜ D D R K P J ll. HÜ R A Z M E R E )i HS E T I S O iS." TST V I V A 3- B L V ■N O V E M UJ L E 3K iS N E iSÍ It R I C E T A M A N C A N "S" -E M U •s M I Z A R N A n N I S Ü I N D «¡A1 N A R E K HïT — 15 S I R O K = s M A K S ¡K S A J E N K A R I K T V ¡S SHI O L I V E R is E R I E ir M I L O S T •ss R A M A D A N J L A Sü- E N O S E D E Z N I K ss C T K T R I ■sr F A N I TOLSTOJEV ROMAN PLENILSKI KUŠČAR, PODOBEN ZMAJU QtnwnjatHô Upe Ivmutkal MORALA Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Napovednik, Mali oglasi, Informacije, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 6. januar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: O lačni lisici ob 19.00. Cerkev sv. Lovrenca Luče Koncert komornega zbora Ave Sobota, 7. januar ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Futsal turnir: KMN Nazarje Glin, Dobovec, Sevnica, Velenje, Kebelj (U-18) ob 10.00. Bohačev toplar v Nazarjah Nastop Mozirskih kolednikov in jahanje konjev za otroke ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka komedija Damski krojač Nedelja, 8. januar ob 11.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir: Nazarje Input, Calcit Mavrica, Zagorska dolina (pionirji U-10) ob 15.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma: Nazarje Input : Vojnik (mladinci) Sreda, 11. januar ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: O lačni lisici ob 17.00. OŠ Luče Predavanje Sožitje okrasnega in zelenjavnega vrta ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Pogumni pingvinček ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sr pasme, starega 4 mesece; gsm 041/585-813. Prodam teličko mesne pasme »limuzin«, staro 7 dni. Informacije na telefon: 041/716210. Prodam teličko simentalko, težko cca 75 kg, dobrega porekla; gsm 040/256652. Prodam telico simentalko, brejo 9 mesecev, ter suha bukova drva; gsm 031/515-112. Prodam bikca sivca, starega 10 dni, gsm 031/467-307. Prodam dva prašiča, domače reje, 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 051/335751. Prodam domače prašiče za zakol in svinjske polovice; Fišar, Tabor; gsm 041/619372. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Celje. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. MORDA STE ISKALI PRAV TO SKI BOARD SERVIS TEVC Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. RAČUNOVODSKE STORITVE Nudim računovodske storitve. Saša Poljanšek s.p. Radmirje 26, Ljubno, 031-633-192 STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. DRUGO - PRODAM 041/365-010. Prodam suha bukova drva (klaftre) in deske za palete, debeline 20 mm (naštucane); gsm 041/942-169. Prodam bukova in brezova suha drva; gsm 051/302-934. Prodam pasjo uto z nadstreškom, izolirano; tel. 030/240-772. Žganje iz moštnic in tepk s 40 % alkohola, odličnega okusa, območje brez škropiv in umetnih gnojil, v 10-litrskih posodah, po 5 eur/l; Prevzem Polzela - Nazarje: gsm 041/657-628. Prodam komplet: računalnik, LCD, miška, tipkovnica; gsm 031/477-271. Prodam elektronske digitalne tehtnice (30, 40, 100, 150, 300 kg), novo, ugodno; gsm 031/202-859. Prodam otroške smuči karving, čelada; gsm VOZILA - PRODAM Prodam hyundai elantra, letnik 2002, cena 2000 eur, odlično ohranjen; gsm 051/223731. Prodam renault twingo, l. 1997, vreden ogleda; gsm 040/859-459 ali 030/649-647. Prodam kia sephia, l. 1996, reg. do aprila 2012, cena 250 eur; tel. 051/384-674. NEPREMIČNINE V najem vzamem travnik za košnjo, kupim les (listavci, iglavci) na panju; gsm 041/942-374. Prodam starejšo hišo (lahko za bivanje ali vikend) z nekaj zemlje; gsm 041/596-584. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. («I Savinjske novice št. 1, 6. januar 2012 I13) Ljudje in dogodki GLASBENA PRAVLJICA ZVEZDICA ZASPANKA Številni domačini so sodelovali pri ustvarjanju pravljice na ledu Zadnji četrtek v preteklem letu so v Solčavi pripravili glasbeno pravljico na ledu Zvezdico Za-spanko. Močno sneženje je pripravilo lepo naravno kuliso za predstavo, v kateri so nastopili mladi Solčavani. Igralska zasedba je pravljico uprizorila na ledeni površini, za glasbeno spremljavo so poskrbeli številni pevci. Naravno ledeno kuliso in scenografijo za pravljico o zvezdici Zaspanki so izdelali otroci v sobotnih druženjih in med počitnicami po zamisli Vide Matk. Pevci so se pod vodstvom Marije Kočnar naučili pesmi, Kristina Golob jih je spremljala na klavirju. Na flavto je igrala Naja Podbrežnik, na violino Ema Kočnar, na har- Zvezdica Zaspanka si želi nazaj med zvezde. (Foto: Štefka Sem) Sneženje je pravljico na ledu naredilo še bolj moniko sta zaigrala Filip Matk in Gašper Lipnik. Igralci so dobro obvladali besedilo in koreografijo, pri kateri je pomagala Romana Pavlovič. Vse aktivnosti za uprizoritev Zvezdice Zaspan-ke pa je vodila Renata Roban iz društva SPES. Marija Kočnar in Kristina Golob sta napisali besedila in glasbo za pesmi, kot avtorja glasbe dveh pesmi sta se podpisala profesorja glasbe Teodora in Stefan Garkov. Napovedovalec je bil domačin Pavelnov Jaka, Franci Podbrežnik je pomagal z nasveti. Sneženje ni oviralo obiskovalcev, ki so v velikem številu spremljali zanimivo predstavo. Še več, zimska pravljica je navdušila do te mere, da bodo solčavski otroci z njo nastopili še večkrat, tudi preko meje v Žele- zimsko in privlačno. (Foto: Štefka Sem) zni Kapli, v Pravljičnem gozdu v Logarski dolini ter sosednjih občinah. Predstava je bila del druge faze Leader projekta Domači kraj. Namen projekta je bil, da se mladi družijo ob prostih dneh, da bodo ustvarjalni in se bodo tudi kot starejši radi vračali v domači kraj. Sredstva pridobljena iz Leader projektov so po mnenju Robanove zlata vredna za zagon in realizacijo podobnih dogodkov in za omogočanje izvajanja novih idej. Usmerjanje aktivnosti v mlade in ukvarjanje z njimi je v današnjem času nujno potrebno, je menila Robanova, ki z društvom SPES načrtuje še veliko podobnih dogodkov. Štefka Sem Božiček v trgovini Sam Nazarje »Božiček! Božiček! Božiček!« se je v četrtek, 22. decembra, razlegalo iz otroških ust. Ta dan je namreč Božiček najavil svoj obisk v Trgovini Sam Nazarje. Kot vsako leto, so tudi letos zaposleni v podjetju Sam obvestili vse pridne otroke v dolini o obisku moža z rdečo kapo in po obisku sodeč je moč sklepati, da je v dolini ogromno pridnih otrok, saj jih je bilo v trgovini prisotnih preko 130. Da je čas do prihoda hitreje minil, so s svojim nastopom poskrbeli otroci iz Osnovne šole Nazarje pod vodstvom Vanje Hofbauer. Po koncu nastopa, ko je pričakovanje doseglo vrhunec, je množica otrok pričela z glasnim klicanjem Božička. Klici so bili tako glasni, da bi jih slišal tudi, če bi bil še na severnem tečaju. Seveda se Božiček klicem otrok ni mogel upreti in je takoj prišel, s sabo pa prinesel culo z darili. Otrokom je povedal zanimivo zgodbo o zajčku in njegovem kožuščku, nakar jim je razdeli ptičje hišice, bonbone in pomaranče. Ko so bili vsi otroci obdarjeni, se je Božiček odpravil na pot, otroci pa so s svojimi starši odšli domov namestiti ptičje hiške, v hiške pa hrano za ptičke in jim tako pomagali preživeti zimo. JP Izberite osebnost leta 2011 v vaši občini! v treh krogih glasovanja smo p'eieli : Občina Mozirje: Alrnkj Sre^ovnik. n.i d pounds 27 (4), Anton Grafner. ¡usijii (4) ObiinA Nazarje: [ransTiril!5l> ¿«rnivslvern tforn Nazir^ ('.JiM, Sirnan PotfriiTnk. Kokarje (94); Mino Brezovn It, Šmartno ob Dreti 62 [ltj: :ože KsvniViik, raynatelj 03 Nararje (3); Vanja HctfhSMei1, 7adfei k* c 1B; Kcman Krajner, ¿aflrečka c. 1 Občin.! Rečica ob Savinji: Danica Verbui, ReČi(3 ob i j vin; iS ^ (ic); Vfinko Je raj, Reiica ob S svinji 111 tU), Jnie Senčnik, Rotita nh Savinji 51 (3) Občina Ljubno i Darnjan Nerai, Rg^itilrie [JI) Alof? Murfco, Lok« P4J Mirko Sttssek, KL5 Ljubno (2); Stanko R:luer, F rod 1, Občina Lučc: AdiJKfjd Mollčnik. Idrairttvem LuCe -¡17); Cifil Hcic, Lull Si {21 Občina Solčavi: M h r 11S Knirnar, Lo^r^ (ftiliflS 71 (31; Mart 13 Orftinik, Solčava 3t>e!ctj iu. Visi: (eden L::no lilfEbaJl anfija i . ::;.n► L':j_=» febjpona k hyprcjei bon 20 evrOv leomji^rvrnjhke KmcTijikc iradruge ivicilrje vsi- [io$linr K jrff^flifi sodeloval L' irsbarju glavne neg'Bde ob Zriii iu£ki; skiiji, litoifime v [wiiTn^k hiiiriv lerrn^h I ,Vef t S Ufc ^ www,loto knjiga.net Med 03liyatei)ijjlasovnicinioiiiftfb3ii Ivanko Mlinar, Fprit Ljutiftd; k. pre-rre oon ZgQttil&aviMjikje ?;meT j:ke iadriijje Možice v vrednost» 2D evrov. Nagrajenca bon prevzame v JldiLlTT IfljrliilVJ. Pokra viti; I j akcije je Zda I pii "i c?1q! |jp oni ¡te glasovnico. |d li^lopllt ii.i dopisnieii In fo nijkasnfjB do ta j k j, 10. januarja 2012, usilhils na naslov: Savinjski ngvlct, Savinji .i cesti 4, 3331 H r-trji" ZactruKu musrirje