Tone Wraber: PLANINEC • BOTANIK NA STOLU .( v (Spis Je bil v natečaju PV in SPK LRS nagrajen z nagrado 6000 din. V pn!­ hodnjih številkah bomo obja'Vill še druge nagrajene spise 1n šolske na.loge.) Taborniki Triglavske družine smo se odločili, da se povzpnemo na rojstno goro slovenskega planinstva - na Stol. Vodil naj bi nas zopet naš neutrudni profesor Kunaver, ki nas je popeljal že na toliko lepih izletov. Sklenili smo, da gremo v začetku oktobra. Zapadel pa je sneg in z izletom ni bilo nič. Potem smo hodili na druge izlete: 29. november smo praznovali na Vel. Dra­ škem vrhu, Novoletno jelko v Vratih, aprila smo se borili z burjo na Vrem­ ščici, medtem pa se je vedno bolj približeval konec šolskega leta in z njim izlet na Stol. 11. junija popoldne smo se že vozili proti Gorenjski. V vlaku je vladalo veselo razpoloženje, saj smo bili prosti šolskih skrbi, pozabljeni so bili vsi »cveki« in druge šolske tegobe, poleg tega pa se nam je obetal še lep doživljaj. S postaje v Zirovnici smo jo lahkih korakov ubrali po gladki cesti do mostu čez Završnico, nato pa smo se začeli počasi vzpenjati. Ker naš cilj - Valvasorjev dom - ni bil daleč, se nam ni mudilo. Tako smo prišli tudi naravoslovci na svoj račun. Naš zoolog Matjaž je stikal za žuželkami, posebno kakšne stenice se je razveselil. Jaz pa sem se zanimal bolj za rastline. Iz grmovja ob poti je vzdigoval svoje oranžnorumene koške p r i m o ž e k {Buph­ thamum salicofolium), ki ga ljudje radi zamenjujejo z arniko. Gozdne trav­ nike je krasila rastlina z nazaj ukrivljenimi modrimi cvetovi - repu š ali krempelj c i {Phyteuma orbiculare). Č:im više smo se vzpenjali, tem več predalpskih rastlin sem srečaval. V grušču se je ukoreninila belocvetna križnica k e r n e r i c a {Kernera saxatilis). Pogosto sem videval tudi vijolični p 1 aninski še t raj {Cala­ mintha alpina) in mično modroglavo m r a č i c o s srčastimi lističi {Globularia cordifolia). Seveda tudi ve 1 e s a {Dryas octopetala) ni manjkala. Velesa in mračica spadata med pionirske rastline vegetacije na gruščnatih tleh. Počasi, toda vztrajno zaraščata melišča ter tako pridobivata tla za druge občutljivejše rastline. S svojimi usnjatimi listi se dobro branita pred sončno pripeko, ki ju hoče izsušiti. Kmalu za njima se naseli resa {Erica camea), med katero sem opazil tropernato š pa j k o {Valeriana tripteris), ki cveti rdeče. Njena sorodnica skalna š pa j k a {Valeriana saxatilis) pa si je izbrala za prebiva­ lišče skalne razpoke in cveti belo. Vlažnejši grušč ljubi zanimiva a 1 p s k a mastni c a {Pinguicula alpina). Ker je grušč reven s hranilnimi snovmi, si jih mastnica preskrbi s tem, da lovi manjše žuželke. Njeni listi so polni rumenkastih žlez, ki izločajo prebavne sokove. Kadar sede kaka mušica na list, se ta zvije in sokovi jo prebavijo. Nato se list zopet razvije in od žuželke ostane samo še neprebavljeni hitinasti oklep. Od kukavic sem opazil dve gniloživki. Prva je precej pogosta, na gozdnih travnikih rastoča gnezd o - vica (Neottia Nidus - avis). Svoje ime ima po koreninskih vlaknih, ki so na gosto prepletena kot ptičje gnezdo. Druga pa je redkejši k o r a 1 as ti k oren {Corallorhiza trifida), ki raste po senčnatih iglastih gozdovih in ima koralasto razvejeno koreniko. Obe sta brez listnatega zelenila, ker se hranita z razpadajočimi organskimi snovmi. 84 Tako je med prijetnim botaniziranjem minil čas in pozno je že bilo, ko smo stopili iz gozda. Zagledali smo ponosno stavbo - obnovljeni Valvasorjev dom. Da bi le bila čimprej dovoljena pot na Stol, da bo prišel dom do svoje veljave! Ni nas dolgo strpelo pod streho, kmalu smo odšli na razgledovanje. Pred domom je lep razgled po Gorenjski ravnini. Daleč zadaj se dviga bohinj­ sko gorovje s Crno prstjo, ki se nadaljuje v temni Jelovici, ta pa prehaja v Loško hribovje in Polhograjske dolomite. še šmarnogorska grmada kuka iznad brezniških peči. Ce se potrudiš do graničarske karavle nad domom, zagledaš tudi Blejsko jezero. Naše razgledovanje pa je pretrgal mrak in morali smo se vrniti v dom. 'lil smo botaniki spravili nabrane rastline v herbarije, nato pa smo se počasi odpravili v spalnice z željo, da bi bilo na­ slednji dan lepo vreme. Nebo se je namreč močno pooblačilo. Ko smo se zjutraj zbudili, je bilo sicer še oblačno, toda vedeli smo, da dežja ne bo, kajti pihal je močan veter in oblaki so se vedno bolj trgali. Odpravili smo se po nelisani poti. Moj herbarij se je kmalu začel polniti. V grušču ob vznožju melišča »Sveča« je cvetela rdeča gorska š pajka (Valeriana montana). Kjer je bil grušč drobnejši, ji je delal družbo d 1 a kasti oklep (Androsace villosa). Ko bele zvezdice so posejani njegovi cvetovi na tesno zgoščeni blazinici. Po grmovju se je razpletal p l a n i n s k i s r o b o t (Clematis alpina), ki nosi na dolgih pecljih krasne zvonaste cvetove. Zunanji čašni listi so temnomodri in pokrivajo bele medovnike. S tako opozorljivim barvnim nasprotjem uspešno privabljajo k sebi žuželke opraševalke. Po tratah so se razkazovale dišeče bezgove k uk a vice (Orchis sambucina), ki imajo to posebnost, da cveto v dveh barvah: v rumeni in rdeči. Cim više smo se dvigali, tem bolj se je jasnilo. Tudi razgled je postajal vse obsežnejši. Pred nami se je dvigal mogočni zid Julijcev, vendar so bili glavni vrhovi zaviti v oblake. Pozno spomladi so bili še globoko zasneženi. Našo pozornost pa so kmalu pritegnile skalne stene pred nami, ki so bile vse rumene. Ko smo prišli bliže, smo našli morje cvetočih avrikljev. Tudi do štirideset opojno dišečih cvetov so imeli posamezni klobuki. Kot smo mogli videti z daljnogledom, so bile oddaljene pečine pokrite z njimi. Dobro so se opomogli pod varstvom graničarjev. Tudi planinske trate so pokazale vse bogastvo, kar ga premorejo spomladi. Opazil sem sorodnico srčastolistne mra­ l'ice - go los tebe l no mrači c o (Globularia nudicaulis). Od prve se razlikuje po večjih cvetih in bolj usnjatih listih. Seveda ni manjkal tudi ve 1 e cvetni svišč (Gentiana Clusii), ki te s svojimi temnomodrimi cve­ tovi vedno znova preseneti. Cesto sem dobil ob stezi tudi krasni rdeči W u 1 - f en o v j e g 1 i č (Primula Wulfeniana), ki je posebnost naših Alp. Belocvetne a l p s k e v e t r n i c e (Pulsatilla alpina ssp. myrrhidifolia) pa sem našel največkrat ob robu rušja v družbi z ljubko dvocvetno vijolico, ki ima nežne rumene cvetove. Pa še eno vijolico smo našli - Z o i s o v o vi j o 1 i c o (Viola Zoysii), ki je posebnost naših Karavank. Listi so majhni, združeni v pritalno rožico, nad katero se dvigajo precej veliki nasičeno rumeni cveti. Zanimiva je zgodba njenega odkritja. Prvi jo je našel Karel Zois l. 1785 na Stolu. Po­ zneje pa je kljub vnetemu iskanju niso mogli več najti, ker so mislili, da cveti v juliju in avgustu. Skoraj popolnoma so že pozabili nanjo, ko jo je v juniju l. 1857 zopet našel na Stolu muzejski kustos Karel Dežman. Njena prva domovina so Dinarske planine in gore ob albanski meji. Pri nas cveti vedno rumeno, medtem ko je drugod modra. Visoko smo že prišli, ko so nas zvabile mehke trate k počitku. Za zabavo je poskrbelo strmo snežišče v bližini. Krepko smo orali po snegu in pošteno si moral paziti, da nisi prišel v neprostovoljen dotik s skalami na koncu snežišča. Tudi ob kopnečem snegu sem opazil nekatere cvetice. še skozi snežno odejo je pokukal nežni a l p s k i z v on č e k (Soldanella alpina, minima) z drobno narezljanimi vijoličastimi cvetovi. V bližini se je razcvetela brez - s te b e 1 n a lep ni c a (Silene acaulis). Kot rubini žare njeni cvetovi na temnozeleni blazinici. Kmalu pa smo nadaljevali s potjo, kajti želeli smo čimprej priti na vrh. Prišli smo do jarka, ki se vleče od sedla med Velikim in Malim Stolom navzdol. Nazaj grede se nam je obetala prijetna vožnja, ker je bil še poln 85 snega. Od tu je lep razgled na zakajene Jesenice in na Gornjo savsko dolino. Dolgo pa se nismo razgledovali, kajti s sedla je pihal močan veter. Ko smo ga dosegli, smo skoraj stekli po gruščnati stezi na vrh. 12. junija sem prvič stopil na najvišji vrh Karavank. Navdal me je zmagoslavni občutek, ki ga občutim, kadar koli stopim na kak vrh, pa čeprav je to le šmarnogorska Grmada. Morda je to veselje nad lastno zmago, ko gledaš z vrha na prehojeno pot, prav gotovo pa te tudi očara razgled, ki se ti odpre. Tokrat sicer nismo imeli kaj prida razgleda, ker so nas največkrat obdajale goste megle, ki so se le včasih pretrgale. To se je zgodilo večinoma na severni strani. Tedaj smo zagledali tik pod seboj Mačensko planino s planinsko kočo. Nad njo se vzdi­ guje strmi Kozjak, nato pa se svet počasi znižuje do Drave, ki se vije kot srebni trak po ravnini. V soncu sta se kopala Vrbsko jezero in Celovec. Na jugu je kot na dlani ležal biser naše Gorenjske - Blejsko jezero. Od rastlin je cvetel le Bur ser j e v k reč (Saxifraga Burseriana). Njegovi koničasti listi so združeni v goste blazinice, ki se stiskajo v skalne razpoke vrha. Cvetovi so precej veliki in bele barve. Tako smo skoraj dve uri sedeli na vrhu. In še smo se težko ločili od njega, ko je prišel čas odhoda. Napisali smo svoja imena na listek in ga vtaknili v konservno škatlico. Se fotografirali smo se in odšli smo. Mahnili smo jo kar počez čez grušč na sedlo in po melišču navzdol. Ustavili so nas šele graničarji malo nad Zirovniško planino in se pozanimali za dovoljenje, da smemo na vrh. Pa tudi če ga ne bi imeli, saj smo na vrhu že bili. Na Zirovniški planini smo se ustavili k daljšemu počitku. Kuhali smo čaj in se pretegovali na toplem soncu. Nato pa je zopet hitro šlo skoraj do 2irovnice. Tukaj se nismo mogli premagati, da ne bi še malo posedeli na prijaznem travniku. Pogovarjali smo se o izletu in delali načrte za prihodnjič. Fotem pa smo udobno prišli na vlak, ki nas je odpeljal v enolično vsakdanjost. Mitja Sarabon: HED:IHSE I (1945) Potok žark01n prste je opraL, Truden čmrlj mi v naročje seda. Smeje pred menoj se živa čreda rož in čričkov in pojočih trav. Radost mi na zagorelih ramah kakor razcveteni vrt dehti. Med sem, ki bogat v zlato kipi. Sonce me raztresa po ciklamah. Cutim že, da vame se potaplja bel metulj, čebelice nožica. Duša prhuta kot drobna ptica. Vse me pije, vsem sem sladka kaplja. 86