M O R F O L O G I J A HALOZ Bo r u t B e l e c :31 Geografski zbornik U v o d Obravnavano področje obsega svet nizkih terciarnih goric, ki ga označujemo z imenom Haloze. Te se prično nekako v bližini Makol, njihovo zahodno mejo tvori Jelovški potok ter masiv Boča in Plešivca. Na jugu in jugozapadu segajo do Bočko-Maceljskega pogorja, na jugo- vzhodu in vzhodu pa do hrvatske meje. Značilnosti te pokrajine se nadaljujejo sicer še dalje proti vzhodu, vendar tega predela l judje ne imenujejo Haloze, nima pa tudi posebnega imena. Običajno uporab- ljamo zanj knjižni izraz Viniške gorice. Kakor izginja na vzhodu terci- arni svet le-teh v široko Varaždinsko Podravino, tako preidejo vzhodne Haloze proti severu v obsežno Ptujsko polje, samo da se tukaj spuščajo bolj strmo. Zahodne Haloze loči od Dravskega polja sorazmerno široka dolina Dravinje in nizko dolgo sleme Savinsko oziroma Dravinjske gorice. Haloze po svojih reliefnih značilnostih, a tudi v antropogeograf- skem pogledu uvrščamo v vzhodnoslovensko subpanonsko regijo in imajo zato s Slovenskimi goricami, Goričkim in Dravinjskimi goricami marsikatero skupno potezo. — Res pa je tudi, da so med omenjenimi predeli znatne razlike, posebno v morfologiji, ker se Haloze še najbolj približajo progi močnejših tektonskih premikov, to je Bočko-Macelj- skemu pogorju in Ravni gori. Slika 1. Ravna gora s Cvetlina sestavljena je iz triasnega dolomita in apnenca. Ob njej poteka donačka prelomnica 11' 163 V tem sestavku nameravam prikazati morfologijo Haloz s posebnim ozirom na ostanke nekdanjih uravnav in nivojno-terasni sistem, ki odraža zaporedne faze v menjavi bočne in globinske erozije. Priložil sem tudi pregled sistema uravnav in karto nivojev, ki pa ne zajema Viniških goric in skrajnega južnega dela Haloz okoli Zetal. Vendar sem pri ugotavljanju nivojnih sistemov upošteval tudi podatke iz teh pre- delov. Višinski podatki so kontrolirani z altimetrom. V geološko-tek- tonskem delu sem uporabil rezultate najnovejših geoloških kartiranj. I. T e k t o n s k o - p e t r o g r a f s k i p r e g l e d Območje Haloz je v tektonskem oziru izredno pomembno, ker bi na njegovem severnem obrobju pričakovali stik med Centralnimi in Južnimi apneniškimi Alpami oziroma Karavankami. — Mejo pomeni labotski prelom, ki se nadaljuje severno od Boča vzdolž južnega roba Dravskega polja v smeri proti Ljutomeru, vendar je njegov potek zaradi prekritosti s terciarnimi in kvartarnimi sedimenti težko določiti. Južno ob Boča poteka donački prelom, ki loči Karavanke in Posavske gube. Ob njem se je dvignila Ravna gora nad terciarnimi predeli, ki leže severno.1 Prečno nanj poteka prelom pri Cvetlinu. Ostro odrezan rob litavskega peščenjaka, na katerem stoji Bori, kaže, da poteka pre- lom tudi ob Dravi. Tudi ves ostali rob Haloz nad Dravo da slutiti, da predstavlja prelomno cono. Glavni premiki ob donački prelomnici so se vršili šele ob koncu miocena po odložitvi tortonskih sedimentov. Dvigal se je južni del, ki je bil zato izpostavljen izdatnejši eroziji kakor severni. Odneseni so bili vsi miocenski sedimenti in verjetno še del oligocenskih. Triadne kamenine Ravne gore je denudacija manj načela kot slabo vezane oligo- conske laporje, peske in peščenjake, zato je nastala pod njo precej globoka denudacijska dolina.2 Slika 2. Tektonsko zasnovan strm rob Spodnjih Haloz pri Borlu. Pogled z mostu ob Dravi navzgor. Levo del terase v vlišini 260 do 280 m Slika 3. Slika 4. Kamnolom apnenca v Dahnini Kamnolom litavslkega peščenjaka (Zg. Haloze) pri Zavrču Za Haloze je značilna antiklinala, ki poteka od Boča preko Stopcrc, Podlehnika, proti Ormožu in Selnici. Ima značilno smer ZJZ—VSV. Njena os v glavnem tone vedno bolj proti vzhodu, tako da se v jedru antiklinale pojavljajo na zapadu starejši sedimenti, proti vzhodu pa vedno mlajši. Severno antiklinalno krilo je razvito v celoti, južno pa je vzdolž donačke prelomnice tako porušeno, da pogleda na več mestih stara predterciarna podlaga na površje.1 Vzhodno od te antiklinale je sinklinalno območje, ki se razteza nekako od Avguština čez Skorišnjak, Paradiž in Brezovec proti Gorenjskemu vrhu.2 Haloze prehajajo na severu v obsežno sinklinalo, zapolnjeno s teriarjem. Os sinklinale poteka od Ljutomera preko Ptuja proti Črešnjevcu iin je torej vzpo- redna selniško-stoperški antiklinali. V Halozah opazujemo v glavnem dve orogenetski fazi, ki sta zajeli vse sedimente vključno s predterciarno podlago. Prva sega v starejši miocen, druga pa v srednji pliocen. Poleg tega gubanja je bilo ozemlje tudi v precejšnji meri razkosano in premaknjeno vzdolž prelomov. 1 Karel Grad, Geologija Halo2. Geološki referait, Lendava 1958. 2 Mario Pleničar, Geologija vzhodnega dela Haloz. Geološki referat , Len- dava 1958. Starejši sedimenti se javljajo le na obrobju Haloz, na območju Boča in njegovega nadaljevanja proti vzhodu. To so karbonske, perm- ske in triadne kamenine. Po odložitvi triadnih apnencev in dolomitov je bilo ozemlje dlje časa kopno. Na erodirano in tektonsko preoblikovano podlago so bili odloženi šele sedimenti oligocena. To so soteške plasti vzhodno od Boča, katerih laporji vsebujejo premog, ter peščeni laporji, tufski peščenjaki in diagenetsko sprijete gline na severnem pobočju Ravne gore. Te usedline so razkrite na razmeroma majhni površini. V nasprotju z oligo- censkimi so miocenski sedimenti znatno bolj razširjeni. Haloze so skoraj Slika 5. Lalpor izpod Strmca (§p. Haloze) Prevladujoče kamenine v Halozah so tniocenslki laporji in peščenjaka. Starejše usedline se pojavljajo le na južnem dbrdbju Haloz. Pliocen ni zastopan v celoti grajene iz sedimentov miocenskega morja. Spodnjemu ali sred- njemu miocenu pripadajo črni in temnosivi peščeni laporji ter kreme- novi peščenjaki. Prvi obsegajo precejšen del jugozahodnih Haloz. Proti severu prehajajo v sljudne kremenove peščenjake, ki imajo vložke drobnozrnatega konglomerata in lapornatega peščenjaka. V krovnih delih teh sedimentov vedno bolj prevladujejo peščeni laporji. Zgornji miocen je zastopan v večjem obsegu v Sp. Halozah vzhodno od potoka Tajna, skoraj na vsem prostoru med Dravo in Ravno goro. Proti zapadu se nadaljuje le v ozkih pasovih na krilih antiklinale. Sestavljajo ga peščeni laporji in peščenjaki, deloma konglomerati.1 Sem uvrščamo še litavski peščenjak pri Borlu in vzhodno od Boča. Ta tvorba je nekaj odpornejša proti eroziji kot laporji. Dolino Dravinje in dolinska dna številnih haloških potokov prekriva mlada kvartarna ilovnato-peščena naplavina. II. M o r f o l o š k o - h i d r o g r a f s k e z n a č i l n o s t i V morfološkem pogledu so Haloze večidel gričevje. Pritoki Dra- vinje in Drave so razrezali nekdaj enotno sedimentno odejo ter ustva- rili izredno razgiban relief, ki v zahodnem delu Haloz dobiva že docela hribovit značaj. Za ta predel so značilna strma pobočja, priostrena slemena in vrhovi, tesna dolinska dna ter znatne absolutne in relativne višine. Haloze s temi značilnostmi se pričenjajo zahodno od doline Rogatnice. Imenujemo jih navadno Zgornje Haloze. Svet vzhodno od tod vse do hrvatske meje so Spodnje Haloze. To je tisto tipično gri- čevje, ki smo ga navajeni opazovati na Goričkem, v Slovenskih goricah ali ob Dravinji. Doline, začenši z Rogatnico, so relativno široke, pobočja položna, slemena dolga, vrhovi pa blago zaobljeni. Višinske diference so znatno manjše kot v Zg. Halozah. Občutek imamo, da smo nekje blizu Cerkvenjaka ali Kostanja v Slovenskih goricah, zlasti še, ker se prirodnim značilnostim pridružujejo tudi antropogeografske. Gričevje, travnate površine po dolinah, vinogradi in gozdovi po pobočjih, na- selja po slemenih ter še marsikatera skupna poteza druži Sp. Haloze z ostalim subpanonskim gričevnatim svetom. Ugotovimo pa lahko tudi nekatere reliefno-hidrografske razlike. Tako so Sp. Haloze bolj strme in višinsko znatno manj enotne kot pa Slovenske gorice. Vendar te razlike še vedno niso tako opazne kot tiste, ki označujejo in ločijo Zgor- nje Haloze od Spodnjih. To lahko ugotovimo pri mnogih gemorfoloških pojavih. Prav izrazito pridejo do izraza tudi v obdelavi morfogeneze obeh predelov. Kot smo že poudarili, so Spodnje Haloze nižje in manj strme od Zgornjih, reliefna energija je tod znatno manjša. Gričevje prekinjajo dolinska dna Turškega potoka, Bele, Tajne in Rogatnice. Prekriva jih vlažna aluvialna naplavina, ki je povečini v travnikih. V primerjavi Slika 6. Rob Zgornjih Haloz. V osredju Janški vrh. Uravnave v višini 400 do 420 m in 440 do 460 m. Pogled iz Boleoke vasi Slika 7. Haloze iz Dravinjske doline pri Tržcu. Nivoji v višini 300 do 320 m, izredno razširjeni v Spodnjih Halozah. V ospredjlu kvartarna naplavina ob Dravinji z Zg. Halozami so znatno širše in dosežejo s pleistocenskimi terasami o'b spodnji Rogatnici in spodnji Tajni tudi 1 km širine. Pleistocenski ilovnati nanos leži nekaj više ter je temu primerno bolj suh in zato v njivah. Tudi dna zgornjih tokov in stranskih dolin niso ozka, saj dosezajo povprečno 150 m širine, na sotočjih pa celo več. Strmec potokov je minimalen. Na odseku Dobrina pri Zetalah - Podlehnik znaša padec Rogatnice nekaj preko 3 %o. Tudi Tajna kaže med Varnico in izlivom padec 3 %o. Komaj manjši je strmec Bele med Cirkulanami in ustjem. Takšne razmere bi bile podobne onim v Slov. goricah, če izvzamemo večje vodotoke kot n. pr. Pesnico in Ščavnico. Sorazmerno široka do- linska dna, majhen strmec in pomaknjenost dolin vse do višjega juž- nega obrobja, omogočajo dobro prehodnost v prečni, severno-južni smeri. Zelo značilna za Sp. Haloze je tudi a s i m e t r i j a hidrografske mreže. Domala povsod so levi pritoki glavnih haloških odtočnic Rogat- nice, Tajne, Bele in Turškega potoka daljši od desnih. Levi pritoki so se regresivno zajedli v razvodna slemena in tako ustvarili značilno asimetrijo dolin. Vzhodna pobočja so zato relativno strma, vsekakor pa mnogo bolj od zahodnih, ki jih številni potoki živahno razčlenjajo daleč v notranjost. Ob levih pritokih segajo stranske doline precej proti zahodu, doline ob desnih pritokih pa so redke in skromne. Tako so podolžni prehodi v Sp. Halozah razmeroma težji kot pa prehodi v prečni smeri. Razvodja so zaradi močnejše regresivne erozije levih pritokov po- maknjena proti zahodu. Ponekod bi lahko pričakovali tudi p r e t o - č i t v e v škodo desnih pritokov. Zelo verjetno se je pretočitev izvedla med Tajno in Rogatnico, v področju, ki kaže tudi sicer najizdatnejšo asimetrijo vodnih tokov in dolin. Potoka, ki omejujeta sleme Strmec pri Leskovcu, posežeta daleč na zahod. Severni potok pomakne svoj izvirni krak do Podlehnika, južni pa do Sedlaška. Oba kraka sta od Slika 8. Dolina zgornje Rogatnice. V ozadju Donačka gora Razvodje med porečjem Drave in Save Rogatnice oddaljena le 1 km. Možno bi bilo, da sta povirji obeh potokov v preteklosti pripadali porečju Rogatnice in da ju je poznejša regresivna erozija levih pritokov Tajne pretočila na drugo stran. Na to bi kazali tudi koleni in smer obeh potokov pri Majskem vrhu ter med Mizincem in Kobilino. Levi pritoki so torej znatno daljši od desnih. Tako sta ta potoka dolga 5 in 6 km. Tudi potok, ki teče med Ložino in Trdobojci, doseže 5 km dolžine. Desni pritoki so približno enkrat krajši, v spodnjem toku Tajne pa jih sploh ni. Prav v tem predelu so levi pritoki Bele posegli daleč proti Tajni in pomaknili razvodnico v njeno neposredno bližino. Izvirni kraki pritokov Bele so oddaljeni od Tajne le kakšen kilometer. V ostalem gričevju med Tajno in Belo poteka razvodje v sredi med obema odvodnicama. Precejšnja asimetrija hidrografske mreže je značilna tudi za gri- čevje med Belo in Turškim potokom. Pritoki Turškega potoka so dolgi preko 2 km, v Belo se stekajoči pa le 1 km. Podobno kot v južnem delu gričevja med Tajno in Belo, poteka tudi v južnem pasu med Belo in Turškim potokom razvodnica normalno. Asimetrija je značilna še za Rogatnico, katere levi pritoki so dolgi 3 do 4 km; desni pa niti 2 km, v južnem delu pa postanejo tudi ti daljši. Potok, ki prihaja izpod Kamene gore, je dolg preko 6 km. Zato poteka v ozkem pasu razvodje v sredi med Rogatnico in Tajno, podobno kot dalje proti vzhodu. Med Kamno goro in Avguštinom leži sleme Pesek, ki tvori razvodni vozel med Rogatnico, Tajno in pritokom Bednje ter je enako oddaljen od Rogatnice in od Tajne. Za hidrografsko karakteristiko Sp. Haloz je slednjič značilno, da so posegli levi pritoki glavnih odtočnic s svojo mrežo daleč na severo- zapad k Dravi, tako da poteka razvodje po slemenu tik nad reko. V Zg. Halozah so morfološko-hidrografske razmere nekoliko dru- gačne. Reliefna energija je tu izredno močna, že neobičajna za terciarni gričevnat svet, zato se ne smemo čuditi tukajšnjim morfološkim značil- nostim. Najbolj markantna so široka priostrena slemena in kope, ozke Slika 9. Pogled iz Podlehnika proti zapadu na niivoje v višini okoli 360 m. V ospredju dolina Rogatnice s pleistocensko teraso v višini 230 do 250 m globoke doline ter zelo strma pobočja. V dolinah stranskih, povečini levih pritokov, se te značilnosti še stopnjujejo. Zato so tukaj tudi neprimerno večje absolutne in relativne višine kot pa v Sp. Halozah. Zg. Haloze se odmakajo v Dravinjo. Dolinska dna Jelovškega po- toka, Skraške, Jesenice in Peklače so v primerjavi z onimi v Sp. Halo- zah neprimerno ožja. Tu skoraj ni prostora za aluvij, kaj šele za pleisto- censke terase, ki tvorijo široka dolinska dna ob spodnji Rogatnici in spodnji Tajni. Doline so torej zelo ozke, saj dosežejo komaj 100 m. Raz- širijo se le ponekod ob pritokih, vendar ne preko 200 m. Širša mesta so n. pr. pri Narapljah in Stopercah. Strmec potokov je v Zg. Halozah znatno večji kot v Sp. Halozah. Tako znaša strmec potoka Peklače med Raztokami in Doleno 11 %o, po- toka Jesenice med Marino vasjo in Vapčo vasjo 10 %o, potoka Skraške med Stopercami in Skrbljem 7 %o in Jelovškega potoka med povirjem in Makolami 12 %o. Ce izvzamemo Skraško imajo torej vsi zahodno- haloški potoki padec preko 10 %o, medtem ko smo v Sp. Halozah ugoto- vili le strmec okoli 3 %o. Slika 10. Aluvij ob sotočju Drarvinje in Rogatnice. Rogatiniica je najdaljši halosSki potok. Meji Zgornje in Spodnje Haloze Asimetrija vodnih tokov se pojavlja tudi v Zg. Halozah, vendar ni tako izrazita kot dalje proti vzhodu. K temu so med drugim pripo- mogle znatno višje vzpetine Zg. Haloz, ki so otežkočile regresivno erozijo levih pritokov. Tudi pretočitve tuka j le težko domnevamo. Najdalje na zahod se je pomaknilo razvodje med Peklačo in Jese- nico ter med Skraško in Jelovškim potokom. Izvirni kraki Peklače (ter Rogatnice) so oddaljeni pri Potnem vrhu od Jesenice le 1 km in le malo več pri Vildonu. Tudi izvirni kraki Skraške so v bližini Ane oddaljeni le 1 km od Jelovškega potoka. Pač pa poteka med Jesenico in Skraško, torej v področju, ki doseže največje višine (Jelovec 624 m), razvodje v sredi med obema odtočnicama. Levi pritoki Jesenice in desni pritoki Skraške so se približno enako daleč zajedli v notranjost. Vsa razvodja v Zg. Halozah, razen onega med Jesenico in Skraško, so torej pomaknjena na zahod. Še celo zadnji haloški odtok, Jelovški potok, ima leve pritoke znatno daljše od desnih. Asimetrija vodne mreže je seveda v neposredni zvezi z asimetrijo dolinskih profilov. Tudi v Zg. Halozah zato opažamo, da so vzhodna pobočja dolin bolj strma in da se prej vzpnejo v višino kot pa zahodna, ki so živahneje razrezana in zato prehodnejša. Med glavnimi odtočndcami zasledimo na severnem obrobju Zg. Ha- loz nekatere manjše potoke, ki se izlivajo v Dravinjo. Podobnih izlivov v Dravo v Sp. Halozah ne najdemo, zato je tam slemenski rob enotnejši, manj razrezan. Značilna odrezanost reliefa proti Dravi je lahko v zvezi s prelomno cono oziroma bočno erozijo Drave. Omenjena sektorja se torej v morfološkem pogledu znatno razlikujeta. Pomembno je tudi, da v Zg. Halozah ne poseže vodna mreža levih pritokov proti Dravinji kakor v Sp. Halozah, kjer se ti pritoki zajedajo proti Dravi. To je posle- dica dejstva, da v Zg. Halozah pritekajo levi pritoki glavnih odtočnic od jugozapada, v Sp. Halozah pa od vzhoda ali celo severovzhoda. Ce bi slednjič skušali poiskati še vzroke nesimetričnosti porečij in glavnih haloških dolin, ugotovimo, da so pri tem odločali tektonski Slika 11. Eden od izvirnih krakov Bele. Slemena, ki obkrožajo dolino, pripadajo nivoju v višini 300 do 320 m (M. Gkič) premiki, ki so ustvarili podobno stanje tudi v ostalem terciarnem svetu. To so tektonski nagibi širšega območja proti vzhodu in jugovzhodu, obsegajoči poleg Haloz Dravinjske gorice, Slovenske gorice in Goričko. Haloški potoki so zato počasi polzeli proti vzhodu. Levi pritoki so po- stajali vse daljši in z njimi tudi doline, dokler se v razdobju med zgor- njim pliocenom in zaključkom pleistocena ni izoblikovala asimetrija, ki je značilna za današnjo morfološko sliko ozemlja. Drugi važen moment pri oblikovanju asimetrije je regresivna erozija levih pritokov, ki je v tesni zvezi z globinskim vrezovanjem glavnih haloških odtočnic oziroma dvigom terena. S tem, da so Rogatnica, Tajna in Bela vedno bolj poglabljale svoje doline, se je povečala erozijska moč njihovih pritokov. Lokalna erozijska baza teh pritokov se je zniževala ter tako povzročila regresivno erozijo, ki je pretočila desne pritoke sosednjega potoka. Pri poglobitvi dolin se je povečala tudi erozijska moč desnih pritokov. Ker pa so ti zaradi polzenja glavnih potokov proti vzhodu postajali vedno krajši, njihova vodna moč ni zadoščala za izoblikovanje daljših dolin, še manj pa za morebitne pretočitve. V Zg. Halozah je asimetrija vodnega omrežja zaradi večje reliefne energije manj očitna. Kljub težnji polzenja proti vzhodu in globinski eroziji glavnih potokov oziroma zniževanju erozijske baze, se levi pritoki niso mogli toliko podaljšati kot oni v Sp. Halozah. Sčasoma je postalo zniževanje erozijske baze celo ovira za njih regresivno erozijo, saj so si izdolbli dokaj globoke grape, ki so jih visoka in široka razvodna slemena krepko ločila od sosednjega glavnega potoka. Tudi vodna množina je bila zaradi krajših potokov nezadostna, da bi v takih reliefnih razmerah lahko uspešno opravljala regresivno erozijo. Pretočitve so zato v Zg. Halozah skorajda izključene. Vse to navaja k domnevi, da se vodna mreža ni mogla tako hitro poglabljati kot se je dvigalo površje. V Sp. Halozah so bili pogoji za regresivno erozijo zaradi nižjih absolutnih višin in rahlejšega tektonskega dviga primernejši. Vodna mreža je tu zaradi slabotnejših premikov neprimerno manj uničila stare reliefne oblike kot pa v Zg. Halozah. Haloški potoki sestavljajo porečje Drave in se odtekajo proti se- veru neposredno v Dravo ali Dravinjo. Čeprav so blizu Drave, je n j i - hova regresivna erozija dokaj skromna, saj niso posegli na jug v porečje Bednje. Nasprotno, na obeh straneh Ravne gore so njeni pritoki napredovali daleč proti severu. Le na zapadu, proti Sotli, poteka raz- vodje še vedno po glavnem gorskem nizu, t. j. po Boču, Plešivcu, Ro- gaški gori in Maclju. Vsekakor je na takšen potek razvodnice vplivala različna regresivna sposobnost vodnih tokov, odvisna od vodne množine in reliefa. Haloški potoki so neprimerno manj vodnati kakor Bednja in Sotla. Edina, čeprav skromna izjema med potoki v Halozah je Ro- gatnica, ki se zajeda v razmeroma široki zarezi jugozahodno od Žetal v sam gorski masiv. Od ostalih vodotokov, ki tečejo v vsem toku v glavnem proti severu, se loči Rogatnica tudi po tem, da teče v zgornjem toku na večje razdalje proti severozapadu in se tako razširi v škodo Slika 12. Dolina Bele z levim pritokom (aisimetriija). Na desni pričetek pleistocensike terase v višini 240 m, na kateri leže Cirkulane. V ospredju aluvij porečja Peklače. S svojimi levimi pritoki poseže celo v neposredno bližino Jesenice. Rogatnica je obenem najdaljši in najbolj vodnat ha- loški potok. Dolga je 17 km, vsi ostali potoki so približno pol krajši. Na potek razvodnice je vplivala tudi gorska pregraja na jugu Haloz, ki je v zahodnem delu, od Boča do Maclja, mnogo enotnejša in nekaj višja kot v vzhodnem delu. Glavni haloški potoki tečejo vzporedno proti severu, vendar so v primerjavi s potoki v Slov. goricah precej redki. Razdalje med njimi znašajo v Sp. Halozah povprečno 5 km, v Zg. Halozah pa 4 km. To povzroča, da se lahko dokaj na široko razvijejo tudi stranski dotoki. Res so posebno levi dotoki prav znatni. Tudi ta okoliščina vpliva poleg asimetrije rečnega sistema na značaj reliefa, ki vzbuja vtis nereda v razporeditvi. Smeri slemen in nj ih višine se celo na ožjem prostoru pestro menjavajo. Obe značilnosti sta posebno izraziti v Zg. Halozah, Slika 13. Dolina Bele. V ozadju Medri bnik in Paradiž z nivoji v višini 300 do 320 m Slika 14. Razpadanje laporja. Strmec v Spodnjih Halozah. Odpornejše so le apniške tvorbe. kar docela ustreza doslej nakazanim razlikam v hidrografsko-morfolo- ških svojstvih Zgornjih in Spodnjih Haloz. V i š i n s k e r a z m e r e . Zgornje Haloze so zaradi bližine gor- skega sosedstva in prelomov kot n. pr. donačkega preloma in preloma severno od Boča, dvignjene znatno više od Spodnjih. Slemena in vrhovi se najčešče pojavljajo v nm. v. 400 do 500 m. Pogoste so tudi vzpetine preko 500 m kot n. pr. Okrčak, Vildon, Budina in Bolfenk. Jelovec doseže celo 624 m in je najvišja vzpetina v Halozah. Zanimivo je, da se najvišji vrhovi in slemena v Zg. Halozah ne pojavljajo na jugu, tem- več v osredju. Tako se med Bočko-Maceljskim pogorjem in najvišjimi vzpetinami Haloz pojavi pas relativno nižjega sveta v nm. v. okrog 400 m. Tu leže po vir j a Rogatnice, Jesenice in Skraške. Tudi relativne višine so v Zg. Halozah izdatne. Ce smatramo, da ležijo dolinska dna v nm. v. 250 do 300 m, se giblje relativna višina največkrat od 150 do 250 m, v nekaterih primerih celo preko 300 m. Tudi kmalu nad dolino Dravinje se dvignejo relativne višine na pri- bližno 170 do 200 m. Sp. Haloze so znatno nižje. Vrhovi in slemena imajo v največjem delu nm. v. nekaj nad 300 m, le na jugu, v Gruškovju in Zalužju se dvignejo preko 400 m. Nekatere vzpetine ob slovensko-hrvatski meji, kot Avguštin ali Pesek, dosežejo celo 500 m in več. Tu, v bližini Maclja in Ravne gore, so Sp. Haloze najvišje. V razliko od Zg. Haloz, ki so najvišje v osrednjem pasu, se torej Sp. Haloze dvigajo od severa proti jugu, kjer dosežejo največjo vzpetost. Sliko spremeni nekoliko le Veliki vrh pri Borlu, ki se dvigne preko 400 m. Relativna vdšina je glede na absolutno višino primerno manjša. Do- linska dna leže v Sp. Halozah z izjemo zgornje Rogatnice v približni nm. v. 210 do 240 m (zgornja Rogatnica do 300 m). Relativna višina znaša torej najčešče okrog 100 m, v južnem pasu okrog 200 m, a doseže tudi 300 m. Višinske razmere v Sp. Halozah nas z izjemo južnega pasu zelo spominjajo na Slov. gorice, s katerimi imajo tudi sicer še največ so- rodnosti. Iz dosedanjega je bilo razvidno, da je pri izoblikovanju reliefa na j - pomembnejša hidrografska mreža. Z njo so v zvezi tektonski premiki terena ob prelomnih črtah n. pr. ob donačkem prelomu, t. j. v Zgornjih Halozah in južnem delu Spodnjih Haloz, v manjšem obsegu pa ob Dravi med Zavrčem in Borlom. Pomembna je tudi petrografska sestava ozemlja. Ta je v primerjavi s Slov. goricami enolična, ker so Haloze pretežno zgrajene iz laporjev in peščenjakov. Od teh so odpornejše proti eroziji le litavske tvorbe, zastopane v pasu med Borlom in Za- vrčem, v manjšem obsegu pa vzhodno od Boča in pri Avguštinu. Zaradi relativno odpornih laporjev in peščenjakov so pobočja tudi veliko bolj Slilka 15. Golice so v Haloeah pogoste. Lapor v Pristaivi (Sp. Haloze) strma, vrhovi pa bolj priostreni kot pa v Slov. goricah, ki jih sestav- ljajo nesprijeti prodi, peski in ilovice. V zvezi s petrografsko sestavo moramo omeniti še reliefne razlike med Spodnjimi in Zgornjimi Ha- lozami. Kljub enotni kameninski sestavi sta sto namreč dva različna reliefa, zasnovana na hidrografsko-petrografskih značilnostih. V Spod- njih Halozah prevladujejo široke doline z relativno položnimi pobočji, dolga slemena, kjer so še lepo ohranjene stare uravnave in blago za- obljene kope. Dolinsko mrežo sestavljajo številne stranske doline, še posebno ob levih pritokih. Te poteze, ki so prav značilne za Sp. Haloze, nas kljub nekaterim razlikam (manjši višini in strmini pobočij, pe- trografski sestavi) močno spominjajo na Slov. gorice. Drugače je v Zg. Halozah, kjer so doline ozke in globoke, pobočja strma, slemena in vrhovi priostreni, hidrografska mreža redkejša, stare uravnave pa slabo ohranjene. Edino izjemo v nekaterih pogledih predstavlja v Zgor- njih Halozah pas relativno nižjega sveta med Bočko-Maceljskim po- gorjem in visokimi Halozami v osredju. III. R e l i e f i n m o r f o g e n e z a s p o s e b n i m o z i r o m n a s i s t e m u r a v n a v Prvotno enotna sedimentna odeja Haloz je" danes razrezana in preoblikovana v prostrano gričevje, ki prehaja v zahodnem dn južnem delu že v hribovje. Vodna mreža se je zaradi tektonskega dviga pričela poglabljati in tako ustvarila prve poteze današnjega reliefa. Na južnem robu nastajajočega gričevja pa je istočasno že bilo izoblikovano površje, ki je torej starejše od najvišjih uravnav v Halozah. Winkler meni, da so najstarejše uravnave v višini 980 do 1000 m na Boču in Konjiški gori iz zgornjega panona. Naslednje, nižje uravnave na Boču v višini 880 m uvršča v starejši dakij. Tudi uravnave na Ravni gori v višini 670 m in na Maclju v višini 620 m pripisuje dakiju. Se nižje uravnave v višini 600 in 550 m uvršča med stopnje zgornjedakijsko-starolevantin- skega sistema, ki se navezujejo na istodobne uravnave Pohorja.3 Z ozirom na te ugotovitve lahko uvrstimo najvišje uravnave Haloz v prehod iz srednjega v zgornji pliocen, večino uravnav pa v zgornji pliocen. Delež pleistocena je v primerjavi s Slov. goricami znatno manjši, saj so iz te dobe le terase ob spodnji Rogatnici in spodnji Tajni. Globinski eroziji haloških voda, ki je razrezala najstarejšo urav- navo, je sledila bočna erozija. Ta je ostro zarezane doline in grape razširila in ustvarila široke erozijsko-akumulacijske ploskve. Po po- novnem znižanju erozijske baze so postale tudi te površine plen glo- binske erozije, medtem ko se je v višjih legah krepko uveljavljala denudacija. Dvigu terena je ponovno sledila doba začasnega mirovanja in zasipanja. Številne uravnave v različnih nadmorskih višinah je torej povzročila menjava globinske in bočne erozije. Ce bi hoteli karakterizirati značaj uravnav, njihov obseg in polo- žaj, moramo takoj opozoriti na razlike med Spodnjimi in Zgornjimi Halozami. V Spodnjih Halozah so namreč ostanki starega površja mnogo bolj ohranjeni. To so dolge slemenske uravnave med gosto mrežo potokov, ki kažejo presenetljivo enakomerne višine. Včasih do- sežejo tudi dolžino preko 1,5 km. Razširjene so na širokem področju in so prevladujoča poteza v reliefu pokrajine, kar pot r ju je tudi nj ih izredna pogostost. Po vseh teh značilnostih nivojnih površin nas Spod- nje Haloze prav močno spominjajo na Slovenske gorice. Zgornje Haloze so drugačne. Tu ni tistih pogostih, dolgih in tako značilnih uravnav, ki jih najdemo v Spodnjih Halozah, marveč prevladujejo malo obsežne in redke uravnave nedoločenih oblik. Medtem ko se v Spodnjih Halozah uravnave pojavljajo skoraj izključno na glavnih slemenih, jih tuka j najdemo v različnih položajih. Največkrat so to kopasti vrhovi in krajša, zaobljena slemena v dokaj različnih višinah. O prevladujočih nivojnih površinah, posebno pa o njihovi razsežnosti bi tu teže govorili kot pa v Spodnjih Halozah. 5 Winkler , Geologisches Kra f t e sp i e l u n d Landfo rmung , Wien 1957, str . 405 in 406. Slika 16. Log (Macelj). N ivo v višini 600 do 620 m, (ki mu pripada v Halozah le Jelovec. Pogled i ceste Dobrina—Žetale proti jugovzhodu Iz omenjenih potez lahko sklepamo, da je potekal morfogenetski razvoj v Spodnjih in Zgornjih Halozah različno. Najbrže so bile urav- nave, ki so nastajale pri bočni eroziji v vzhodnem delu obsežnejše kot pa proti zahodu, k jer je bila globinska erozija zaradi večjih vzpetosti učinkovitejša od bočne. K oslabljeni bočni eroziji v zahodnem delu je pripomogla tudi relativno manj vodnata hidrografska mreža. Kolikor pa so take uravnave nastale, sta jih globinska erozija ter z njo povezana deriudacija močneje načeli kot na vzhodu. Odtod tudi velike reliefne razlike med Spodnjimi in Zgornjimi Halozami ter posebej še razlike v značaju uravnanih ostankov nekdanjega reliefa. Prehajam na pregled s i s t e m a u r a v n a v , ki sem ga izdelal na osnovi terenskih opazovanj in Bauligove metode ter je kartografsko prikazan na priloženi nivojni karti Haloz. Najvišja uravnava leži v Halozah v višini 600 do 620 m (VI)*. Na- stopa le dvakrat in sicer pod Kisovcem, že izven Haloz, in pri Jelovcu. Obseg uravnave pri Jelovcu je majhen, saj je dolga le 250 m in široka 100 m. Pač pa so pogostejše in obsežnejše uravnave v tej višini na Maclju. Po Winklerjevi domnevi je bila to nekoč široka ravna površina južnega gorskega obrobja in Zgornjih Haloz, ki se je povezovala z ustreznimi uravnavami Pohorja. Glede na starost enako visokih uravnav na Maclju jo uvrščam še v srednji pliocen. Uravnava v višini 500 do 540 m (V) je že bolj pogosta, a je arealno majhna. Pojavlja se v bližini Kleč, pri Bolfenku, Budini, pod Jelovcem in v Vildonu, v Sp. Halozah pa na Pesku, v južnem najvišjem predelu. Tu se izjemoma vleče uravnava na razdaljo preko 1000 m. Tudi Avgu- štin pomeni ostanek te uravnave. Pripadajo ji torej najvišja slemena in vrhovi v Halozah. Je nekaj mlajša od prve in jo lahko z ozirom na starost te uvrstim že v zgornji pliocen, kakor vse nižje nivojne površine do 300 m nm. v. * Oznaka nivojne skupine. 12 Geografski zbornik 177 Sledi uravnava v višini okoli 460 m (IV) v okviru katere ločim ožji uravnavi v višini 480 m (IV A) in 440 do 460 m (IV B). Prva je bolj redka, saj jo zasledimo v Zg. Halozah v glavnem le v Vildonu, v Spod- nj ih Halozah pa na jugu v Gruškovju. Za visoke uravnave je precej obsežna. V Vildonu doseže 750 m dolžine, v Gruškovju pa skoraj 1 km. Uravnava v višini 440 do 460 m je neprimerno pogostejša od uravnave v višini 480 m in prevladuje v visokih Zgornjih Halozah. Pojavlja se pri Matanju, Ani in na obeh slemenih severno od tod, v Završju, pri Vildonu in na Janškem vrhu. V Spodnjih Halozah jo najdemo le v Gruškovju in njegovem podaljšku proti jugozapadu. Posamezne urav- nave so dokaj obsežne. Uravnava pri Matanju doseže 375 m dolžine, uravnava severno od Ane pa 625 m. Naslednja nižja uravnava je razvita v višini 400 do 420 m (III). Med dosedanjimi uravnavami je še najpogostejša. Značilna je za Zgor- nje Haloze in južni del Spodnjih Haloz. Osamljeno se pojavlja tudi v Velikem vrhu pri Borlu. V Zgornjih Halozah se razvije na obeh straneh osrednjih najvišjih Haloz. Tako je omenjeni nivo dominantna uravnava v nekakšnem podolju med osrednjimi Halozami in gorsko pregrajo na jugu, t. j. v povirjih Skraške, Jesenice, Peklače in Rogatnice. Uravnave v višinah 400 do 420 m se širijo v pasu od Stoperc preko Potnega vrha, Vinarij, Prekorij do Strajne in Golega vrha. Zelo obsežne uravnave onstran Rogatnice v Gruškovju v Spodnjih Halozah pomenijo nadalje- vanje tega pasu. Drugi pas uravnav je nekoliko šibkejši in bolj razbit ter leži severno od najvišjih Haloz. Prične se z nivoji jugovzhodno od Makol ter poteka preko Dežna pri Makolah, Završja, Krapine, Janškega vrha, Rodnega vrha do Dežna in Gorce. V Spodnjih Halozah so te uravnave z izjemo Velikega vrha pri Borlu omejene na južni pas. Najdemo jih v Gruškovju, pri Kupinci in Zalužju. V Spodnjih Halozah so uravnave sicer redkejše kot na zahodu, so pa obsežnejše. Nivo pri Kupinci doseže 1 km dolžine, a v Gruškovju 500 m. V Zgornjih Halozah je najobsežnejša uravnava pri Krapini in meri v dolžino le 675 m; vse Slika 17. Teraisa med Dravinjo in Skraško v višini 260 do 280 m. V ozadju Zg. Haloze z nivoji v višini 400 do 420 m in okoli 460 m (Završje). V ospredju na desni se prične pleistocensika terasa v višini 240 do 260 m ostale so precej manjše. Posebno močno je na drobne zaplate razrezan ta nivo v vzhodnem delu podolja, ki se razprostira južno od najvišjih haloških vzpetin. Iz dosedanjih navedb lahko zaključimo, da sta za Zgornje Haloze najznačilnejši uravnavi v višini okoli 460 m (posebno nivo v višini 440 do 460 m) ter uravnava v višini 400 do 420 m. Prva, v višini okoli 460 m, je razširjena na visokih haloških slemenih in ima dominanten položaj, saj so višje uravnave redke in majhne. V nižjih legah jo za- menja značilna uravnava v višini 400 do 420 m, veliko pogostejša od prve. Razprostira se v dveh pasovih. Prvi pas, ki je manj enoten, po- teka severno od najvišjih vzpetin, drugi bolj sklenjen pa južno od njih do gorske skupine na jugu. Ta se nadaljuje tudi v Spodnjih Halozah (Gruškovje, Kupinca, Zalužje). V tem predelu Spodnjih Haloz zasle- dimo tudi uravnavo v višini okoli 460 m (Gruškovje). Omenjeni urav- navi, ki sta vodilni v Zgornjih Halozah, prehajata v Spodnje Haloze le v njihovem najvišjem južnem delu, onstran zgornje Rogatnice. Tudi sicer nas ta predel po svojih morfoloških značilnosti precej spominja na Zgornje Haloze. Uravnavo v podobnih višinah (400 do 450 m) omenja Winkler v zahodnih Slovenskih goricah in ji pripisuje levantinsko-srednjepliocen- sko starost.4 Uravnava v višini okoli 360 m (II) vključuje ožji uravnavi v višini 380 m (II A) in 340 do 360 m (II B). V razliko od prejšnjih uravnav je značilnejša za Spodnje Haloze, kjer je najbolj pogosta in obsežna. Tako je izredno razširjena med Rogatnico in zgornjo Tajno. Najdemo jo tudi v Zalužju na južnem obrobju Spodnjih Haloz. Prav pogosta in domi- nantna je med Rogatnico in Peklačo, torej na prehodu v Zgornje Haloze. Tu se znatno zredči. Pojavlja se v območju Potnega vrha in Velikega Dola na južnem obrobju visokih Haloz in se navezuje na uravnavo v višini 400 do 420 m, podobno kot na severnem obrobju visokih Haloz, kjer jo zasledimo v bližini Makol in v Gradišču. Dalje proti vzhodu, med Skraško in Peklačo se izgubi, nato pa se v Spodnjih Halozah močno razširi. Uravnava tvori nekakšen prehod od nizkih Haloz v visoke Haloze. Obseg uravnanih površin je zelo velik in ga lahko vzporejamo le z obsegom uravnav v višini 300 do 320 m. Uravnave dolge 1 km niso redkost. Ugotovimo jih lahko v Strmcu, Kobilini, Veliki Varnici, Sko- rišnjaku in Zalužju. To so uravnave, ki imajo značaj širokih, razvejanih slemen v enotnih višinah. Le malo manj obsežne so uravnave pri Mizincu, Otnu, Trdobojcih, Ložini, Sedlašku, Cvetlinu in okrog Ve- likega vrha pri Borlu, ki se gibljejo med 375 in 625 m dolžine. Pripa- dajo ji tudi razgledni vrhovi kot Florjan 344 m, Kapelica 340 m, Mohor 362 m in Janez 349 m. Tudi med spodnjo Rogatnico in Peklačo dosezajo 4 Winkiler, Uber d ie Bezjiehuinigen zwiisohen Sedamentat ion, Tetotomiik u n d Morphologie i n der jungtentiairen Bn!twioklu'ngsgeischdchite der Ostalpen, Wien 1924. 12' 179 Slika 18. Nilvo v "višini okoli 360 m, zelo razširjen na prehodu v Zgornje Haloze. Pogled iz Bolečke vasi ob Dravinji uravnave redno dolžino od 625 do 750 m. To so nivojne površine v področju Dežna, Gorce, Rodnega vrha in Jablovca. Omenjene uravnave so zelo značilne, ker so nivoji v višini 400 do 420 m v Spodnjih Halozah redki in omejeni na južno obrobje. Drugače je v Zgornjih Halozah, kjer je uravnava v višini okoli 360 m redkejša in kot že vemo, razstresena na južnem in nekoliko manj na severnem obrobju visokih Haloz. Tu se nivojne ploskve v višini okoli 360 m navezujejo na prevladujočo uravnavo v višini 400 do 420 m. V primerjavi s Spodnjimi Halozami so tudi manj obsežne, saj dosežejo povprečno okrog 250 m in le pri Makolah ter vzhodno od Koeic 500 m dolžine. Omenim naj še, da je v sklopu te uravnave nivo v višini 380 m mnogo redkejši od nivoja v višini 340 do 360 m. Pojavlja se predvsem v Kobilini in Ložini, v splošnem pa prevladuje nižji nivo. Je obsežen in doseže v Kobilini 1 km dolžine. V Zgornjih Halozah se navezuje na uravnavo v višini 400 do 420 m. Tu je podobno kot nivo v višini 340 do 360 m malo izrazit. Slika 19. Uravnave v višini 300 do 320 m. Pogled z Velikega Okiča proti zapadu na gričevje med Tajno in Rogatnico Najznačilnejša oblika sistema uravnav v Halozah pa je brez dvoma uravnava Spodnjih Haloz v višini 300 do 320 m (I). Je silno pogosta, razširjena skoraj na vsakem slemenu. Višjih ali nižjih nivojnih ploskev, če izvzamemo dolinske terase, tukaj ni. To so lepi slemenski nivoji, večkrat precej razvejani in dokaj široki. Ena od poglavitnih njihovih potez je poleg pogostosti tudi njihova dolžina. V Belavšku doseže urav- nava okoli 1800 m, v Drenovcu pa 1500 m. Tudi ostali nivoji ne zaosta- jajo mnogo za temi. Njih povprečna dolžina znaša okrog 500 do 1250 m. V Malem Okiču, Paradižu in Medribniku so dolgi okoli 1250 m. Obilo je manjših ploskev v obliki kop ali vrhov. Uravnava je razširjena na vsem področju od spodnje Rogatnice preko Tajne in Bele do Vinišklh goric. Obsega naslednje kraje: Podlehnik, Majski vrh, Vareja, Strmec, Belavšek, Veliki in Mali Okič, Veliki in Mali Paradiž, Gradišča, Med- Slika 20. Nivo 300 do 320 m v Velikem Paradižu. Pogled iz Pristave (Sp. Haloze) ribnik, Korenjak, Pestike, Brezovec, Gorenjski vrh in Drenovec. Na kartiranem ozemlju je torej posebno močno izoblikovana v treh pod- ročjih, in sicer med spodnjo Rogatnico in spodnjo Tajno, med zgornjo Tajno in zgornjo Belo ter med zgornjo Belo in zgornjim Turškim poto- kom. V gričevju med spodnjo Tajno in spodnjo Belo (Gradišča), je ta uravnava v primerjavi z omenjenimi področji nekoliko redkejša. V Viniških goricah zajema skoraj vsa slemena in vrhove, n. pr. Lovrečan Breg, Križovljan Breg, Gradišče, Nadkrižovljan, Trstenik itd. Onstran Rogatnice se pojavi še pri Jablovcu, v Zg. Halozah pa docela izgine. Pri Makolah, Gradišču in Dobrinski gori so to že terasni nivoji. Značaj in razširjenost te uravnave nas docela spominja na Slovenske gorice, kjer je uravnava v podobnih višinah še izrazitejša in pogostejša. Pod uravnavo 300 do 320 m zasledimo le d o l i n s k e t e r a s e . Zelo je razširjena terasa v višini 260 do 280 m. Ima značaj nivojnih ostankov, vendar izrazito spremlja vodne tokove. Vrezana je v miocen- ske kamenine in je domnevno iz najmlajšega pliocena 40—60 m nad dnom. Posamezni nivoji merijo povprečno od 375—500 m. Značilna je za doline spodnje Tajne, spodnje Bele in Turškega potoka, a pojavlja se tudi v Viniških goricah. Zaradi asimetrije vodne mreže je omejena v glavnem na doline levih pritokov. Pomembno je nadalje, da se pojavlja na levih pobočjih in tvori tako prehod v slemensko uravnavo, medtem ko so desna pobočja brez nje. Levi pritoki se torej niso le retrogradno prestavljali, temveč so prodirali tudi proti jugu. To je lepo razvidno predvsem ob spodnji Tajni in spodnji Beli. Na terasi v višini 260 do 280 m leži tudi zgornja cerkev v Zavrču (285 m) in grad Bori (282 m). Za dolino spodnje Rogatnice in spodnje Tajne je slednjič še značilna terasa, prekinjena le po plitvih izhodih stranskih dolin in navadno precej ostro ločena od aluvija. Posebno je široka ob levih bregovih, kar je v zvezi s prestavljanjem obeh tokov proti vzhodu in asimetrijo dolin. Njen zgornji rob leži največ do 30 m nad dolinskim dnom. V zračni črti znaša padec terase ob Rogatnici okoli 3 %o, padec vodnega toka pa okoli 2 %o. Dolga je preko 5 km in običajno dosega širino od 250 do 500 m. Pred Gorenci se razširi celo na 750 m. Na desnem bregu je nekoliko ožja, posebno v zgornjem toku. Pri Podlehniku doseže povprečno 250 m širine. Njena nadmorska višina znaša pred Gorenci 250 do 270 m, pri Zaklu 240 do 260 m, a pri Podlehniku 230 do 250 m. Grajena je iz ilovice, ki prekriva starejšo lapornato podlago in je pleistocenske starosti. V razliko od vlažnega aluvija je povečini v nj i - vah. Nanjo se umakneta tudi naselji Podlehnik in Zakl. Podobne so razmere ob spodnji Tajni. Le-ta terasa kaže v zračni črti padec okoli 1,5 %o, vodni tok pa okoli 2 %o. Dolga je 3,5 km in doseže povprečno širino 500 m. Na desnem bregu je ožja. Pri Leskovcu se nahaja v nm. v. 220 do 240 m, pri Dravcih pa v nm. v. 210 do 230 m. Sestavlja jo pleistocenska ilovica, ki jo je Tajna ponekod že toliko od- stranila, da se je prikazal lapor (n. pr. pri Leskovcu). Tudi ta je kakor Slika 21. Terasa ob Tajni v višini 220 do 240 m severno od Leskovea. Sestavlja jo •pleistocenska ilovica, v nižjih legah lapor Slika 22. Bori (282 m) iz doline Bele. Terasa v višini 260 do 280 m z ostro odrezanim robom litavskega peščenjaka prejšnja v njivah. Na nje j ležita naselji Leskovec in Soviče, deloma tudi Dravci. Izven tega območja najdemo podobne terase pri Koritnu ob Dra- vinji v višini 240 do 260 m, pri Cirkulanah v višini 240 m in tik ob Borlu v isti višini. Ta je vrezana v odpornejše kamenine. Zasledimo je tudi pri Zavrču v višini 220 do 240 m. Slednjič še kratek p r e g l e d n i v o j n e g a s i s t e m a . Naj- bolj razširjene in najznačilnejše so uravnave v nm. v. 300 do 320 m, 340 do 360 m,- 400 do 420 m in 440 do 460 m. Nivo v višinah 300 do 320 m prevladuje v Sp. Halozah med spodnjo Rogatnico in Varaždinsko ravnino. V nižjih legah se pojavijo le terase v višini 260 do 280 m in terase dolinskega dna ob spodnji Rogatnici in spodnji Tajni. Te so za razliko od vlažnega aluvija v poljih in nanje se zatečejo naselja Pod- lehnik, Zakl, Leskovec, Soviče in deloma Dravci. To je p r v a morfo- J Slika 23. Terasi v višini 260 do 280 m in 220 do 240 m pri Zavrču. Višja cerkev leži v višini 285 m Slika 24. Spodnje Haloze med Tajno in Rogatnico. Pogled z Velikega Okiča prot i jugozapadu. Uravnave v višini 300 do 320 in, le v ozadju na levi uravnave v višini okoli 360 m loška enota Haloz. Nekakšen prehod iz Spodnjih Haloz v visoke Zgornje Haloze tvori uravnava v višini 340 do 360 m (nivo v višini 380 m je redek). Prevladuje v širokem pasu od južnega višjega obrobja Spodnjih Haloz v severozapadni smeri preko zgornje Tajne in spodnje Rogatnice do Peklače. Ta predel lahko označimo kot d r u g o morfološko enoto Haloz. V Zgornjih Halozah prevladuje uravnava v višini 440 do 460 m (nivo v višini 480 m je redek), ki jo sestavljajo visoki haloški hrbti. Zelo značilna in najpogostejša pa je v nižjih legah Zgornjih Haloz uravnava v višini 400 do 420 m, ki oklepa v dveh pasovih, na severu in jugu, uravnavo v višini 440 do 460 m in vse ostale višje uravnave. Omenjeno področje tvori t r e t j o morfološko enoto Haloz. Če primerjamo Haloze s Slovenskimi goricami z vidika uravnav, seveda takoj ugotovimo, da so jim sorodne le Spodnje Haloze, medtem ko Zgornje Haloze ponekod preidejo v pravo hribovje in so terciarnemu gričevnatemu svetu tuje. Tako le uravnave Spodnjih Haloz ustrezajo po svoji višini in značaju onim v Slovenskih goricah. Uravnavo Spod- njih Haloz v višini 300 do 320 m lahko vzporejamo z nivojno skupino IV oziroma nivojema A in B v višini 310 do 315 m in 300 do 306 m. Podobno kot v Halozah je tudi v Slovenskih goricah uravnava v teh višinah najpogostejša. Tudi uravnava v višini 340 do 360 m ustreza nivoju VI, ki mu pripadajo slemena v višini 340 do 344 m ter najvišja točka vzhodnih Slovenskih goric Gomila (352 m).5 Seveda je uravnava v Halozah neprimerno pogostejša. VIRI IN LITERATURA 1. K a r e l G r a d , Geologi ja Haloz. GeoUoški r e f e r a t iz arthiva Geološkega oddelka v p o d j e t j u »Pro izvodn ja na f t e« , Lendava . L e t o 1958. 2. M a r i o P l e n i č a r , Geologi ja vzhodnega dela Haloz. Geološki r e f e r a t iz a rh iva Geološkega oddelka v p o d j e t j u »Pro izvodn ja naf te« , Lendava . Le to 1957. 3. A. W i n k l e r , Geologiisches Kraf tesp ie l umd Landfo rmung , Wien 1957. 4. A. W i n k 1 e r , Uber die Bez iehungen zwiischen Sedirnentaition, Tektondk urad Monphologie i n der juingiteritiarein EnitwicMungsgeschiobte der Ostalpen, Sitzber. Akad. Wissen., Wien 1924. 5. B o r u t B e l e c , H geomorfologi j i vzhodnih Slovenskih in M e d j i m u r s k i h goric. Geografski zbornik V. L j u b l j a n a 1957. P r e g l e d n o d e l o : An ton Melik, Š t a j e r s k a s P r e k m u r j e m in Mežiško dolino. Haloze. L j u b - l j a n a 1957. s Boru t Belec, H geomorfologi j i vzhodnih Slovenskih in Med j imur sk ih goric. Geografsk i zbornik V. L j u b l j a n a 1957. Z a k l j u č e k Haloze obsegajo svet med Dravinjo, Bočko-Maceljskim pogorjem in Viniškimi goricami. Iz morfološkega vidika je pomembna razlika med zahodnim in vzhodnim delom Haloz. Za Zgornje Haloze (zahodne) so značilna tesna dolinska dna, strma pobočja, široka priostrena sle- mena in vrhovi ter znatne absolutne in relativne višine. Stare uravnave so manj ohranjene. Vzhodno od Rogatnice, to je v Spodnjih Halozah, pa so doline relativno široke, pobočja položna, slemena dolga, vrhovi pa blago zaobljeni. Reliefna energija je znatno manjša kot v Zg. Halozah in nekdanje uravnave so dobro ohranjene. To je tipično gričevje, med- tem ko pomenijo Zg. Haloze po svojih morfoloških potezah že prehod v hribovje. Doline v Sp. Halozah so razmeroma široke. Strmec potokov je majhen in se giblje okoli 3 %o. Zelo značilna za Sp. Haloze je asimetrija hidrografske mreže in dolin. Levi pritoki glavnih odtočnic so daljši od desnih, vzhodna pobočja pa zato relativno bolj strma od zahodnih, ki so jih številni potoki živahno razčlenili daleč v notranjost. Razvodja so torej pomaknjena proti zahodu, vendar v ožjem južnem pasu potekajo zopet normalno. Ponekod, posebno med Tajno in Rogatnico, bi lahko pričakovali pretočitve v škodo desnih pritokov. Značilno je tudi, da so posegli levi pritoki glavnih odtočnic daleč na severozapad k Dravi, tako da poteka razvodje po slemenu tik nad reko. Dolinska dna Zg. Haloz so ozka. Tudi strmec potokov je izdaten, saj preseže 10 %o. Asimetrija vodnih tokov in dolin je zaradi večjih višin nekoliko manj opazna kot v Sp. Halozah, vendar so tudi tu raz- vodja povečini pomaknjena na zahod. Pomembno je nadalje, da ne opazimo posega levih pritokov v smeri proti Dravinji kakor v Sp. Ha- lozah proti Dravi. Vzroki asimetrije so v tektonskem nagibu širšega področja proti vzhodu in jugovzhodu. Glavni haloški potoki so zato polzeli proti vzhodu, njihovi levi pritoki in doline pa so se daljšale. Pri nastanku asimetrije je sodelovala tudi regresivna erozija levih pritokov, katerih lokalna erozijska baza se je zaradi poglabljanja glavnih potokov zniže- vala. Posledica regresivne erozije so tudi morebitne pretočitve. V Zg. Halozah je asimetrija zaradi višjih vzpetin manjša. Potoki so napravili globoke doline, razvodja pa so ostala visoka in široka. Regresivna erozija haloških voda je dokaj skromna, odtod dejstvo, da so pritoki Bednje v območju Ravne gore napredovali daleč proti severu. Le na zapadu, proti Sotli, poteka razvodje še vedno po glavnem gorskem nizu. Na potek razvodnice je vplivala majhna vodnatost halo- ških potokov, a tudi značaj gorske pregraje na jugu. Haloški potoki tečejo vzporedno proti severu in so precej redki, kar povzroča, da se lahko dokaj na široko razvijejo tudi stranski, zlasti levi dotoki. V splošnem je zato relief razbit v razporeditvi in višinsko neenoten. Posebno je to razvidno v Zg. Halozah. Zg. Haloze so najvišje v osredju, kjer se vzpnejo pogosto preko 500 metrov, v Jelovcu pa celo 624 metrov. Južno od najvišjih Haloz se razteza pas sorazmerno nižjega sveta v višini okrog 400 metrov. Tudi relativne višine so znatne, saj presegajo ponekod celo 300 metrov. — V Sp. Halozah so absolutne višine znatno manjše in se preko 400 metrov ali celo nekaj čez 500 metrov dvignejo le v južnem pasu. Medtem ko so Zg. Haloze najvišje v osrednjem pasu, se Sp. Haloze dvigajo od severa proti jugu. Relativne višine se v Sp. Halozah gibljejo od 200 do 300 metrov. Pri nastanku reliefa, ki se je izoblikoval v glavnem v zgornjem pliocenu, sta posebno pomembni hidrografska mreža in petrografska sestava. Značaj uravnav je v Halozah dokaj različen. V Sp. Halozah so ostanki starega površja relativno dobro ohranjeni, v Zg. Halozah pa prevladujejo maloobsežne in redke uravnave nedoločenih oblik. Izrazitih slemenskih uravnav ni, najčešče se pojavljajo kopasti vrhovi in krajša zaobljena slemena v različnih višinah. O prevladujočih nivojnih po- vršinah, posebno še o njihovi razsežnosti tu teže govorimo kot v Sp. Halozah. Morfogenetski razvoj je torej potekal v Spodnjih in Zgornjih Halozah različno. Najbrže so nastale ali pa so se ohranile v vzhodnem delu obsežnejše uravnave kot pa proti zahodu, kjer sta bili globinska erozija in denudacija zaradi višjih vzpetosti in manj vodnate hidrograf- ske mreže učinkovitejši od bočne erozije. Odtod izhajajo tudi velike reliefne razlike med Spodnjimi in Zgornjimi Halozami ter posebno še razlike v značaju uravnav. V Halozah lahko ugotovimo 6 uravnav. Te bi lahko, z izjemo na j - višje, glede na starost enako visokih uravnav, uvrstili v zgornji pliocen. Najvišja leži v višini 600 do 620 metrov, a je redka in majhna. Najbolj razširjene in najznačilnejše so uravnave v višinah 300 do 320 metrov, 340 do 360 metrov, 400 do 420 metrov in 440 do 460 metrov. Uravnava v višini 300 do 320 metrov prevladuje v Sp. Halozah med spodnjo Rogatnico in Varaždinsko ravnino. V nižjih legah Sp. Haloz se pojavita le terasa v višini 260 in 280 metrov in pleistocenska terasa dolinskega dna ob spodnji Rogatnici in spodnji Tajni. To je prva morfološka enota Haloz. Nekakšen prehod iz Spodnjih v visoke Zgornje Haloze tvori uravnava v višini okoli 360 metrov. Razteza se v širokem pasu od južnega višjega obrobja Sp. Haloz v severozapadni smeri do Zg. Haloz. Omenjeno področje lahko označimo kot drugo morfološko enoto Haloz. V Zg. Halozah prevladuje uravnava v višini okoli 460 metrov, ki ji pri- padajo visoki haloški hrbti. Značilna in najpogostejša pa je v nižjih legah Zg. Haloz uravnava v višini 400 do 420 metrov, ki oklepa v dveh pasovih, na severu in jugu, uravnavo v višini okoli 460 metrov in pre- ostali višji uravnavi v višinah 500 do 540 metrov in 600 do 620 metrov. Ti se pojavljata v osrednjem najvišjem predelu Zg. Haloz. Tudi južni del Sp. Haloz pozna sorazmerno visoke uravnave. Ta predel sestavlja tretjo morfološko enoto Haloz. B o r u t B e l e c GEOMORPHOLOGY OF HALOZE IN SLOVENIJA (S u m.m a r y) Haloze* is the name of a hilly area lying between the river Dra- vinja, Boč — Macelj mountain ridge and the Vinica Hills in the east. From the geomorphological point of view there is a difference between the western and the eastern part of Haloze. Upper Haloze (i. e. the western part) are characterised by narrow bottoms of the valleys, by steep slopes, by sharp ridges and finally, by considerable heights, both relative and absolute. Older erosion levels have hardly been preserved. In Lower Haloze, east of Rogatnica brook, the valleys are much broader and the slopes less inclined; the ridges are smoother and the peaks are rounded. Ali the relief is much less bold than in Upper Haloze and the erosion levels are quite well preserved. Lower Haloze are rather a hill- land, while Upper Haloze show more mountainous characteristics. In Lower Haloze the valleys are comparatively wide. The incline of the longitudinal profiles of the brooks is small (about 3 °/oo). The assymetric drainage pattern of the brooks is well marked in Lower Haloze. The tributaries on the left side are longer. Eastern slopes are therefore much steeper than the western, which are also much more dissected by erosion. The divides are thus placed more to the west, except in the south, where they are in a normal position. In places, especially between Tajna and Rogatnica brooks, river capture on the right side of the tributaries could be expected. The left tributaries of brooks flowing towards the Drava river have cut back their courses so much, that the divide runs on the ridges quite close to that river. In Upper Haloze the bottoms of the valleys are narrow. The incline of the longitudinal profile of the brooks is more than 10 %o. Drainage pattern is more symetrical, but even here local devides tend to move to the western side. Furthermore, it is significant that the left tribu- taries do not advance towards Dravinja as they do advance towards Drava in Lower Haloze. The origin of the assymetrical hydrographic network lies in the tilting of the whole tectonic unit in the eastern and southeastern direc- tion. The main streams of Haloze have thus moved towards the east, whereas their left tributaries and valleys became longer and longer. The headward erosion of the left tributaries has also contributed to the formation of an assymetrical hydrographic network. Their local base level has been lowered because of the downcutting along main brooks. Further consequences of the headward erosion are also the river captures which have probably occured. In Upper Haloze the asy- metry ' i s less pronounced because of the greater heights. The streams * The name is in plural form. cut deep valleys and the devides between them remained high and broad. The headward erosion of the streams in Haloze is not strong. There- fore, the tributaries of Bednja on the southern side, in the area of Ravna gora, have cut their valleys far towards the north. Only in the western parts, towards Sotla river, the divide stili runs on the line of the mam peaks and ridges of Haloze. Small volume of the water in the streams had also an influence on the general line of the divide. The same is true for the character of the mountain barrier in the southern part. The streams of Haloze flow parallel to the north and there are not many of them. Consequently their tributaries have ample space to develop, especially those on the left side. On the whole, the relief is somewhat discontinuous and uneven as far as the heights are concer- ned. This fact is most marked in Upper Haloze. Upper Haloze are highest in the middle, where they rise to a height of over 500 m, in Jelovec even up to 620 m. To the south of the highest part lies a belt of lower terrain at the height of about 400 m. In Haloze the relative heights are quite considerale, as they reach 300 m in places and even more. In Lower Haloze the heights are considerably lower and they rise to over 400 m or even up to 500 m above sealevel only in the southern belt. Whereas in Upper Haloze the highest elevations lie in the central belt, the elevations in Lower Haloze rise steadily from the north to the south. Relative heights in Lower Haloze are 200 to 300 metres. A particularly important role in the evolution of the landform, which took plače during the late pliocene period, was played by the hydrographic network and by the composition of the rocks, which differs. The character of the erosion levels in Haloze varies considerably. — In Lower Haloze the rests of the older erosion levels are comparatively well preserved. In Upper Haloze, however, they are small and more deformed. There are no quite flat hill-top surfaces; there is rather a series of levels of rounded peaks and short ridges. Here, no erosion levels are widely devoloped and dominating, as it is the čase in Lower Haloze. There, the evolution of landforms was rather diffe- rent. In Lower Haloze the erosion levels have been better preserved because the downcutting and the denudation have been less strong than in Upper Haloze where greater heights and less dense hydrographic network have made downcutting rather than the lateral erosion more efficient. These facts are responsible for different landforms in Upper and in Lower Haloze, and most of ali for the character of the remnants of the erosion levels. Six erosion levels can be discerned in Haloze. Apart from the highest one, ali have been formed in the late pliocene period. The highest level is at the height of 600—620 m, but it is limited to isolated spots. The most widely spread and most characteristic levels are those in the heights of 300—320 m, 340—360 m, 400—420 m and 440—460 m. The 300—320 level is prevailing in Lower Haloze between Rogatnica and the Plain of Varaždin. In the lower lying parts in Lower Haloze appear only two terraces: a terrace. at the height of 260—280 m and the pleistocene terrace along the lower courses of Rogatnica and Tajna. This area is the first morphological unit of Haloze. The erosion level at the height of about 360 mm represents a transitional belt between Lower and Upper Haloze. This broad belt extends from the southern mountain rim of Lower Haloze in the northwestern direction to Upper Haloze. This belt can be considered as the second morphological unit of Haloze. The prevailing erosion level in Upper Haloze is that at the height of about 460 m. This is the elevation of the high ridges in Haloze. The characteristic and most common level in Upper Haloze is that at the height of 400—420 m. In two belts, one to the south and the other to the north of even a higher part of Haloze, they encircle the 460 m level and the other two levels appearing at the height of about 500— 540 m and 600—620 m. The latter two levels appear only in the central part of Upper Haloze. The other high erosion levels appear, however, also to the south of Lower Haloze. The area of the higher levels, espe- cially in Upper Haloze, represents the third morphological unit of Haloze. NIVOJI IN TERASE V HALOZAH CAB£RJ£ vniNi 500 - 5*0 / NIVO SJ0PN7A V V/S{M ISO M - IVA VIŠINI O KOI t 460m STOPN7A V VIŠINI 440 -4bOto IVB VIŠINI 400 420. V t LIKI VRH STOPNJA V VIŠINI S80M- IIA VIŠINI OKOLI 160m STOPNJA V V/SINI J40 -J60M »-/J/am 500 • J JO"" TCBA.SA V VIŠINI 260 260m T[HASA DOlWK[t» tLUVU MDUBl UC1A UIOVEC eceisci SlOJiNA MJ LUKO) HODOSl NAOAPUt ' J JU FLORJAN 03*0 NAUCNO utrnil BUDINA vrasioka^ BOLFINK V HUOlkH pikamo »500 fibsom OOLINl VUllNA n VINARJI movic IRASIOVfC PBEKOD It JILOVU IAB0P KLICI UAt^M/CA U01ANJI •fVtlUN eiotoca KOZUINCI Aveusni P[SEK KOCICl KISOVEC VARUA VAS siortuci D08RENSKA OOPA KUPIHA ' 0J6O (P36D ? > V N A G 0 R 4 i^VJK/ v »n 2 A VINJAK Naziv nivoja — nivojne skupine Absolutna višina Relativna višina * Naziv nivojne stopnje Absolutna višina Relativna višina Oblika Pogostnost Obseg Lokacija Markantne točke Starost *** Opombe U r a v n a v a VI 600-620 m 300-370 m - - - Kopa M a j h n a , po jav l ja se le v Jelovcu M a j h e n , v J e lovcu 250 X 100 m O s r e d n j e Zg. Ha loze Je lovec 624 m S r e d n j i p l iocen Pogos ta in obsežna n a Macl ju V 500-540 m 200-290 m - - - N a j v i š j a s l emena in v rhov i N e k a j večja od p r e j š n j e M a j h e n , le v P e s k u i z j e m o m a p reseže 1000 n n O s r e d n j e Zg. Haloze, j u ž n i del Sp. H. Bo l fenk 540 m, B u d i n a 536 m, Vildon 520 m (Zg. H. ) , Pesek , A g u š t i n 504 m (Sp. H.) Zgo rn j i pl iocen IV Okoli 460 m - A 480 m 180-230 m Visoka s l e m e n a M a j h n a N e k a j večj i , v Vi ldonu doseže 750 m, v G r u š k o v j u s k o r a j 1000 m O s r e d n j e Zg. Haloze, j u ž n i del Sp. H. Vi ldon (Zg. H.), G r u š k o v j e (Sp. H.) Zgorn j i p l iocen B 440-460 m 140-210 m Visoka s l e m e n a M n o g o večja od p r e j š n j e D o k a j vel ik, p r i M a t a n j u doseže 375 m, severne A n e 625 m od O s r e d n j e Zg. Haloze, j u ž n i del Sp. H. A n a 463 m, Završ j e , Vildon, J a n š k i v r h (Zg. H. ) , G r u š k o v j e (Sp. H.) Zgo rn j i p l iocen D o m i n a n t n a v v i sokem o s r e d j u Zg. Haloz I I I 400-420 m 100-170 m - - - S l e m e n a in vrhovi Ze lo pogosta Obsežna, posebno v Sp. Halozah. P r i Kupinc i seže 1000 m, v G r u š k o v j u 500 m. P r i K r a p i n i v Ha lozah n a j v e č 675 m do- Zg. V Zg. Ha lozah v dveh pasovih , ki okle- p a t a os redn je , n a j v i š j e Haloze ; v Sp. Halozah v južnem de lu in o s a m l j e n o v Vel ikem v r h u p r i Bor lu Južn i pas : v iš ine zah. od Stoperc, Po tn i vrh , V i n a r j e , P r e k o r j e , S t r a j n a , Goli v rh Severn i p a s : v i š ine n a d Makolami , Dežno pri M a - kolah , Z a v r š j e K r a p i n a , J anšk i vrh , Rodni v r h , Dežno, Gorca Sp. Haloze: G r u š k o v j e , Kup inca 412 m Z a l u ž j e na j u g u : Vel iki v r h pri Bor lu Zgo rn j i p l iocen D o m i n a n t n a u r a v n a v a v nekakšnem podol ju m e d n a j v i š j i m i Halozami in gorsko p r e g r a j o na j ugu (južni pas!). Seve rn i pa s j e nekol iko š ibkejš i in bo l j razbi t II Okoli 360 m - A 380 m 140-170 m S l e m e n a in vrhovi Re la t ivno redka Velik, posebno v Sp. Halozah. Kobi l ina — 1000 m J u g o v z h o d n i del Sp. Haloz, v Zg. H. se n a v e z u j e na n ivo 400—420 m Kobi l ina , Ložina Zgorn j i p l iocen B 340-360 m 100-150 m Re la t ivno š i roka r a z v e j a n a s l emena posebno v Sp. H. Zelo pogosta v Sp. H., v Zg. H. r e d k a Iz redno obsežna. 1000 m dolge u r a v n a v e niso redkos t . Ugotovimo j ih v St rmcu, V. Varnici , S k o r i š n j a k u i n Za luž ju . Z zd ruž i tv i jo jfih l ahko z a s l e d u j e m o tudi na r a z d a l j e od 1000 do 2000 m V Zg. Halozah m a n j obsežna, povp rečna dolžina znaša l e okrog 250 m V š i rokem pasu od j u ž n e g a v i š j ega ob- r o b j a Sp. Haloz v seve rozapadn i smer i p reko zg. T a j n e in sp. Roga tn ice do P e - klače. V Zg . H. se n a v e z u j e na n ivo 400 d o 420 m, ki oklepa n a j v i š j e Haloze Mohor 362 m, Kapel ica , F l o r j a n 344 m, Zaluž je , S k o - r i šn j ak , Cvet l in 360 m, V. Varnica , Trdobojci , S t r - mec, Macinec, Sedlašek, Jablovec, Rodni v rh , Dežno , Gorca, območ je Vel ikega v r h a pri Borlu, J a n e z 349 m Zgorn j i p l iocen Znač i lna u ravnava , ki tvor i p rehod iz S p o d n j i h v Z g o r n j e Haloze. — P o svo j em z n a č a j u s p o m i n j a na u r a v - n a v e Slovenskih goric I 300-320 m 60-110 m - - - Lepi s l emensk i ni - voj i , večkra t razve- j a n i in d o k a j široki Kope , v rhov i I z r e d n o pogosta, r a z š i r j e n a skoraj na v s a k e m slemenu N a j o b s e ž n e j š a v Halozah. V Be lavšku doseže 1800 met rov , v Drenovcu 1500 m. Z zd ruž i tv i jo doseže u r a v n a v a v Be lavšku celo p reko 2500 m. Tud i osta le u r a v n a v e m n o g o ne zaos t a j a jo , n j i h povprečna dol- ž ina z n a š a ok rog 500 do 1250 m Sp. Haloze od sp. Rogatn ice do Va raž - dinske r a v n i n e Jablovec, Podlehnik , M a j s k i vrh , Vare ja , S t rmec, B e - lavšek, Vel ik i in Mali Okič, Veliki in Mali P a r a d i ž , Gradišča , Medr ibn ik , K o r e n j a k , Pes t ike , Brezovec . G o r e n j s k i vrh , Drenovec Viniške gor ice: Lov rečan Breg, Kr i žov l j an B r e g , Gradišče , Nadkr i žov l j an , T r s t en ik Zgo rn j i p l iocen D o m i n a n t n a v Sp. Halozah. — N a u r a v n a v e S lovensk ih goric s p o m i n j a še bo l j kot n i v o j n a s t opn j a v v iš in i 340-360 m Naziv terase Absolutna višina Relativna višina ** Značaj Gradivo — starost Strmec Opombe T e r a s a ob sp. Ta jn i , sp. Beli in T u r š k e m potoku 260-280 m 40—60 m nad v o d n i m tokom Nivo jn i os tanki , k i s p r e m l j a j o vodne to- kove. Posamezn i n ivoj i m e r i j o povprečno od 375 do 500 m. - Za rad i a s ime t r i j e j e o m e j e n a v g lavnem na dol ine l ev ih pr i to- kov, še posebe j na leva p o b o č j a ter tvori t ako p rehod v s lemensko u r a v n a v o Miocenski l a p o r j i in p e š č e n j a k i D o m n e v n o n a j m l a j š i p l iocen Kot pri v i š j i h u ravna - vah neopazen Na n j e j leži Bor i in del Zavrča T e r a s a ob sp. Ro- gatnic i in sp. T a j n i Roga tn i ca Gorenca 250-270 m Zakl 240-260 m Pod lehn ik 230-235 r t T a j n a Leskovec 220-210 m Dravci 215-235 m 10-30 m nad v o d n i m tokom 5 - 2 5 m nad v o d n i m tokom Dolga p r e k o 5 km, š i roka ob i ča jno od 250 do 500 m. Pod Gorenci s e r azš i r i celo n a 750 m. Na desnem bregu neko l iko ožja — (as imetr i ja ) Dolga 3,5 k m in doseže povprečno širino 500 m. Na desnem bregu j e ožja Ilovica, ki p r ek r iva s t a r e j š o l a p o r n a t o podlage Iz p le is tocena Kot pr i teras i ob Rogatnici * Okoli 3%0 Okol i 1,5%, Z raz l iko od vlažnega a l u v i j a povečini v n j ivah . — N a n j o se za teče ta nase l j i Pod lehn ik in Zakl P r a v t ako v n j i v a h . Na n j e j ležita na se l j i Lesko- vec in Soviče, de loma Dravc i * Upoš tevan zgorn j i in spodnj i t ok voda ter interval u ravnave . P r i m e r : vodn i tokovi v Spodnj ih Ha lozah i m a j o n m . v . 210—240 m, in terval uravnave zna!a 300 do 320 m. Rela t ivna višina u ravnave je t o r e j 60—110 m. * * Upoštevan in te rva l terase nad v o d n im t o k o m . * * * Na osnovi s tarost i enako visokih u ravnav , ki j ih navaja Winkle r .