Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ - „ Četrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 „ — „ «etrt „ „ 5 B - „ mesec „ 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOV Političen list za slovenski narod. Naročnino in inseral« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- mških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 90. V Ljubljani, v petek 20. aprila 1900. Letnik XXVIII. Deželni zbor kranjski (8. seja.) (Konec.) Poročila finančnega odseka: Prošnjo usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu za zvišanje letne podpore 1000 gld. (poročevalec Luckmann) je finančni odsek za povišanje letne podpore sedaj neugodno zavrnil in se izrazil, da se povišanje zgodi pač lahko 1902., za kar naj pri dotič-nem proračunu dež. odbor stavi primerne nasvete. Posl. P f e i f e r ni pričakoval, da bode fin. odsek zopet odklonil njegov predlog, po katerem naj se bolnici usmiljenih bratov v Kandiji poviša redna podpora za 2000 K za 1. 1900. če je kje podpora na mestu, je gotovo potrebna ubogim bolnikom, in če narašča število bolnikov, mora se tudi podpora povekšati. Iz letnega izkaza bolnice usmiljenih bratov se razvidi, da so imeli v svoji bolnici 1894 leta 8926 oskrbovalnih dni, 1899. 1. pa 23.233. V »Dolenj-kih Novicah« se piše, da se je tekom pret. meseca nabralo 2.326 oskrbovalnih dni. Ce bode v tem razmerju naraščalo število bolnikov, bo koncem t. 1. že okoli 27 do 28 000 oskrbovalnih dni. To dokazuje, da je prošnja opravičena in da je treba povekšati podporo vsaj za 1000 gld., ker se je sicer bati, da bolnica, če ne zmaga stroškov, utegne skrčiti sprejemanje bolnikov. Te bolnike morala bi potem sprejeti deželna bolnica ali katera druga bolnišnica, katerim bi morala dežela plačati stroške. Zatorej je opravičeno, da se po-vekSa redna podpora za 1000 gld. v tekočem letu, in prosi poslanec, da visoka zbornica sprejme njegov predlog. Naj bi se pri kakšnih drugih svotab, ki se lahko odlože za prihodnje leto, toliko prihranilo, da se povekša bolnici v Kandiji redna podpora za 2000 kron. Ker so s katolisko-narodnimi poslanci glasovali tudi nekateri narodno-na-predni poslanci, je predlog posl. Pfeiferja prodrl. Avstrijsko društvo proti pijančevanju je prosilo za donesek k stroškom kongresa na Dunaji. Poročevalec posl. Povše je slikal žalostne nasledke žganjepitja. 60 do 70% ubojev je vzrok žganjepitja, polovico dolgov tudi na Kranjskem ima tu svoj vir itd. Da se društvu 100 kron in bo deželni odbor v priaravljalni odbor za kongres poslal svojega zastopnika. Županstvo v Krškem je prosilo, da se ondotnej jubilejskej bolnišnici izposluje pravica javnosti. Poročevalec posl. Kalan. Tej prošnji se pritrdi. Glede točke, da bi dežela plačevala stroške za revne bolnike tako kot v drugih javnih bolnicah, finančni odsek ni mogel pritrditi, ker ima bolnica že izredno dež. podporo. Istotako se odkloni prošnja, da naj dež. odbor zaukaže, da morajo okoliške občine oddajati svoje bolnike bolnici v Krškem. Prošnja društva za deška rokotvorna dela, da se mu dovoli prispevek (poročev. posl. Murnik). Dovoli se 500 kron. Isti poročevalec poroča, naj se predsedstvu avstrijskega osrednjega društva za varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi pri sklepanju trgovskih pogodeb na Dunaju dovoli za 1. 1900 prispevek 200 kron. Upravni odsek je dalje poročal o prošnji županstev občine Hotederšica, Gorenji in Dolenji Logatec in Rovte za premestitev sedeža okrožnega zdravnika iz Planine v Logatec. Se odstopa oblasti v primerno rešitev. Prošnja občine Holmec za uvrstitev občinske ceste iz Most na Holmec med okr. ceste se izroči dež. odboru, da poizve mnenje cestnega odbora. Prošnja županstev Struge, Kompolje, Dobropolje, Videm in 150 posestnikov iz Suhe Krajine se izroči dež. odboru (poroč. posl. Jelovšek) z naročilom, da v smislu sklepa z dne 8. svečana 1894 da izdelati tehnični načrt in proračun tudi za gradnjo ceste od Hinj do Zvirč, da v prihodnjem zasedanju poroča o celi progi Smuka Hinje-Zvirče ter stavi konečne predloge in izjave oblastev glede javnih in vojaških ozirov. Prebivalci vasij Stara Žaga, orobotnik in Nova gora so prosili za izločitev iz ob- čine črmošnjice ter združitev z občino Poljane. Se ne ugodi. Zbornica je odobrila poročilo upravnega odseka o letnem poročilu dež. odbora § 5.: Občinske zadeve. Največje občinske doklade so imeli okraji postojinski, firnomeljski, kamniški, kočevski, krški, logaški, nižje so bile v ljubljanskem in litijskem okraju. Dr. Tavčar omenja slučaja, pri katerem sta prišla navskriž radi občine Pre-doslje dež. odbor in okr. glavarstvo v Kranju. Občinski odbor v Predosljih je določil naklade za šolo podobč. na Primskovem Proti tem nakladam so se nekateri možje na Primskovem pritožili, a dež. odbor je potrdil sklep obč. odbora. Prišlo je na to okrajno glavarstvo v Kranju, ki je sklep obč. odbora preko odloka dež. odbora sistiralo in ustavilo pobiranje naklad. Tako trpi ugled dež. odbora, ki ne more trpeti, da bi bila okr. glavarstva nadzorovalna njegova oblast. Dež. predsednik je branil postopanje okr. glavarstva, na kar je dr. Tavčar reagoval. Posl Kalan je omenil, da se ne spušča v juridično stran tega vprašanja, je pa tudi mnenja, da politična oblast nikakor ne more razveljavljati sklepov obč. odborov, katere je dež. odbor potrdil kot druga instanca; nadalje opiše dejanske razmere v Predoseljski občini glede troškov, ki jih je imela občina za zgradbo ozir. za razširjenje šol, ter pride do sklepa, da se pri tem ni ozirati samo na mrtvo črko zakona, marveč tudi na žive dejanske razmero in uprav v takih razmerah bi bila dolžnost politične oblasti, da bi njeni zastopniki uvaževali to dejansko stanje ter zakon temu primerno izvrševali, tembolj ker bc je to postavno določilo toliko časa uprav v tem smislu razlagalo, kakor to želi obč. zastop v Predosljih. Sploh pa bi bilo želeti, da dež. vlada preskrbi, da okr. glavar v Kranju postopa z davkoplačevalci dobrohotno in prijazno, kakor to določuje ukaz Korberjev, namenjen uradnikom v ravnilo. Zbornica je odobrila § 5. »Občinske zadeve«. Prihodnja seja bode jutri. LISTEK. Na Vestfalskem. Piše J. Knific. VII. BUrnig-Sodingen 3. aprila. Mlad človek duhovnik Floren, star krog tridesetih let, velike postave, okroglega rudečega obraza. Kako skrbi za svoje iarane! Obiskuje jih, naj bodo te ali one narodnosti; podpira jih, kjer in kakor jih more. Zlasti ima skrb za šolsko mladino: vedno išče za njo kaj novega, zanimivega po katehetičnih knjigah, ki jih imajo Nemci izvanredno obilo. Peča pa se tudi s slovstvom. Ima veliko knjižnico avtorjev iz najrazličnejših jezikov. Citira Vam nemške pesnike, da mi je bilo — preveč. Jorgensen je njegov ljubljenec; skoraj na pamet se je naučil mnogo krasnih mest iz njegovih številnih spisov. Aneta Droste-HttlshoIT mu je za Goethejem največja nemška pesnica; \Veberja ceni visoko, zlasti še vsled tega, ker je bil Vestfalec. Lord By-rona je prebral vsega, in se mnogo verzov slovstvo; bolje je verziran v njih, ko jaz in marsikateri drugi Slovan. »Ste brali Tolstoja, Gogolja, Lermontova? Kako Vam ugaja Junak našega časa1, ,Ana Karenina', ,V vojni in miru' ?« Glede »Mrtvih duš« sva si prišla navskriž; trdil sem, da je ni dolgočasnejše stvari ko »Mrtve duše«, on pa, da ga ni skoro boljšega ruskega romana, kakor je le ta. Zanimal se je tudi za naše slovstvo; zelo bi mu bilo ljubo, ko bi mu preskrbel nemško prestavo našega Prešerna. In govorila sva dalje in dalje o najraz ličnejših slovstvih; povsodi je bil kakor doma. In tukaj sem še le spoznal, da v resnici ne vem prav ničesar. V kastropski dekaniji imajo kaplani, — blizu 30 jih je, — vsak mesec konference. Vsakdo izmed njih ima svojo stroko, proučuje in zasleduje njen razvoj v najnovejšem času in na kaplanskem shodu poroča o njej. Tako se predela bogoslovje, pa tudi posvetne vede. G. Floren je poročevalec o najnovejšem slovstvu. Koliko dobrega in koristnega se pri tem nauče gg. kaplani! Samo ob sebi se razume, da me je takoj obšla misel : »Ali bi se pri nas no dalo tudi kaj tacega napraviti?« . . . Imel sem čas; šel sem obiskat Slovence Politični pregled. V Ljubljani, 20. aprila. Deželnozborsko zasedanje bo zaključeno večinoma v vseh kronovinah z 2. majem, le nekateri deželni zbori bodo zborovali še do 5. maja; mej poslednjimi je neki tudi deželni zbor kranjski. Isterski deželni zbor in pa tržaški, v katerega so se še le pred kratkim izvršile nove volitve, se sploh ne snideta v tem zasedanju. Že danes se pa sme trditi, da precejšnji del deželnih zastopov v tej kratki dobi ne bo mogel dovršiti odkazanega dela, posebno pa ne rešiti deželnega proračuna, s katerim se z malo izjemami še nikjer ni pričelo. O nižje - avstrijskem deželnem zboru se govori, da bo zboroval po delegacijskem zasedanju mej zborovanjem državnega zbora, kaj se pa zgodi z ostalimi, še ni znano. Velik del deželnih zborov bo seveda reševal proračun v zadnjih dneh zasedanja; vendar je pa skoro izključeno, da bi bili s tem delom gotovi pravočasno vsi deželni zbori. O češkem deželnem zboru poročajo listi, da odobri pro-vizorij do meseca septembra in še le v jesenskem zasedanju prične s proračunsko razpravo. Čehi in vladni jezikovni načrt. Spravna pogajanja so se takorekoč že razbila, od njih nadaljnega teka češki narod najbrž ne more prav ničesar več pričakovati. To je uvidela seveda tudi vlada, ki pripravlja sedaj samostojen jezikovni načrt za rešitev jezikovnega vprašanja na Ce-škem, katerega predloži zbornici v jedni prvih sej prihodnjega zasedanja. Kak bo ta načrt, je po izjavi čeških listov dosedaj še povsem neznano. Praška »Politik« naravnost izjavlja, da ministerski predsednik Korber dosedaj še ni pokazal svojega načrta nobenemu udeležencu pri spravnih pogajanjih, pač pa je gotovo, da se je vlada pri sestavi načrta kar največ ozirala na mnenja, izražena v pododseku spravne konference. Glavna osnutka za zakonska načrta za češko in Moravsko sta bila že davno gotova; treba je Pred več leti se je v Sodingen ustanovila »Zecbe« Mont Ceniš. Do 1400 delavcev najde v njej zaslužka. Toliko delavcev, ki imajo večinoma lastno družino, mora imeti potrebnih stanovanj. Rudniška družba je sezidala veliko število hiš in jih dala delavcem v najem. Vse skupaj se imenuje »kolonija«. Če prideš iz priproste slovenske vasice v Sodingen v »kolonijo«, se bi to vse zdelo tako čudno, neprijetno. Hiše zidane iz opeke, nepobeljene, rudeče: zdi se ti, da si prišel v opekarno, kjer vidiš naloženo velike skla dovnice žgane opeke. »Zakaj ne pobelijo hiš? Bilo bi vse lopše«, sem vprašal. »Bilo bi zastonj; v kratkem času bi zopet vse začr-nelo; glejte, koliko je dima«. Različne ulice vodijo po »koloniji«. Slovenci bivajo večinoma v »Bismarkovi ulici«. Stopim k svojemu Južniku. Kako je bil vesel, da ga obiščem na stanovanju! Njegova žena jo v zadregi začela brisati stole in vse stvari pospravljati v najlepši red. »Ne zamerite; vse imamo se razvlečeno«. Delavska hiša je podolgastčetverokotnik. Sezidana je v jedno nadstropje. Na obeh koncih vodi vanjo po dvoje vrat. Vsaka družina dobi po tri sobe. V prvi stoji peč in kuhinjska posoda; ob jednem je pa soba nkrrlni.in 1 ^ -«i , '1 irt — " Od obeh ločena je tretja soba; ima lasten vhod. V njej prebivajo navadno neoženjeni fantje, ali kakor jih zovejo »burši«. Navadno bivajo po trije skupaj. Hrano in postrežbo dobivajo pri svojem gospodarju. Vsaka družina plačuje za stanovanje po dvanajst mark na mesec. Opravo mora imeti vsakdo svojo. »Ko smo prišli semkaj, nismo dobili druzega ko prazno stene. Da smo si kupili peč, smo morali vzeti na posodo«. Te železne peči! Stanejo 60 — 80 mark; precej majhno so, pa čedne in večinoma zadostujejo svojemu namenu. Lončenih pečij na Vestfalskem sploh ne poznajo. »Kakšne morajo neki biti te lončene peči?«, so me vpraševali v kaplaniji. Prostorno je tako delavsko stanovanje; za majhno družino zadostuje popolnoma. Večinoma bi bilo želeti malo več snage. Pa kaj hočemo? Od revne delavsko družine 110 smemo zahtevati preveč. Živež po »kolonijah« jo precej drag. Pa vendar ima veliko družin po dvakrat na dan meso na mizi. Jedo ga celo leto dan na dan, od nedelje do sobote. V paderbornski škofiji je namreč delavcem dovoljeno jesti meso vso dni v letu razun velikega petka. Zelo praktična naredba za to kraje! Seveda so Slo- . „ _._!..?.: - i ______i. bilo samo spopolniti nekatere določbe. Cehi izjavljajo, da hočejo počakati, da vidijo, kak načrt predloži vlada in kako ga sprejmo Nemci. Od teh dveh okolnosti je zavisna bodoča taktika češkega kluba. Že sedaj pa izjavljajo oficijelni organi mladočeških poslancev, da se vlada grozno moti, ako meni, da bo že s samim načrtom pridobila češke poslance na svojo stran, da ji bodo dovolili, kar potrebuje. Tako upanje je varljivo, drzno in brezpomembno. IJreosn ova špa nskega ministerstva. V španskem vladnem kabinetu je dolgo časa nekaj vrelo. Posebno hud boj se je bil mej finančnim in vojnim ministrom radi drobiža, katerega povsodi primanjkuje. Boj se je končal z ostavko celega kabineta, a pri novi sostavi se je Sil veli posrečilo oddati vsa važneja mesta dosedanjim možem. Preos-nova sama se je izvršila izredno naglo. Dne 18. t. m. dopoldne so ministri demisijonirali, popoludne so prisegali že novi možje. So-stavljen je precsnovani kabinet takole: Silve^ ostane še ministerski predsednik, ob jednem privzame mornarico, zunanje zadeve so v rokah markija Aquilara Campo, pravosodje Vadillo, finance Villaverde, notranjo zadeve Dato, vojno general Azcarraga, nauk Garcia Alix in javna dela Gasset. Trije naj-važnaji portfelji so toraj ostali v rokah dosedanjih mož, notranje zadeve, finance in vojno so obdržali prejšnji možje. Silvela se je iznebil zunanjih zadev ter mesto teh prevzel mornarico. Ta preosnova je že druga, odkar se je osnoval sedanji Silvelov kabinet 4. marca lansko leto. V dobi trinajstih mesecev sta se ločila general Polavieja in Du-ran. kateremu je sledil Torreanaz, ki se je sedaj umaknil markiju Vadillo. Seveda tudi tako preosnovani kabinet ne bo mogel dovršiti velike naloge reorganizacije, ki čaka rešitve. Raspor mej Zveznimi državami in Turčijo. O turškem sultanu je znano, da rad mnogo obljubi, a le redkokedaj in v najskrajnejši sili izpolni svojo obljubo-Posebno velja to za slučaj, kedar je treba šteti tisočake, katerih Turčiji grozno primanjkuje. Pred 16 meseci je turška vlada obljubila Amerikanom. da bo plačala 90.000 dolarjev kot odškodnino ameriškim misijonarjem. ki so povodom nemirov v Armeniji mnogo trpeli na svojem premoženju. Te obljube pa sultan še do danes ni izpolnil. Amerikani so sedaj resno opomnili turško vlado na to zadevo, a kakor vse kaže, so nezadostna vsa pomočna sredstva. Diplomatske razmere mej tema dvema državama so vsled tega izredno napete in pričakuje se, da pošlje državni tajnik Hay turškemu poslaniku vse dokumente v dokaz, da je zveza pretrgana. Ultlmatum Transvala portugalski vladi se bržkone ne sme smatrati tako resno, kakor se je pokazalo v prvem hipu. Že tedaj smo namreč naglasali, da bi napoved vojske Portugalcem od strani Transvala dala le povod novi trdni zvezi mej Portu-galom in Anglijo, ki bi gotovo ne bila v korist južno afriških republik. To mnenje prevladuje sedaj tudi v pariških diplomatskih In hodila sva z Južnikom od hiše do hiše, od družine do družine. To je bilo veselja, to govorjenja. Spominjali smo se svojih znancev v domovini, in marsikateri izmed delavcev, zlasti onih, ki so ravnokar prišli na Nemško, je dejal: »Da bi kaj kmalu zopet videl svojo drago mi rodno zemljo. Bolje žganci v domovini, kakor pečenka v tujini." Vsaka delavska hiša ima osem stanovanj, štiri v prvem, štiri v drugem nadstropju. Stanuje vse vprek. Tukaj Slovenci, tamkaj Nemci, ondi Poljaki, drugodi Čehi. Najrazličnejši glasovi ti done na uho. Res, pravi Babel! Prinesel sem s seboj podobic za otroke. Ej, to Vam je bilo veselja med malimi. Z Južnikom sva stala na ulici. L vseh hiš so prihiteli otroci, ko so zvedeli, da je tukaj »gospod, ki deli podobice«. »Moram iti v jamo«, mi reče Južnik. »Jaz pa v kaplanijo; pridem še jutri k Vam«. Koliko dobrega stori tak obisk. Ljudje se navadijo duhovnika, navadijo pa ob jednem cerkve. Veliko izmed teh mi je še isti dan ali pa prihodnje iutro vrnilo obisk — krogih. Sklenila bi se mej Angleži in Por tugalci takoj zveza, ki bi poleg zaliva Beira odprla Angležem tudi zaliv v Laurenzo-Mauquesu. To bi imelo za Bure kajpada izredno neugodne posledice in konečna izguba bi bila v najkrajšem času na burski strani. Ostalo bo toraj bržkone pri samem papirnatem protestu, ker konečno najnovejša Angležem priznana koncesija Burom vsaj tako kmalu ne more škoditi. Pot iz Beire na burska tla ni mnogo krajša, nego iz Kapstadta, pač pa mnogo nevarneja. Iz mestnega zbora ljubljanskega. L j u b 1 j a n a, 19. aprila. V sinočni seji ni bilo kvalifikovane večine, da bi se moglo sklepati o najetji brezobrestnega posojila grofice Stubenbergove ustanove. Zato je ta točka odpadla z dnevnega reda. Župan je odločil z dnevnega reda točko o odobrenji nivela za del Gradišča. Najvažnejša točka je bilo poročilo finančnega odseka o županovem poročilu o imovinskih razmerah onih hišnih posestnikov ljubljanskih, ki so deželni postali državne brezobrestne ponapredščine in 3 % nega posojila ; dalje o olajšavah, ki naj bi se tem hišnim posestnikom dovolile glede vrače-venja obeh teh ponapredsčin, in konečno predlogi v zadevi državne brezobrestne ponapredščine in 3 % nega posojila, dovoljenih mestnej občini ljubljanskej. Z zakonom z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 94, bila je ljubljanskim posestnikom poslopij, ki so vsled potresa pomoči potrebni postali, zato, da zopet sezidajo podrta in popravijo poškodovana poslopja, dovoljena brezobrestna ponapredščina gld. 1,700 000. — Ob jednem se je vlada pooblastila, da v tem slučaju, ko bi od svote gld. 1,245.000, ki se je v jednak namen dovolila za posestnike v ostalih delih dežele, kaj preostalo in bi se glede ljubljanskih hišnih posestnikov pokazala večja potreba, ko je bila zgoraj določena, porabi ta preostanek za brezobrestno ponapredščino pomoči potrebnim ljubljanskim posestnikom poslopij. Poleg tega se je v smislu § 6. imenovanega zakona mestnej občini ljubljanskej v delovito založbo troškov, ki so jej nastali vsled potresa, zlasti za obnovitev podrtin ali poškodovanih občinskih predmetov s poslopji mestnih ljudskih šol vred in pa v pokritje troškov za napravo stanišč za silo dodelila brezobrestna ponapredščina gld. 50 000. Vse te ponapredščine imele bi se državi vrniti v 15 jednakih letnih rokih s 1. dnem januvarija 1901 počenši. Dne 15. julija 1897 je zopetni potres vnovič poškodoval ljubljanska poslopja, katerih nekatera so komaj bila popravljena. Končna cenitev je pokazala, da je ta potres provzročil 173.826 gld. škode. Za Ljubljano bi pomenilo pravo kata strofo, da bi država sedaj hotela strogo iz-terjavati h plačilu dospevajoče obroke brezobrestne ponapredščine in s 3% posojila. Posestva 515 hišnih posestnikov ljubljanskih so vredna po županovem računu, ki pa je svitlejSi, nego je položaj v resnici, 15 977.174 kron in donasajo čistih 741.436 K 86 st., tedaj povprek po 4.63 %. Teh 515 posestev s skupno vrednostjo 15,977.174 K pa teži 13,310.528 K dolgov in sicer 11.717 034 K vknjiženih ter 1,593.523 kron nevknjiženih; skupna vrednost posestev previšuje torej skupno svoto dolgov samo za 16.69%. V treh slučajih je vrednost posestev ravno takošna, kakor skupna svota dolgov ; v 157 slučajih previšujejo dolgovi za 2,048.126 kron vrednost posestev; v 355 slučajih pa vrednost posestev previšuje dolgove za 4,714.742 kron. V ugodnih imovinskih razmerah izmed hišnih posestnikov, ki prihajajo tu v poštev, nahaja se jih 58(0%—20% dolgov), v dokaj ugodnih 102 (20%—50% dolgov), v neugodnih 185 (50%—100% dolgov), v naravnost obupnih pa 160 (100% do preko 300%) dolgov. Ko bi torej vlada hotela z vso strogostjo in brezobzirno iztrjavati k plačilu dospevajoče obroke brezobrestne ponapredščine in 3% nega drž. posojila, prišlo bi očividno do tega, da bi najmanje 160 posestnikov pregnanih bilo z njihovih posestev. To bi pa utegnilo imeti nedogledne posle- alučaji siliti začel v Ljubljano tuji živelj. Zlasti židje bi si ne dali vzeti ugodne prilike, da se ugnjezde v Ljubljani. Ko bi se to zgodilo, bi so — kakor nam dokazujejo izkušnje po drugod — pač v kratkem kaj temeljito spremenile gospodarske razmere. Ta sprememba pa bi se ne izvršila v bla godejnem smislu, temveč brez dvojbe bi so v naše trgovsko življenje uvedle praktike, ki bi Ljubljani za vedno vzele častni ronome, kakoršen dosedaj v trgovini vživa. Židovska nehonetna konkurenca bi pa uničila tudi mnogo eksistenc. Kar se tiče brezobrestne ponapredščine 50.000 gld., katero je mestna občina dobila, pravi župan, se je denar porabil v pokritje troškov pri napravi barak in pa takih mest nih poslopij, ki služijo dobrodelnim namenom. Opravičena je torej zahteva, da se ji ta svota popolnoma odpise. Tudi glede 3% posojila450.000 gld. je nujno, da seji dovolijo olajšave ker se je ta svota porabila za odkupe v regulačne, tedaj v čisto neproduktivne namene. Doslej so v regulačne namene odkupljene 103 hiše, a tem odkupom slede še drugi. Naj je regulacija semtertje že posrečena ali ne, bi mestna občina občutila jako hudo, ko bi to posojilo, porabljeno za neproduktivne izdatke, morala vračati že pribohnje leto. Finančni odsek je z ozirom na to priporočal županove predloge : 1. C. kr. vlada se — glede na splošni položaj v Ljubljani in pa žalostne imovinske razmere večine v poštev prihajajočih ljubljanskih hišnih posestnikov — nujno naprosi, naj ima kar največji ozir na prošnje, ki bodo prihajale od posameznikov za delovite ali popolne odpise dovoljene jim brezobrestne ponapredščine. Dalje se ista naprosi, da vra-čevanje neodpisanih brezobrestnih ponapred-ščin, in pa 3% nega posijila raztegne na dvajset jednakih letnih rokov, katerih prvi naj bi k plačilu dospel 1. dne januvarja 1906. Konečno se c. kr. vlada naprosi, da do te dobo odpiše obresti od 3°/0nega posojila. 2. G. kr vlada se — glede na to, da se je mestnej občini ljubljanskej dovoljena brezobrestna ponapredščina 50.000 gold. (100.000 K) porabila le za popravo šolskih in pa takih mestnih poslopij, ki služijo dobrodelnim namenom, ter za napravo barak, katere je mestna občina ljubljanska podarila kasneje potresnim ponesrečencem v Dalma ciji — naprosi, da vso to ponapredščino v znesku 50.000 gld. (100.000 K) odpiše; glede 3"/onega posojila 450 000 gld. (900.000 K), pa, da se njega vračevanje — z ozirom na vseskozi neproduktivne namene, v katere je bilo porabljeno — preloži do dne 1. januvarja 1915 1., ter od tedaj nadalje amor-tizuje v 15 letnih rokih. Obresti do tje naj bi se odpisale. 3. Odpošlje naj se do deželnega zbora vojvodine kranjske vloga, naj bi te prošnje mestne občine ljubljanske c. kr. osrednjej vladi kar najtopleje in najnujneje priporočil. 4. Mestnemu magistratu naj se naroči takojšnja izvršitev predstoječih sklepov. Ti predlogi so bili vsprejeti z dostavkom finančnega odseka, da se prosi za posredovanje tudi vse poslance »Slovanske krščansko narodne zveze«. Poročevalec g. Senekovič je omenil še, da županovo poročilo pogreša v prvi vrsti dvoje: Mnogo hiš ne bode dajalo dosedanjih dohodkov, ko se izroče prometu vse nove stavbe, nekateri hišni posestniki so sedaj še oproščeni davka, ko pa prično tudi s plačevanjem davka, se bode položaj zelo poslabšal. Temu mnenju dostavljamo , da je tudi mnenje mnogih hišnih posestnikov, s katerimi smo govorili, da slika županovo poročilo položaj še preugodno in da so čuli nedavno merodajnejše poročilo na shodu društva hišnih posestnikov. Glede občine se župan na slavi svojih finančnih operacij lahko boji tujih življev. Ako bi vlada hotela, nam čez noč vzame toli frazarsko proslav-ljano vzorno slovensko središče. Kopališče v Koleziji se jo sklenilo popraviti za 1136 kron, ki se naj pokrijejo z izrednimi potrebščinami. Rudečemu križu je občina pristopila kot član z letnino 4 kron. — Računski zaključek 3% posojila v 1. 1899 znaša 836.690 kron 56 vin. dohodkov in 590.259 kron 04 vin Računski zaključek potresnega zaklada za 1. 1899 znaša dohodkov 7280 kron 62 vin. in stroškov 7222 kron 46 vin. Aktiva znašajo 43.869 kron 42 vin., ki se večinoma porabijo za poslopje Stubenbergove ustanove v Gradišču. Računski zaključek klavničnega ravnateljstva je: dohodkov 45.425 kron 02 vin., izdatkov 42.234 kron 52 vin. Proračunjenih izdatkov je bilo le 32.800 kron 24 vin. Ponudba Oroslava Dolenca glede odkupa sveta, ki ga odstopi za razširjenje Wolfovih ulic, se sprejme. Plačalo se bo 20 gld. za kvadratni meter. Ponudba Ivana Ba-hovca za pridobitev mestnega sveta se odobri z 10 gld. kvadrat, meter. Ponudeni odstop njegove hiše za 36 000 gld. se da za sedaj odkloni. Mariji Potočnik na sv. Petra cesti se da za Bvet. ki ga odstopi, i 5 gld. za kvadratni m. Ponudba za podiranje njene hiše bi so pa sprejela z 8000 gld. ne pa s 25.000 gld, kakor se glasi ponudbi. Simonu Po-gačarju se stavi ponudba za odkup parcele, ki leži v projektovani Miklošičevi cesti. Računski sklep efektne loterije ima do bička 59.287 gld. 28 kr. llegulačni odsek je dalje priporočal, da se za odstop sveta za podaljšanje Hilšerjevih ulic sprejme ponudba Premk Nabernikovih dedičev, da se pa odkloni ponudba Sevni-kovih sester, Rudolla Gobla in Gregorja Zamejca, oziroma, da se ostane na prvotni ponudbi obč. sveta, ker se n. pr. Gregorju Zamejcu ne more dati 268 kvadrat, m za 92 kvadrat m Poročevalec dr. Stare je priporočal varčnost, ker bi zadoščala tudi 12 m široka cesta od Igriških ulic, pa obč. svetniki Pavlin, Turk. Predovič, Prosenc so bili za to, da so ponudbam ugodi, in večina je odklonila predlog regulačnega odseka. Poročevalec Stare je oglasil protest. Regulačni zaklad je imel 1. 1899 dohodkov 220.466 kron in 58 vin. stroškov 218.451 kron 84 vin. Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 20. aprila. Program za rimsko romanje. V ponedeljek pobeli nedelji, dne 23. aprila, zjutraj ob '',8. uri v stolnici sv. maša za romarje. — Ob 9. uri s posebnim vlakom z držav, kolodvora v Ljubljani na Trbiž in Pontafel. — Tu 40 min. odmora. — Potem na Pontebo. — Ob 2. uri iz Pon-tebe z laškim posebnim romarskim vlakom proti Loretu. V torek 24. aprila : zjutraj v Loreto peta sv. maša in nagovor. — Potem v Asisi. — Zvečer proti Rimu. V sredo 25. aprila prihod v Rim. Ob 9. uri se snidejo vsi romarji v cerkvi S. Maria deli' Anima. Nato obiščejo po skupinah sledeče cerkve: 1. Chiesa nuova (grob sv. Filipa Nerija in njegova soba). 2. Cerkev sv. Avguština (grob sv. Monike). 3. Sv. Lovrenca in Lučina 4. Sv. Andrej della fratte (spreobrnjenje Žida Ratisbona). 5. Sv. Ignacija (grob sv. Alojzija in sv Janeza Berhmansa ter njihove sobe). 6. Matere Božje della Minerva (grob in sobe sv. Katarine Sijenske). 7. Pantheon. — Popoldne: Ob tričetrt na 3. se zbero vsi v Campo Santo pri sv. Petru. V procesiji k sv. Petru (I.) Nagovor. Potem ogled cerkve. Nato čez Janikel (Sv, Peter in Montorio) k Materi Božji in Trastevere. V četrtek 26. aprila: Zjutraj ob 7 V, se zbero vsi pred cerkvijo S. Maria Maggiore (I.) slovesen vhod, sv. maša, razkazovanje cerkve (Jaslice, sv. Telo Pija V.) — Lateran (L). — Potem po oddelkih : razkaže se Lateran, obišče Scala Santa, baptisterij, S. Croce. — Popoldne : Tričetrt na 3. na vozovih k sv. Pavlu (I.). — Potem Tre Fontane. — Nazaj grede : Sv. Pavel (II.), razkazovanje cerkve. V petek 27. aprila: Ob 71/, uri shod v Campo Santo. Od tam v procesiji k sv. Petru (II.), sv. masa. — Ob 10. uri slovesen vhod v Lateranu (II.) in potem Maria Magg. (II.). _ po oddelkih : S. Alfonso, S. Prassede, S. Pietro in Vincoli, Madonna ai Monti (Grob sv. Benedikta Labre). — Popoldne: Tričetrt na 3. Na vozovih k sv. Pavlu (III.) — Katakombe. — Domine quo vadiš. — S. Sisto. V s o b o t o 28. aprila : Ob 7'/, slovesen vhod v Maria Magg. (III.) — Nato slovesen Po oddelkih : S Clemente (sv. Ciril), S. Sto-fano Rotondo, S. Gregorio, Colosseo, S. Fran-cesca Romana. — Popoldne: Ob 3. uri shod v Campo Santo ; slovesen vhod k sv. Petru (HI.). Spoved. V nedeljo 29. aprila: Ob 8. uri iz Campo Santo vhod k sv. Petru. — Sv. masa in sv. obhajilo. — Zajutrek v Vatikanu. — Potem najbrž avdijenca. — Popoldne: Ob 3. uri po oddelkih : Gesu (grob sv. Igri, in sobe), S. Maria in Ara Coeli (bambino, grob sv. Helene). — Mamertinska ječa. — h. Sabina in S. Alessio. V ponedeljek 30. aprila: Ob 8. uri zjutraj : Kupola sv. Petra, Vatikanski vrtovi, Vatikan. — Popoldne : Ob 3. uri na vozovih : Sv. Andrej al Quirinale (grob sv. Stanisl.) o Maria degli Angeli. — Sv. Neža. — Sv. Lovrenc f. 1. m. Domov po skupinah ali s posebnim vlakom. V P a d o v i poromamo še na grob sv. Antona. Opomba: Poseben program smo dali natisniti in ga bomo razdelili na vlaku med romarje. Rimskim romarjem. V ponedeljek 23. aprila zjutraj ob polu osmih bodo presvetli knezoškof maševali v stolnici za srečno romanje. Romarji, ki bodo tedaj že v Ljubljani, naj se, kolikor je mogoče, udeleže sv. maše. Po sveti maši odidejo romarji na kolodvor, da se do devete ure razvrate in od svojih vodnikov dobe romarske karte ter vožnje listke. Komedija. Včeraj smo v brzojavnih poročilih naznanili o komediji, katero je nekaj štajerskih »Slovencev« izvršilo v deželni zbornici štajerski. »Grazer Tagblatt« ima o tej komediji obširno poročilo, katero bi rado raztrobilo v svet, da je ta komedija velik udarec abstinenci slovenskih poslancev. List naznanja, da ko prišli k nemškim deželnim poslancem prosit odposlanci desetih občinskih zastopov ptujskega okraja, »die von den slovenischen Abgeordneten im Stiche gelassenen Interessen der untersteierischen Landgemeinden zu vertreten«. Občine, ki so poslale odposlance, karakterizuje list kot »noch nicht verhetzt« in zavija oči, češ, da je nemška večina »prave« interese Slovencev vedno ščitila! Deputacijo je vodil oskrbnik Flircher od Velike Nedelje. »Možje« so se oglasili pri deželnem glavarju grofu Attemsu, pri deželnih odbornikih, ki so »zagotovili, cla niso sovražni slovenskemu prebivalstvu«. Fiucher je dalje vodil svoje ov-<5ice k načelniku finančnega odseka grofu Kottulinskemu, ki je bil tudi »blagohoten«. »K Robiču ne gremo,« je dejala deputacija poslancu Walzu, kakor zatrjuje »Gr. Tagblatt«. Fiucher je nagovoril predsednika nemških nacijonalcev Poscha in Sutterja, katerega so obkrožili Lenko, Ornig, Roki-tansky, Stallner in Grossvvang. Trdil je, da se člani deputacije ne puste slepiti od slovenskih poslancev. Posch je imel že pripravljeno izjavo, kar priča, kako je bila stvar dogovorjena. Dejal je, da bode deželni zbor sicer težko dovoljeval svote za oni del dežele, katerega zastopnikom se ne zdi vredno, zastopati v zboru svoje volilce, da pa bodo tako kakor doslej nepristransko postopali napram željam in peticijam druzega dela dežele. Fiucher je dalje zatrdil, da so Slovenci zelo veseli, ker se morejo njihovi otroci učiti nemški. Rokitansky je tudi milostno obljubil podporo v gospodarskih zadevah Spodnje Štajerske. Dejal je, da ni res, da bi bili slovenski poslanci v deželnem zboru preziram. Lenko je trdil, da bolje pozna razmere, nego slovenski advokati in duhovniki, ki ee nič no ozirajo na gospodarsko interese svojih volilcev. Lenko je to govoril, kakor se trdi, — slovenski. V deputaciji so bili zastopani kraji: Velika Nedelja, Staritrg, Cvet-kovci, Oslušovci, Formin, Zamoše, Slome, St. Lovrenc, Dornava, Spodnji Velovlak. Naznanjeni so bili tudi župani iz Možgancev, Mezgovca in Gorišince, ki so pa bili »zadržani«. Deputacija je bila tudi pri ces. namestniku. Tu sta govorila Visenjak iz Slom in Škorec od Velike Nedelje, ki je zahteval, da se mora nemški jezik v šolah intenzivneje gojiti, nego doslej. Ces. namestnik je dejal, da je zelo lepo, ker si ljudstvo tako želi nemškega pouka, a stvar je okrajnih šolskih svetov. Deputacija je obljubila, da svete. Deputacija si jo potem ogledala graške muzeje. — Dodatno smo ob sklepu lista do bili tudi vsa imena mož, ki so bili v depu-ciji. Glase so: Janez Maško, J. Fiucher, Jurij Skorc, Jožef Skuhala, Fr. Pistravic, Fr. Mu-hitsch, Tomaž Korper, Jožef Kovačič, Tomaž Muršič, Jožef Pintarič, J. Visenjak, Jakob Horvat, Blaž FUrkas, Anton Pichler. Izredna seja občinskega sveta bodo jutri zvečer ob petih. Na dnevnem redu je županovo poročilo o dr. Otona Val lentschaga ugovoru proti vršitvi letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet. Goriški deželni zbor še vedno praznuje, dasi ima rešiti več važnih točk. Italijanom se seveda ne mudi, saj so beati pos-sidentes in jim gre vse po volji. Ker pa so v kratkem snide državni zbor, morali bodo deželni očetje malo pridneje delati, da rešijo vsaj nujnejše reči. Nadškof v Zadru. »Politik« je objavila poročilo iz Zadra, da bodo splitski biskup dr. Nakič imenovan nadškofom v Zadru, a škofom v Splitu kanonik Dvornik. Volilni boj v Celju so jo žo razvil. Tretji razred je razdvojen na dve strani. Obrtniki hočejo neodvisno može kakor ie Altziebler. Na drugi strani so sklicali volilni shod Ambroschitseh, Rakusch in Jabornegg na katerem so postavili svoje kandidate za III. razred: Chiba, Eichberger, Ilofmann, Kuster, Gustav Stioger, dr. Jabornegg, dr. Gregor Jc-senko, namestniki Costa Kuhn, Payer, Prettner, Schenermann. Dejali so, da mora biti vse prizadevanje nemško, ne pa »obrtniško«. Drž. poslanec Žičkar bode poročal 29. t m. na shodu »Katol. polit. druStva« za kozjanski okraj. Pravicoljubni štajerski deželni šolski svet. v St. Jerneju nad Mariborom imajo nemško šolo, v katero zahajajo samo slovenski otroci. Slariši ho prosili dež. šol. svet. štajerski, naj se slovenski poučuje, pa dež. šol. svet je odločil, da se slovenski otroci morajo pitati le z nemščino. Umrl je v sredo v Gradcu upokojeni major A. K v o t k o v i c , ki sc jo po potresu iz Ljubljane presolil v Gradec. V Mariboru bo prihodnjo nedeljo občni zbor novega katoliškega društva »Ma-rijanišče« za oskrbovanje in pouk poslov ter za posredovanje služb. Udov ima žo čez 200. Zavod bodo oskrbovale šolske sestre. Iz Maribora. Zaradi nenadnih ovir ne bo v soboto in nedeljo v »Narodnem domu« mariborskem v našem listu naznanjenih predstav ljubljansko slovenske drame. Šnopsarija ptujskega heilovca. Maks Straschill, svak ptujskega župana Osnika, je odprl v Ptuju šnopsarijo. O tej priliki je dobila ulica, v kateri je šnopsarija, prvi slovenski napis. Obesil ga je Strascbil na svojo šnopsarijo. Torej za »groše« tudi najzagrize-nejši heilovci časte slovenščino. Iz Novega mesta so poroča, da je jeden ubeglih kaznjencev Franc Pencolj prijet in zopet v zaporu. Novo društvo županov. Včeraj so se predložila pravila novega društva županov litijskega okraja. Deželno učiteljsko društvo se je ustanovilo na Goriškem. Slavnost otvoritve vodovoda v Stariloki se vrši v nedeljo dno 22. aprila 1.1. po tem le vsporedu: I. Ob 2. uri popoludne: a) Blagohlovljenje in otvoritev vodovoda. b) Vaje škofjeloške požarne hrambo v zvoniku starološke cerkve ter poraba vode iz vodovoda. II. Ob G. uri pop. veselica v gostilni g. Mar. Jelovčan, pri kateri bo svi-rala kranjska mestna godba. Ob 8. uri zvečer razsvetljava vrta pri Jelovčanu in vodomet. — Vstopnina k veselici za neude 1 K, za ude in njih rodbine 40 vin. za osebo.— Ker je čisti dohodek namenjen za napravo gasilnega orodja, oziroma za ustanovitev prostovoljno požarne brambe v btariloki, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi odbor. Nezgoda na kamuiški železnici. V torek je železniški stroj blizu Homca vrgol v jarek konja in voz R. Kuralta iz Mengša. Voznik se je poškodoval na glavi, tudi voz je bil precej razrušen. Gadji lovec. V Javorju nad Litijo je neki Janez Ambrož, ki je ulovil žo nad 200 gadov, dne 17. t. m. je baje uničil kar dvo ljubljanske novice. Mestna policija je aretovala služkinjo E. G. radi hudodelstva tatvine. Kradla jo pri raznih gospodarjih. — Policiji nagajali so danes po noči neki navihanci. Zlezli so na križevniški vrt in s spremljevanjem harfe nemilo prepevali. Policija je morala pristaviti lestvo, da je prišla v vrt. Ondi so stražniki gledali, iz katerega okna jetnišnice se čuje petje, a vse je bilo nakrat tiho. Konečno 80 vender dobili navihance na vrtu in jih spravili pet na magistrat. — Ukradeno kolo so iskali včeraj policaji. Tapetniški vajenec I. Bozek je naznanil, da mu je nekdo vzel bicikelj iz Recharjeve veže. Zvečer mu ga je pripeljal prijatelj nazaj, češ, da si ga jo izposodil. Iz Cirknice. Roparski napad. Obljubil sem vam zadnjič, g. urednik, da vam sporočam o »Narodovem možu z bokserjem« kako je priden in da bo dobil »Fleisszettel« za svoja dobra dola. Gotovo si mislite, kdo je tisti »Narodov mož z bokserjem«, vsled katerega je ob svojem času izšel v »Nar.« uvodni članek »v znamenju polena«. To je tisti I8letni fant, o katerem sem že svoje-časno nasproti napadom »Slov. Naroda« na mojo osebo v »Slovencu« poročal, in za katerega se je »Slov. Narod« takrat potezal in mu potuho dajal. Evo ga torej »Narodovega« mcža I V nedeljo dne 1. t. m. je ta mož v Begunjah pri Cirknici, pri belem dnevu napadel popolnoma mirnega in pridnega, poštenega kmečkega fanta, kateri s svojim trudom in žuljavimi rokami preživi svojega starega, skoro onemoglega očeta in mater. Zahteval je namreč ta »mož« od njega denar z besedami: Ai' boš dal! Seveda, ta si je mislil, sedaj pa niso »špasi« in mu dal 20 kr. Nato ga je ta »Narodov mož« podrl na tla, trikrat nanj skočil, ga s petami okovanih čevljev obdelaval, ter ob jednem mu v žepe segal (iotovo bi nesrečnež na mestu izdihnil, da ni slučajno na to naletel vplivni mož iz Begunj. Le tega se jo napadalec ustrašil in jo popihal v znano gostilno, v katerej je prej bil. Nesrečnež je hudo poškodovan in mora še sedaj na bolniški postelji premišljevati, da takim »pridnim« ljudem ni dobro v pesti priti. Razume se, da jo bil zdravniški in sodnijski ogled pri njem iu da je bil previden s sv. zakramenti. Žandarmerija je začela hudodelnika pridno zasledovati, a ga še do danes ni dobila v pesti. Vzrok je pa ta, ker se ga vsakdo boji, da bi ga zaradi izdajstva o priličnem času ne napadel, in zato ga ljudje, pri katerih se podtika, ne marajo izdati. Glejte, kako daleč smo prišli, g. urednik, da so enega 181etnega fanta boji vsa fara, brez male izjeme. Ali bi ne bilo na mestu, da se tak strah cele fare spravi za vselej pod ključ, oziroma s pota. Saj ni človek pred njim varen pri belem dnevu, kaj še le po noči. In vendar so še ljudje, pri katerih ima svoj zaščit. Vsi ti, ki mu dajejo potuho — in to je dobro znano, kateri so, ne zaslužijo z njim vred ničesar druzega, kakor — luknjo. In ta roparski napadalec, nad katerim in še marsikom drugem je vsa fara silno razburjena in ogorčena, ni nihče drugi, kakor Jož. Veber, iz znane Kopavljevo družino iz Cirknico. Gospod župan Pogačnik, jeli poznate Jožeta in njegovega očeta ? Mogoče, da vam prihodnjič poročam o kakem morebitnem spričevalu od strani gotovo stranko o lepem vedenji tega »mirnega moža«. A. Lavrenčič, kaplan. Pojasnilo. Glede na dopis iz Kamne gorice v št. 87 »Slovenca«, prosim, da se popravi sledeče: V četrtek zvečer so molili Najsvetejše (a ne v božjem grobu!) mladeniči iz Marijno družbo do polnoči, dekleta pa do jutra. — Gasilci pa niso v paradni obleki čez dan prav nič imeli opraviti v cerkvi, ker jim jo si. kn. šk. ordina-rijat to prepovedal, kar jim jo bilo šo všeč. Raje so v navadni obleki molili presv. R. T. Toliko v pojasnilo, da se ne bo mislilo, da so vrli gasilci nasprotovali odredbi visoko-častitega ordinarijata. V Solkanu bi sc bila morala v sredo vršiti občinska volitev. Kor pa je bil menda prepir, se je volitov odložila. Oropani poštni sel. Na velikonočni ponedeljek jc bil poštni sel iz Buj oropan. Napadalci so mu vzeli 12.000 kron. Koncert v Kamniku. Slovensko pla- štvene prijatelje na izredni koncert, katerega priredi kamniški salonski orkester v nedeljo dne 22. t. m. v dvorani zdravišča v Kamniku. Ker je čisti dohodek koncerta namenjen kamniški podružnici slovenskega planinskega društva, vabimo planince k obilni udeležbi. Rumunski kralj so jo včeraj dopoludno s kraljico na potu v Opatijo ustavil nekaj časa v Zagrebu. Na kolodvoru so ga pozdravili razni dostojanstveniki in mnogo občinstva. Izstop iz katoliške cerkve je naznanil magistratu in šentpeterskemu farnemu uradu tukajšnji šestošolec na realki črne. Izgubil se je železničar Ivan (Jips iz Studenc pri Mariboru. 251etni mož nosil je železničarsko delavsko obleko. I )ruštva. (Marijina bratovščina), bode nadaljevala občni zbor prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. ob 10 uri dopoludno v dvorani »Katol. Doma«. Zborovanja so smejo udeležiti člani te bratovščine. Društveni odbor. Darovi. ZaJeranovo dijaško mizo: Ne-imen. »Štiri kazni po 5 K« je 20 K; gospa Potočnikova iz Ljubljane 10 K; Jak Ovinkar z Rudnega 3 K; Nekdo 20 K; g. And. Ra-moveš, nadžupnik v Dobrepoljah 10 K; prijatelj iz Bohinja 20 K; g. Fr Eržen, župnik na Zalemlogu 4 K. — F. S. 20 K. Telefonska in brzojavna poročila. Praga, 20. aprila. V prvi seji drž. zbora bode treba voliti jezikovni odsek. Vlada ima skoro ves jezikovni načrt za Češko in Moravsko gotov. Predložil se bodo drž. zboru, ne da bi vlada po-prašala za mnenje člane spravnih konferenc. Budimpešta, 20. aprila. Letošnjim delegacijam bo predložen vojni proračun. v katerem bo poskrbljeno vojakom tudi za večerjo. Od 1. januvarja dobijo dvakrat na teden konserve, druge dni pa po 4 h, od 1. januvarja 1901 pa po 0 h. Berolin, 20. aprila. Mestni zastop je s 94 proti 20 glasovom brez debate dovolil 50.000 mark za ozaljšanje mesta povodom obiska avstrijskega cesarja. Proti so gasovali razun jednega sami socijalni demokratje. Rim, 20. aprila. Včeraj dopoldne se je vršil tajni konzistorij. Papež je imel nagovor o bližnji kanonizaciji blaženih Dellasale in Kitta de Cascia, nato je prekonizoval več škofov. Za tem se je vršil javni konzistorij, katerega, so se udeležili diplomatski zastopniki, plemstvo in prelatje. Konzistorijalni pravd-niki so se izjavili za kanonizacijo blaženih. Papež je potem podelil svoj blagoslov in se podal v prestolno dvorano, kjer je vsprejel novoimenovane škofe. Sv. oče se prav dobro počuti. Pariz, 20. aprila Ruski car obišče razstavo prve dni meseca avgusta. Haag, 20. aprila. Kraljica je vsprejela včeraj popoldne v posebni avdijenci burske odposlanike in poslanika Leydsa in Millnerja. Vojska v Južul Afriki. Za ltobertsovim hrbtom ae Buri izredno živahno gibljejo in Roberts jo že v velikih skrbeh za toli važno zvezo z jugom. To dni mu je burski poveljnik Froneman zapodil čoz reko Oranjo oddelek 400 mož in razdrl most pri Bethuliji. Kateri most je to, se gotovo ne ve. Tu sta namreč dva prehoda čez roko; jeden, 1486 čevljev dolgi, služi železnici in so ga Angleži ravnokar z ogromnimi stroški zopet dogradili, drugi je pa navadni cestni most, ki so ga bili Buri pozabili (?) podreti pri svojem odhodu v Oranje. Ako jo razdrt prvi most, je železniška zveza pretrgana. Pri Wepeneru se menna še bijo boj. Angleži vkljub temu, da je Roberts poslal na pomoč dva oddelka, ne morejo premagati burskih čet. Bržkone pomoč niti ni mogla priti na določeno mesto. Ako Buri še sedaj oblegajo mesto v nekaki defenzivi. ie danji neznosni Robertsov položaj bolje izrabiti. Sodi se pa, da počiva tu le neznatna burska moč. Roberts baje ne bo več dolgo počival. Sedaj je že jel misliti, kako bi se izvršile potrebne predpriprave za prodiranje. Ako spada tudi to mej predpriprave, da je poslal generala Tuckerja na postajo Karee-Siding z vsemi živili, kjer preže nanj ondotni Buri, je to prav slab začetek. Pretorija, 20. aprila. Reut. urad poroča: Burski poveljnik Fronemann je prepodil 400 mož čez reko Oranje proti Alivvalnortbu, ujel več mož ter ugrabil nekaj voz živine. Novi most pri Bethu-liji, katerega so nameravali te dni izročiti prometu, je razdejan. London, 20. aprila. Reuterjev urad poroča iz Ladysmitha, da je v Natalu 15.000 Burov. Posamni oddelki se nahajajo na holmih ob reki Sunday in pri Dundeju. Vse postojanke so dobro utrjene. London, 20. aprila. Oddelek 250 Burov je odšel 18. t. m. iz Waterval Ondra skozi okraj Zoutpansberg proti Rhodeziji. da zastavi pot polkovniku Carringtonu. London, 20. aprila. „Even. Standard' poroča, da je general Warren odpoklican iz Afrike in da vojni urad ne da o tem nikakega pojasnila. Damast svilena roba gl. 9 — in višje! — 12 metrov! — poštnine in carine prosto. Vzorci obratno; ravno tako črne, bele in barvene „Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14-65 meler. G. Henneberg, tovarne za svilo 4 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Cnrihu. 14 8-3 Meteorologično porodilo. Tišina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. Cena žitn na dunajski borzi dne 19. aprila 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl- 8 05 do gl- 810 • » maj - juni » 8 07 » » 808 » » jesen . . » 8-18 » » 819 Rž za pomlad . . » 7-13 » a 7-15 » » maj junij . » 7-14 v » 7-16 d » jesen . » 7 27 D j) 7 28 Turšica za maj-junij a 5-77 o » 5-78 » »jul.-avgust » 5-88 » » 590 Oves za pomlad . . » 5-43 » a 545 » » maj-junij . » 543 » » 5 44 » » jesen . . n 5-77 » » 5-78 Zalivala. 372 1-1 Lavantinskl stolni kapltel izreče s tem vsem onim, ki so o priliki smrti preča-stitega gospoda monsign. Ignacija Orožen infuliranega stolnega proSta, zlato-mašnika, protonotarija apostolskega ad instar partic., viteza reda železne krone lil. vrste, knezoškofijskega kon-zistorijalnega svetnika, vodja knezo škofijske ordinarijatske pisarne itd. svoje sočutje mu izrekli, ali pa se pogreba pokojnega gospoda prošta udeležili, svojo globoko zahvalo in priporoči pokojnega prošta v blag spomin. I V Mariboru, dnč 16. aprila 1900 Cas opazovanja Stanje barometra r mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo ih ■s,6 a« ► I5| 9.zveč. i;.45.9 7. zjutr. | .'47 4 | 20 2. popol. | 746-6 I 7-4 | sr. svzh. | jasno 5 0 | si. svzh. j del. jasno 0 0 15 2 j sr. vzh. | jasno | Srednja včerajšnja temperatura 8 9", normale: 10'4\ Zahvala. 371 1-1 Za iskreno sočutje in sožalje o priliki bolezni in smrti naše ljube matere, gospe Marije Kotnik za ginljivo petje nagrobnic, za prekrasne vence in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekajo iskreno zahvalo vsem udeležencem ter prijateljem žalujoči ostali. M. 10.353. Razglas. 361 2—2 Komiiijonelno ogledovanje in razredovanje konj, katero se ima vršiti po izvrševalnih določilih k zakonu o stavi konj z dne 16. aprila 1873 zopet letos, se bo vršilo glasom razpisa c. kr. deželne vlade z dne 7. marca 1900, št. 4005 za mesto Ljubljano dne 7., 8. in 9. maja t. 1. in sicer na trgu pred šempetersko vojašnico po nastopnem redu: Dne 7. maja t. 1. a) ob 9. dopoldne za I. okraj (šolski del), b) ob 10. dopoldne za II okraj (šentjakobski del). Dn6 8. maja t. 1. a) ob 9. dopoldne za III. okraj (dvorni del); b) ob 10. dopoldne za IV. okraj (kolodvorski del). Dne 9. maja t. 1. a) ob 9. dopoldne za V. okraj Jpredkraji: Hradeckega vas. Dolenjska cesta, Hauptmanca, Ilovica, Karolinška zemlja. Črna vas) ; b) ob 10 dopoldne za Vodmat; c) ob '/,11. dopoldne za vse one konje, ki 7. in 8. maja niso prišli pravočasno h klasifikaciji ali pa so zadržani bili. Tega reda se je strogo držati. Dohod k nabornemu prostoru je od šempeterskega mostu ob drevju za Ljubljanico, odhod pa med vojašnico in deželno bolnico. V obližju označenega kraja ni dovoljeno voz puščati. Ako bi ne bilo mogoče pripe ljati kakega konja o pravem času k ogledu, je vzrok naznaniti mestnemu magistratu ali pa komisiji. Za konje, ki so oproščeni predstave, in za žrebeta, katera v tekočem letu ne lzpol-nejo četrtega leta, prinesti bo v smislu § 7. ministerske naredbe z dnč 18. marca 1891, št. 35 drž. zak., spričevalo, izdano po dveh lastnikih konj, kojih konji se predstavijo, in obsegajoče razlog oprostitve. Lastniki konj se opozarjajo, da je vse spremembe glede konj, ki se dogode v času med naznanitvijo in pa med razredbo konj, t. j. od "20. aprila do vštetega 9. maja naznaniti mestnemu magistratu. . Za popisovanje konj in voz vročili se bodo posestnikom posebni popisovalni listi, katere jim je, vestno izpolnjene, vrniti magistratnemu ekspeditu vsaj do 25. aprila t. 1. Iz opazk na teh listih je razvidno, kateri konji so oproščeni vsakoletnega naznanila in kateri od predstave za razredbo. Lastniki konj, ki opuste pravočasno naznaniti ali predstaviti svoje konje in se ne morejo dovoljno opravičiti, se kaznujejo v zmislu ministerskega ukaza z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, z globo do 200 K ali z zaporom do 20 dni; poleg tega pa imajo plačati vse stroške poznejšega razredovanja. UMI I >kt»{ južne železnice 3°/„ > > južne železnice 5°/„ » > dolenjskih železnic 4"/0 Kreditne srečke, 100 gld. . . . . • 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ * 6 * Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rnrlnlfnvi. srečke. 10 ald. 108-95-20 67 25 99 — 99-50 399 75 335-— 42-50 21-70 13-65— Salmove srečke, 40 gld. St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije juine železuice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 174— 182— 178-— 48 — 121-&0S 296-50 78--24VO 95— 274 65 332*— 255-25 __Naj up in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 EBCV It" I., HfolIzeilB 10 in 13, Dunaj, 1., StrobelgassB 2. JUT Pojasnila ItSt v vseh gospodarskih in finančnih stvaren, potem o kursnih vrednostih vseh Spekulaoljskih vrednMtslb papirjev in »estnl sv*ti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flavnio. Tialr lfntnlidba Tioliirno" e l illhliani