»GLAS« v vsako gorenjsk LETO XVIII. — številka 2 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jt genlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lok D ržič. — Izdaja Časopisno pod etje »Gorenjski tisk« — Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEŽNI K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 5. 1. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev lisi Uhaja od oktobra 1947 kol (edink. OJ L Januarja J95* kot pollednlk. M 1. Januarja 1*61) trikrat tedensko. Od L januarja 1964 kot pollednlk. In sicer ob sicdab In • o b o » o fc ZA GORENJSKO V novo leto z novimi upi Srečno novo leto! Uspešno, veselo, zdravo, zadovoljno! Naj se ti izpolni vse, kar si najbolj želiš! V ljubezni, pri delu, pri študiju ... Vsa Gorenjska je bila v teh dneh v znamenju voščil, najboljših želja vsem, iskrenih želja in glasnih upanj, da bo leto, v katerega stopamo, boljše, da bo manj zla in več dobrega na svetu. Med barvastimi trakovi in lučkami in smrekcami smo s kozarcem v roki nazdravljali novemu letu in potem še dolgo v jutro novega dne v razigrani družbi in v prazničnem okolju pozabljali na staro leto. Po vseh gostilnah, restavracijah, hotelih, planinskih kočah, povsod po Gorenjskem do jutra ni utihnila pesem, hrupno in veselo smo stopali v leto 1966. Upajmo, da bo res boljše to leto; da ne bodo novi samo čevlji, s katerimi bi gazili po starem blatu, ampak da bo tudi blata manj. Naj ne bo »Srečno!« Ie fraza, ampak zares iskrena želja Se je čas, da se v« a Poravnajte naročnino za vsaj pol leta, pa boste sodelovali v tradicionalnem žrebanju, ki ga prireja naše uredništvo za vse naročnike, če plačate celoletno naročnino sodelujete pri žrebanju z dvema glasovoma! Pri žrebanju lahko sodelujejo tudi novi naročniki. Zato čimprej naročite Glas! Ne pozabite tudi tole: za vsakega novega naročnika nov listek v bobnu sreče! Na sliki: del nagrad, ki so že pripravljene za žrebanje. Skupno bo nagrad 100 v vrednosti poldrug milijon dinarjev! Naročajte Glas — Naročajte Glas — Naročajte človeku, da bi mu bilo boljše, da bi bilo lepše nam vsem! -at Predsednik Tito za Novo leto na Brdu Predsednik republike Josip Broz-Tito je z ženo Jovanko in v družbi svojih sodelavcev iz Slovenije pričakal novo leto na Brdu pri Kranju. V soboto, 1. januarja, je na Brdu sprejel posebnega odposlanca ameriškega predsednika Averella Harri-mana. Trdne kooperacijske pogodbe V naklanski kmetijski zadrugi Zadružni svet kmetijske zadruge Naklo je na razširjeni seji v ponedeljek (27. decembra) razpravljal o planu za leto 1966 in o načrtih za pospeševanje kmetijske proizvodnje v tem letu. V živahni razpravi so največ govorili o proizvodnem sodelovanju zadruge s kmeti, o dosedanjih slabostih takega sodelovanja in o načrtih za prihodnja leta, ko naj bi prav na osnovi tesnejših poslovnih odnosov in medsebojnega zaupanja izboljšali proizvodnjo pri zasebnih kmetih. Dogovorili so se za trdnejše kooperacijske pogodbe, ki jih bodo v letu 1966 že začeli izvajati. Sklenili so, da je v pogodbi treba napisati tudi, da bo zadružnik prodal zadrugi vso živino in najmanj 70 odstotkov ostalih tržnih viškov, če pogodbene obveznosti prekrši zadruga, mora kmetu plačati vso škodo, ki je nastala po njeni krivdi, zadružnik pa je dolžan zadrugi plačati za strokovno službo in ostale usluge 6 odstotkov vrednosti pridelkov, za katere se je pogodbeno obvezal, ni pa jih oddal. Morebitne spore in ostale nejasnosti bo reševal upravni odbor zadruge, če pa to ne bo mogoče, pa pristojno sodišče. Le take trdne kooperacijske pogodbe, ki določajo tudi kazen, če eden izmed partnerjev obveznosti ne izpolni, bodo onemogočile dosedanje vsakoletne težave jeseni pri odkupu. Nove »mesečne« na železnici Kot je znano, so z Novim letom ukinjene dosedanje mesečne vozovnice na železnici. Obveljale so nove cene tako za potniški kot za tovorni promet. Kljub temu pa je določen 10 odstotni popust na zaže- leni progi, če potnik vplača vozovnico za mesec vnaprej. V tem primeru bodo na železnici računali 50 potovanj na določeni relaciji z 10 odstotnim popustom. Potnik pa bo imel možnost neomejenega števila potovanj. Predvidevajo, da bo ta oblika delno nadomestila dosedanje »mesečne« v nekaterih krajih, kjer imajo zaposleni na razpolago le železniški prevoz. C OBRAZI IN POJAVI OBRAZI IN POJAVI OBRAZI IN POJAVI STARI IZREKI V NOVIH ČASIH Kar se Janezek nauči, Janez ne sme vedeti Janezek je bil že v osnovni šoli vedno odličnjak. Nekateri so to pripisovali načelu, da so otroci siromašnih staršev bolj pridni. Vsekakor, Janezek je lepo končal osemletko, kot priden učenec nato dobil štipendijo in čez več let se je njegova skromna mati upravičeno nadejala sinove pomoči. »Strojni tehnik. Znam dobro angleško in nemško, delno italijansko ...« je med drugim Janez napisal v prošnjo za sprejem v službo in jo izročil v tajništvo podjetja kjer je pričakoval zaposlitev. Pa so ga poklicali. »Vašo prošnjo smo zavrnili,« so mu povedali. »Strokovnjakov ne potrebujemo, šolani ljudje ne znajo delati.« Potrt se je Janez vrnil domov. Toda čez nekaj dni je znova skušal priti do najodgovornejšega v podjetju na razgovor kajti po javnih podatkih je v tem podjetju primanjkovalo strokovnjakov. Do »najvišjega« se ni uspel prebiti. Toda tajnica-personalka mu je s pravo materino ljubeznijo svetovala: »Sami si odrežite kruh. Zakaj ste napisali tiste nesrečne šole, jezike itd. Napišite »brez šol« in sprejeti boste kot navaden delavec. Toda ne smete se izdati, da kaj znate!« Tako je Janez napravil. In res je dobil zaposlitev! Med sodelavci se dela nevednega, nepismenega in vsi so zadovoljni z njim. Pa še res je to. K. M. _._J 2 NOTRANJA POLITIKA 5. JANUAR 1966 * GLj\s Misli ob dosedanjem razvoza in perspektivah krajevnih skupnosti Poglavitna dilema je, kako omogočiti občanu, da preko svoje krajev}ie skupnosti ne le nakazuje razne težave, marveč da se sani aktivno vključuje v odločanje in konkretno reševanje problemov. Treba je priznati, da so se krajevne skupnosti močno uveljavile kot osnovna teritorialna samoupravna enota v zadnjih petih, šestih letih. Sveti teh skupnosti preko zborov volivcev rešetajo razne probleme in potrebe občanov in jih po možnosti tudi rešujejo. Vse naše občine, čeprav po različnih merilih in ocenah, dodeljujejo tem skupno- PREDKONGRESNA DILEMA DENAR ALI DELO stim iz svojih proračunov denarna sredstva za opravljanje osnovnih funkcij. In ljudje s tem denarjem popravljajo ceste in poti, vzdržujejo pokopališča, kanalizacijo, vodovode in podobno. In iz tega denarja ljudje veliko naredijo. V kranjski občini so lani povprečno za vsak dobljeni dinar napravili za tri dinarje vrednosti, ker so marsikje porabili denar samo za nakup potrebnega materiala ali za izrazito strokovno delo, vse drugo: težaška dela, les, pesek in podobno pa so ljudje sami prispevali. Te oblike sodelovanja občanov so osnova za nadaljno razvijanje teh skupnosti. Toda vsiljuje se pomislek, kako najti oblike, da bi se sodelovanje občanov v teh skupnostih razširilo tudi na druge dejavnosti — prosveto, zdravstvo itd. Doslej se te skupnosti v glavnem tfavijo samo s komunalnimi problemi. Drugi pomislek je ob krajevnih skupnostih v mestih. Tu občani ne izvajajo komu- nalnih del, ker to prevzemajo ustrezna komunalna podjetja. Nekateri trdijo, da je pač to normalno na današnji stopnji razvoja in standarda, da človek namreč ne hodi več na »udarniško« delo, marveč da take usluge plača. Drugi pa trdijo, da je prav to napak, dokazujejo z vrtičkarji in podobno, češ da človek rad kaj dela, da je to zdravo in še posebno, da svoje delo bolj ceni kot plačano preko nevidnega občinskega proračuna. In ti zadnji tudi trdijo, da je neaktivnost krajevn^u skupnosti po mestih in v^j, jih središčih prav v tem, k^f občanu ne omogočimo ustr$f, no opravljanje in gospod^ jen je s sredstvi. % Taki so pomisleki, ki ^0 O prišli na dan ob predko^ O grešnih razpravah v Ki^, # nju, in podobno, kot sr^0 O pobarali, je tudi v Dom^ lah, v Tržiču, Radovljici in povsod. Povsod se strinj^ jo, da je treba občano^j v okviru krajevne sarn^. uprave omogočiti še večjg uveljavljanje v gospod^., jenju s skupnimi sredsk^ in v aktivnem sodelovanj pri reševanju težav, ki tam ljudje čutijo. K. Mv DPD SVOBODA »FRANCE PREŠERN« ŽIROVNICA-BREZNICA Množičnost ni problematična V času, ko mnoga društva životarijo, ko se vsi vprek pritožujejo, da med mladino ni zanimanja za kulturno udejstvo-vanje, deluje prosvetno društvo »France Prešeren« skoraj nemoteno. V svoje delo so zajeli tako širok krog mladine, da v vaseh skoraj ne poznajo pioblemov koristnega aktiviranja mladine. Ko so pripravili za Novo leto igrico »Sneguljčica«, smo poiskali njihovega predsed-" nika Petra Sitarja, ki nam je povedal nekaj besed o tej vzorni družini. Imajo probleme, imajo jih, vendar je največji problem le v tem, kje dobiti nove organizatorje. Peter Sitar je namreč že rad ali »erad devet let predsednik (v zadnjem letu opravlja to funkcijo neuradno, ker se novo izvoljeni predsednik še ni aktiviral). V društvu deluje kar šest rednih sekcij: dramska, pevska, godba na pihala, izobraževalna, filmska in knjižnica. Sekcije imajo svoje sedeže po okoliških vaseh, v kulturnem domu v Breznici, v demu TVD Partizana, prostorih KS. Pogosto pa se sliši pesem pevske sekcije tudi iz privatnih hiš. Največji uspeh so dosegli s poletno uprizoritvijo »Divjega lovca«, ki so ga uprizorili v naravnem amfiteatru na prostem. Pravijo, da so ga prenehali igrati ob polni dvorani in da ga bodo zaradi tega Se ig>ali. Za Novo leto so pripravili »Sneguljčico«, v kateri igra kar 50 otrok. Za to igrico je bilo prav tako veliko zanimanje, kot je bilo 29. novembra za »Pariško komuno«, ko so prvič dočakali, da je bila dvorana na proslavi, ki so po navadi povsod slabše obiskane, nabito polna. Potrebno je najti le pravo obliko dela, pravijo. Dramska sekcija «fedaj pripravlja igro Franceta Klinar-ja »Plavž«. Za igro je že sedaj precejšnje zanimanje. Prebivalci so navdušeni nad dejavnostjo njihovega gledališča. Nekateri so pokazali j tolikšno iniciativo, da so se I popolnoma angažirali v njem. Tako na primer Janez Sebat, po poklicu kmet, vodi svojo skupino igralcev, opravlja dela odrskega mojstra in tudi igra. Takšnih delavcev ni ni-koliko preveč in si jih še veliko želijo. V zadnjem letu so dobili igralci tudi novega režiserja. Ciril Vister je vnesel v njihovo sredino red in disciplino. Seznanil jih je s podrobnostmi, ki jih še niso poznali. Ob koncu je predsednik Sitar zaupal še eno željo, ki jo vsi gojijo. Zelo radi bi nastopili na škofjeloških poletnih igrah. Pravijo, da so prepričani, da bi lahko pokazali vsaj takšno kvaliteto, kot jo skupine, ki nastopajo. Ko sem se odpravljal iz garderobe, kjer so se pripravljali za »Sneguljčico«, so mi še enkrat naročili, da ne smem pozabiti napisati, da so hvaležni vsem, ki jim finančno pomagajo: skupščini občine Jesenice, Železarni in tudi vsem ostalim kolektivom. Pomoč potrebujejo, dokazali pa so. da jo upravičeno lahko dobijo. P. Čolnar Zaključni prizor iz »Sneguljčice«, s katero so žirovniški in brežniški kulturni delavci r* selili mlado in staro za dedka Mraza Praznovanje mladih Gledališče Tone Cufar z Jesenic je za novoletne praznike pripravilo za mladino mladinsko igro VILINČEK Z LUNE. Z igro so Jeseničani gostovali pred prazniki na Bledu in v Radovljici. Ogledalo si jo je več kot dva tisoč pionirjev v obeh krajih. Društva prijateljev mladine in pionirski starešinski svet so za novoletno jelko pripravili skupaj s šolami srečanja mladine z dedkom Mrazom. Tudi delovne organizacije so pokazale veJ'iko razumevanja za praznovanje mladih v novem letu. — J. B. OB SREČANJU MED ŠTIPENDIS^ Edino za to je za nekaj več kot 40 tako da znašajo mesev »Inventura 65« za upokojence Mestno gledališče ljubljansko ho jutri (6. januarja) ponovno gostovalo v kranjskem Prešernovem gledališču z dvema predstavama Mikelnovega satiričnega kabareta »Inventura 65«. Prva predstava bo popoldne ob petih, druga pa zvečer ob pol osmih. Prešernovo gledališče in Mestno gledališče ljubljansko sta popoldansko predstavo namenili kot novoletno darilo upokojencemj zato so brezplačne vstopnice razdelili preko društva upokojencev. Večerno predstavo pa bodo 'Ljubljančani uprizorili samo za vstopnino; ena redna predstava Mestnega gledališča ljubljanskega (v okviru abonmaja) velja namreč Prešernovo gledališče 250.000 din. Skoraj brez besed ostajamo ob humani getti Mestnega gledališča ljubljanskega in ob nenavadnem novoletnem darilu upokojencem. Res lepo. — a Na pobudo Kluba kranjskih študentov je bil sestanek štipendistov in štipenditorjev. Udeležba študentov je bila med največjimi doslej, vendar glede na važnost problematike, ki so jo obravnavali, še vedno zelo skromna. Od 500 članov kluba je bilo prisotnih le 40, od 30 vabljenih delovnih organizacij pa so prišli le predstavniki štirih in zastopnik občinske skupščine. Značilno je, da so poslale svoje predstavnike le tiste delovne organizacije, ki imajo razmeroma dobro organizirano štipendiranje (Iskra, Sava, Standard, Tek-stilindus), medtem ko ni bilo nikogar s področja gostinstva, trgovine, prometa, zaradi katerih je bil sestanek v veliki meri sklican, saj je tu kadrovska zasedba zelo revna. V razpravi so poudarili, da se je materialni položaj študentov po reformi še poslabšal. Na splošno lahko trdimo da so se stroški, študentov dvignili vzporedno s cenami, 40.000 do 50.000 din. Cepf so po reformi nekatera p**, jetja povišala štipendije (r4 va od. 15.000 do 24.000 ^ 22.000 >do 35.000. Iskra * 15.000 do 22.500 na 20.000 ' 32.500, Občinska skupščina * 12.000 do 23.800 na 16.000 ' 29.400», se je realna štip*» dija znižala. Zato so pn* stavniki kluba kranjskih šr dentov zahtevali, naj štipr ditorji upoštevaio nastalo ? tuacijo in vskladijo nivo $ pendij s stanjem pred v* j formo. DVA DELA ??? Ugotovili so tudi, da stanje še posebno prnbler* tično za študente in dijaki družin z nižjimi osebnimi * hodki. Zato je štipendija, sedanjih pogojih tudi soej na podpora. Klub kranjs^ študentov meni, da je vilna usmeritev nekaterih pendilorjev, ki delijo štij dije na stalni in gibljivi A Stalni del štipendije ^ 5. JANUAR 1966 # GLAS GOSPODARSTVO „3 Iz življenja delovnega kolektiva IBI LEPA GESTA Nekako v navado je* že prišlo, da pred Novim letom samoupravni organi Industrije bombažnih izdelkov iz Kranja povabijo v tovarno svoje upokojence. Ob tej priložnosti jim pokažejo, kako so med letom gospodarili in napredovali. To je pozornost do tistih, ki so dobršen del svojega življenja pustili v tovarni. Letos je bil sprejem še posebno slovesen, s kulturnim programom, zakusko in nagradami. Vsakdo je dobil toliko tisočakov, kolikor let je delal v tovarni. Od upokojencev tovarne smo dobili dopis naslednje vsebine, z željo, da ga objavimo: »Upokojenci IBI, se prisrčno zahvaljujemo za pogostitev in nagrade. Hvaležni smo podjetju, samoupravnim organom, sindikalni organizaciji in osebno direktorju, ker se nas vsako leto spomnijo in povabijo medse. Želimo, da bi podjetje še naprej tako napredovalo kot doslej.« Radi ustrežemo njihovi prošnji s pripombo, da je verjetno še ved delovnih kolektivov, ki imajo podobne stike z upokojenci in e željo, da bi to vnaprej postalo splošna praksa. LETOŠNJA INDUSTRIJSKA POIZVODNJA V LOŠKI OBČINI Proizvodnja pod planom izvoz nad planom Letošnji enajstmesečni podatki o gibanju industrijske proizvodnje v podjetjih loške občine kažejo, da industrija kot celota planskih zadolžitev ne bo izpolnila; predvidevajo, da bodo realizirali približno 90 % planirane količinske proizvodnje, 95 % planirane vnovčene realizacije, izvoz pa bodo presegli za 10%. Obseg letošnje industrijske proizvodnje bo približno enak lanskemu. Do konca novembra so industrijska podjetja dosegla samo 79.3 % planirane letne proizvodnje, kar je za 12.4 odst. premalo. V zaostanku so vsa industrijska podjetja, in sicer Jelovica za 34.5 %, Odeja za 15.8%, Šešir za 12.4 odst., Gorenjska predilnica za 12.1 %, Iskra Železniki za 8.7%, Elra za 7.5%, LTH za 4.3%, LIP za 1.9% in Marmor Hotavlje za 1.7%. V občinskem družbenem planu planirani izvoz je bil dosežen že v 11 mesecih v tem času je bil že za 36.3% večji kot v istem času lani, samo v novembru pa je bil izvoz za 15.9% večji kot novembra lani. Do izpolnitve letošnjih izvoznih zadolžitev manjka samo še Jelovici 5.2 odst., LIP češnjici 24.2%, Marmorju 25.4% in Eiri 76.5 odst. V Iskri v Železnikih predvidevajo, da bodo plan proizvodnje dosegli, izvoz pa celo precej presegli. V LTH bodo do kraja leta dosegli približno 92 % planirane proizvodnje, medtem ko bodo močno presegli plan izvoza. IN PODJETJI V KRANJU der ni plana! usklajuje in rešuje socialni položaj študenta in naj bo eksistenčni minimum, pri katerem nekdo sploh lahko študira ,gibljivi del pa naj bo stimulacija za njegovo študijsko prizadevanje. Tudi število štipendij je v odnosu na študijsko Jeto 1964/65 padlo. Letos so od 15 delovnih organizacij v kranjski komuni razpisale štipendije samo 4, med njimi od petih večjih tovarn samo dve. To je zelo kratkovidna politika, saj je naš nadaljnji razvoj odvisen predvsem od kvalitetnih strokovnih kadrov. Glede na 'splošno nizek obseg štipendij (ima jo 30% študentov), so študentje zahtevali trajnejšo in trdnejšo kadrovsko politiko. Kranjsko gospodarstvo ima samo ICO visokokvalificiranih kadrov, s katerimi že danes ne more zagotoviti kvalitetne proizvodnje. Zato je potrebno usmerjati študente predvsem v Uate poklice in dejavnosti,> kjer je možno zagotoviti zaposlitev, kajti v nasprotnem primeru je štipendist oproščen vseh obveznosti. To pa pomeni razmetavati družbena sredstva. Brez izdelanih planov pa seveda tudi tega ni mogoče ugotoviti. VEC NAČRTNOSTI Poudarili so tudi potrebo po enotnejših kriterijih, saj je zdaj pri različnih štipenditorjih zelo različen stimulativni del glede na osnovo in prav tako razpon za posamezne ocene. Tudi način štipendiranja je različen: nekateri dajalci štipendij preverjajo uspehe vsako leto, drugi izplačujejo štipendijo vsa leta, dokler traja redno šolanje, nato pa prenehajo ih se niti ne zmenijo za uspeh šolanja niti za zaposlitev. Omenili so tudi kreditiranje. To bo pomembno predvsem za študente iz družin z najnižjimi osebnimi dohodki, ki sicer morda niti študirati ne bi mogli. Vračanje naj bi bilo 40 odstotno in naj bi se z boljšim uspehom še zmanjšalo, kar bi omogočilo Študentu, da bi najel kredit za vsa leta študija. V Elri bodo dosegli le kakšnih 93 % planirane proizvodnje, izvoznih zadolžitev pa po dosedanjih podatkih le okrog 40%. Vzrok za stagnacijo je pomanjkanje domačega in uvoženega reprodukcijskega materiala. V podjetju Marmor Hotavlje pričakujejo, da bodo letni plan proizvodnje izpolnili, plan izvoza pa celo presegli za približno 10 %. V Jelovici pričakujejo, da bodo izvozne obveznosti v celoti izpolnili, medtem ko bodo realizirali le približno 62% plana proizvodnje. V LIP pričakujejo, da bodo plan proizvodnje dosegli, imeli pa bodo izpad pri izvozu. Gorenjska predilnica planiranega količinskega obsega proizvodnje ne bo dosegla, izvoz pa bo večji, saj je že do konc# novembra letni plan nekoliko presegla. Tudi v Šeširju računajo, da bodo plan izvoza presegli za okrog 3%, dosegli pa bodo le okrog 90% plana proizvodnje. -1 \ Med pogoji, ki omogočajo delovnim organizacijam gospodarno poslovanje, je tudi pravica do gospodarjenja z osnov-nimi sredstvi. To načelo vsebuje tudi ustava, kjer dobesedno piše, da s produkcijskimi sredstvi v družbeni lastnini gospodarijo neposredno delovni ljudje, ki z njimi delajo. Toda praksa je v nasprotju z načeli; vsaj v primeru trgovskih podjetij. Če bi brskali po preteklosti, bi morda za takšno nedoslednost v izvajanju gospodarskih načel našli opravičilo, kajti najemnine od trgovskih prostorov so se vonekod stekale v posebne občinske sklade za razvoj trgovine. Na ta način združena sredstva so pospešila gradnjo novih lokalov. Ponekod pa so ta sredstva porabili v povsem druge namene. Toda ne glede na namene in rezultate v preteklosti, moramo danes uveljaviti drugačno prakso, takšno, da bo nosilec novih vlaganj gospodarstvo samo, z lastnimi sredstvi ter preko bančno kreditnih odnosov, ne pa činitelji izven gospodarstva. Še en podatek kaže položaj trgovine na Gorenjskem: istih 15 trgovskih podjetij ima v najemu še 95 lokalov (5.759 m1) od zasebnih lastnikov zgradb. To pomeni, da je v trgovini preko 60% trgovskih prostorov najetih. Temeljni zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami predvideva, da bodo poslovni prostori (ki niso bili dodeljeni gospodarskim organizacijam) postali osnovno sredstvo na novo ustanovljenih stanovanjskih podjetij, najemnina pa njihov dohodek. Trgovska podjetja bodo te prostore lahko pridobila samo še z odkupom. Plačati bodo torej morala stare, za potrebe trgovine nacionalizirane lokale, ki so jih z najemnino verjetno že enkrat plačala, namesto, da bi sredstva uporabila za modernizacijo in gradnje novih prepotrebnih trgovskih prostorov. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali ni to gospodarska diskriminacija določene panoge,, ko vemo, da je bila nacionalizirana imovina dodeljena v gospodarjenje vsem ostalim panogam brezplačno. Skupščine občin imajo možnost, da ta problem rešijo tako, da pred ustanovitvijo stanovanjskih podjetij dodelijo lokale koristnikom. Ali bodo to storile in dale trgovini kar ji pripada, je stvar njihove presoje — pa tudi posluha za razvoj družbenih in ekonomskih odnosov. O teh problemih je na zadnji seji razpravljalo tudi turistično poslovno združenje »Progres«. Sklenili so, da bodo podprli težnje trgovine in tako omogočili njen hitrejši razvoj in modernizacijo, kar je za nadaljnji razvoj turizma zelo pomembno. MIK Gornjesavska proga še nerešena »Kufre gor — kufre dol« — Se res ne da bolj preudarno in postopoma? Prebivalci Gornjesavske doline so močno nezadovoljni s sklepom ŽTP Ljubljana o nameravani ukinitvi kranjskogorske proge. Da bi našli izhod iz te neprijetne situacije, so se pred dnevi sestali vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Na sestanku so ugotovili, da cesta ni sposobna prevzeti vseh prevozov, ker ni ustreznih izo- gibališč, čakalnic, itd. Pri Cestnem podjetju v Kranju so tudi izjavili, da cesta zaradi močnega obmejnega prometa ne bi ustrezala povečanemu prometu težkih vozil. Zato so navzoči sklenili, da predlagajo občinski skupščini, naj intervenira pri republiški skupščini, da proga ostane še v /naprej, saj so kalkulacije, ki so jih napravili v Železarni pokazale, da letni stroški za progo znašajo le nekaj nad 200 milijonov dinarjev in ne po izračunu železnice 469 milijonov dinarjev. Kot nam je znano namera« va na tej progi železnica voziti le še do vključno 10. januarja. Kako se bo zadeva razpletala naprej, bomo še poročali. - B. B.v Zimska sezona se je začela, žal za sedaj spet nagaja vreme. Snega je premalo. Sicer pa je bilo, vsaj za praznike, na Gorenjskem dovolj turistov — domačih in tujih. Na sliki: letališče na Brniku je oživelo tudi pozimi. Čedalje več tujih turistov prihaja z letali na zimski oddih 1 90-letni Štefan iz Podlonka 149. Peter se je skušal otresli svojega neljubega spremljevalca. »Izpusti me, da odprem padalo,« je zakričal. Toda Janez je bil preveč preplašen, da bi lahko pametno presodil. Prekopicavajoč se, sta strmoglavila proti zemlji. Da ni bil prisoten tudi nekdo drugi, bi se potegavščina lahko slabo.končala. Toda ta tretji se ni vznemirjal, ni mislil, pa vendar je bil v odločilnem trenutku na mestu. Bil je to avtomatični sprožilec na Janezovem padalu. Ta ne izgubi glave, kadar jo izgubi njegov gospodar. PANORAMA 150. Janezovo padalo se je samo sunkovito odprlo in krepak sunek je osvobodil Petra, Li je sam poletel proti zemlji. Naglo je segel po ročici na prsih. »Ne!« ga je prešinila drzna misel. »Počakam, da bom bliže zemlji. Tako, kakor delajo padalci na fronti?« Brzel je s tako hitrostjo, da mu je povsem zastal dih. Iz oči so mu polzele solze. Zdaj! Potegnil je sprožilec. Padalo se je z glasnim pokom odprlo in že se je nekaj deset metrov nad zemljo ustavil. Se malo in lepo je doskočil na travnik. 151. »Da mi nikeli več ne d^^ vratolomnih skokov na svojo pest!« mu j »1 »*ite1-- *To si lahko privoščijo samo Padalci» opremljeni s precizno uro-štoft,S Prostim očc_ som človek ne more točno J1' kako daIeč je še zemlja. Majhna pom0/aj. zamujenih sekund in — zbogom padalst/ tihein pa jc učitelj vendar moral občudov^f9 in sPretnost tega drznega fanta. 152. V zraku nad njima je bingljal Janez. Nekaj je kričal in se pridušal, toda nista ga mogla razumeti. Tudi letalo je medtem že pristalo. Veter je zanesel Janeza precej daleč vstran proti njivi koruze. Nerodno je doskočil, obrnjen proti vetru, kar je v padalstvu velika napaka — padalec mora vedno pristati tako, da ima veter v hrbet. Janez se je pobral in spet začel robantiti nad prevaro, ne da bi se menil za padalo. Takrat pa se je kupola napela in Janeza je neusmiljeno potrkljalo skozi visoko koruzo. Laž leta (Piše V. N., doktor potrošnih ved) Oživelo srce Skoraj vsa uredništva ob koncu leta izbirajo športnika leta ali podvig leta ali miss leta ali copatarja leta ali... pa kaj bi našteval, saj mi gotovo verjamete, da je na tem področju že težko najti kaj novega in originalnega. Mi smo se odločili, da v okviru naše rubrike organiziramo mednarodno tekmovanje za najbolj mastno laž leta, kajti laganje je postalo dandanes že marsikomu profesionalna navada, da ne rečem celo dolžnost. Nagrade smo seveda morali razpisati v tuji valuti, saj je znano, da za dinarje še otroci nočejo več fucati. Odziv je bil veličasten, nekako tolikšnega obsega, kakršen je pred vrati mlekarne, ki je slučajno dobila sveža jajca. V finale so se prebile tele štiri debele laži: AMERIŠKA LAŽ: »V Vietnamu je bilo letošnje poletje tako vroče, da so se kuščarji zatekli v ogenj, da bi se hladili v senci vojaških kotlov...« ESKIMSKA LAŽ: »Lansko zimo jc bil pri nas tako hud mraz, da smo morali ogenj hraniti v hladilnikih, da nam ni zmrznil. .« ČRNSKA LAŽ: »Neki afriški študent, ki se je šolal v INDIJSKA LAŽ: »Neki fa-kir se ni mogel nikoli brit i, pa ne zato, ker bi imel na voljo samo jugoslovanske britvice, temveč zategadelj, ker je bil tako suh, da se sploh ni videl v zrcalu...« No, zdaj pa izberite pravično in pošteno! Nazaren-sko smo se potili, ko smo preudarjali, komu dosoditi prvo nagrado. Predsednik žirije je že obupan predlagal kocko, ko je kurir prinesel še eno prijavo za naš lažnivi konkurs, ki se je bila izgubila in zadržala v gori novoletnih čestitk. Upravičeno smo jo naknadno prišteli v konkurenco, odprli zapečateno kuverto in javno prebrali njeno kosmato vsebino. Bila je domača, kranjska laž. In seveda brez konkurence in zasluženo prva, kajti tekla je takole: »Neki Jugoslovan se je po reformi tako zredil, da so mu bile celo obleke po JĆS standardu prav...« Prvič v zgodovini medicine se je zdravnikom posrečilo, da so oživeli srce, ki so ga pred tem vzeli iz mrtvega telesa. To operacijo so po smrti napravili holandski kirurgi v univerzitetni bolnišnici v Amsterdamu nekemu sedemnajstletnemu dečku, ki je zaradi obolelega srca umrl. Srce so spretno priključili aparatu srce-pljuča, od koder je dobivalo govejo kri s pritiskom. Ko je kri prišla v srce, je to začelo počasi biti. Zaradi tega nenavadnega poizkusa zdravniki upajo, da bodo lahko ponovno oživeli srce, ki bi prenehalo biti med Tako te imam rad draga, da te najraje vidim dvojno! operacijo, z dovajanjem krvi in kisika. Neki ameriški znanstvenik medicinske fakultete Tafts je pred tem poizkusom uspel obdržati v delovanju srce in pljuča nekega psa, ki so bila oddvojena od telesa živali, z dovajanjem kieika v pljuča. Mati je bila proti V angleškem mestu Sauth-endu se je zgodila te dni nesreča, pri kateri je bila težko ranjena neka deklica. Zdravniki so sklenili, da jI takoj dajo transfuzijo, ki bi zanesljivo rešila življenje deklici. Njena mati pa je bila proti. Ker je pripadnica »Je-hove vere« po njenih predpisih ni dovoljeno dati oz. sprejeti krvi. Deklica je kljub temu, po hitro sprejeti sod-nijski odredbi, dobila transfuzijo. Dve uri po transfuziji, ki je bila dana že prepozno, je deklica umrla. 0 Ce že govorimo o standar/em *e treba priznati, da je ta najvišji v Tr3 *k,epam 150 novoletni jelki v izložbenem o\/itaiiniih pe' kov na Trgu svobode, kjer so f^A 23 8nare" kico uporabili kar velik, delno i. Stefi strmi za njim, ko odhaiK0*"^0™3 P°_ stopnicah Potem se na hodniku pojavijo naj*0*0' vanjo z vprašanji: Zakaj sta prišla^3 peljali? »Kam neki? V tiskarno mom.« »V tiskarno? Ob tej uri? A za k »Uradna tajnost,« odgovarja SU| Radovednost sosed ostane nepoiA Zato ugibajo same, čim zapre Stefi vrata stanovanja. PrepriAo, da je njihov sosed kaj zagrešil. Kaj takega se ni še nikol|%ilo, da bi orožniki sredi noči budili tiskarje in jih vodili vvne. V ječo so ga gnali. Uboga žena! Odkar jo poznajo, ved£ inia zelo malo od moža. Včasih ga pO tedne in tedne ni. r^arja jo. Pušča jo samo. Bogve, s kakšnimi posli se tedaj ukr Vprašanje je sploh, če je tiksar in če res dela v Milinh. Kmalu so napravile iz njega popolnega razbojnika. Morda je kakor tisti, ki je pred desetimi ali enajstimi leti oropal neko cerkev v mestu. Saj se ga spominjate. Bil je pravi moderni ropar. V Ameriki, v New Yorku je sodeloval pri ropu na neko banko. Zaman so ga iskali, ker je pobegnil v Turčijo, kjer je prav tako oropal nekaj podobnega in pred zasledovalci pobegnil v Trst. Tudi tu jo je srečno odnesel. Potem se je skril med navadne kamnoseke nekje na Kranjskem blizu Jesenic, kjer so gradili takrat karavanški predor, ljubkoval z gospodinjami in si od tamkajšnjih žensK sposojal denar, a potem pobegnil. Ujeli so ga nekje na Koroškem in šele takrat so odkrili, da so ulovili velikega razbojnika, ki so ga že nekaj let iskale ameriška, turška in še nekatere policije drugih držav. Tako se je ujel. Morda bodo kaj podobnega brale tudi o tem čudnem sosedu, ki tolikokrat pušča ženo samo. O, prav gotovo ni z njim vse v redu! Drugače bi ga orožniki ne dvignili s postelje kar sredi noči. Tako so bile opravljivke ob spanje. A tudi Stefi ni spala, šele ob svitu je zaprla oči, a jo je že čez nekaj ur zbudilo čudno brnenje in drdranje. Ko je stopila k oknu, je zagledala nenavadno dolgo kolono tovornih avtomobilov. Toliko skupaj jih še nikoli ni videla, saj so bili avtomobili še vedno redkost. Vozili so na dvorišče kasarne tržaškega topničarskega polka. Nekaj ji je reklo, da ti avtomobili ne pomenijo nič dobrega. Sele potem se je spomnila noči in Franca. Kaj ko bi se s Slavkom odpeljala v Milje, da bi se prepričala, ali je Franc res v tiskarni ali pa so ga zaprli zaradi njegovega poznanstva s Cabrinovićem. Da, šla bosta! Tako bo vsaj mirna in bo vedela, pri čem je. Samo po mleko še stopi. Ceste šele oživljajo. Ljudi še ni veliko. Samo orožnikov je Drecei. Do mlekarn«, ki ni tako daleč, ie srečala kar šest patrulj. Nekaj ni v redu. Nekaj visi v zraku. Tedaj jo pozdravi neka žena. »Ste tudi pri vas imeli ponoči obisk?« »Ah, vi ste,« spozna Jaschkejevo. Pa ne da bi orožniki p; i šli tudi po Jaschkeja? »Da. Prišli so,« pripoveduje Jaschkejeva. Tako se je prestrašila, ker ji je Jaschke že ves mesec govoril, da se boji Cabrinovičcve sence. Ni strpela doma. Sla je za njim. "K. sreči so ga res odpeljali v tiskarno. »Vse tiskarne v mestu delajo že vso noč. »A kaj, tega ne ve. Orožniki je niso pustili blizu. Z Jaschkejevo sta se zaklepetali in šele Stefi je opazila, da so na nasprotni strani ulice lepili ogromen lepak. Ze od daleč je zagledala ogromne črke: MOBILIZACIJA LETIKOV . .. PRIPADNIKOV REGIMENTOV. Prebledela je. »Poglejte!« »Mobilizacija?« prebledi tudi Jaschkejeva. »Moj bog, -saj to bo vojna!« Gruče ljudi se nemo zbirajo pred lepaki. Občinski uslužbenci in orožniki raznašajo po hišah pozive. Žalostna pobitost lega na ljudi. Kakor posmeh je vojaška godba, ki že od trenutka, ko so se na zidovih in izložbah pojavili črno-žolti razglasi o mobilizaciji* nenehno igra pred kasarno na nasprotni strani trga vojaške koračnice. Tudi Franc je potrt. Vso noč in ves dopoldan je tiskal lepake in obrazce za vpoklic. Tiskale so jih in še jih tiskajo vse tiskarne v monarhiji. Proti večeru prijoka Bajbciiova. Ivan in Ferdo, oba sta dobila vpoklic. Sele tedaj se Slcfi spomni, da bosta morala v vojsko tudi njena brata. SPORT KRONIKA 5. JANUAR 1966 * GLAS TRŽIŠKI ROKOMET AŠ JANEZ JANC Skromne želje Drsališče v Kamniku Tržič, decembra — Tržiški rokometaši že 4 leta igrajo v slovenski rokometni ligi. Janez JANC je v minuli tekmovalni sezon', kakor tudi v letošnjem zimskem prvenstvu bil med najboljšimi igralci v tržiškem moštvu. Prav zato smo ga vprašali kaj meni on o rokometu Tržiča. Predstavljamo ga: • Janez JANC, rojen 1945 v • Tržiču, zaposlen kot stru- • gar v BPT. Rokomet igra- • že 5 let, od tega 2 leti v • ligaškem moštvu. Roko- • met je začel igrati v šol- • ski ekipi, navdušil pa ga • je Janez VAGNER. Moštvo tržiškega »Partizana« je v jesenskem delu pristalo na VI. mestu. Kje so vzroki? »Po odhodu Vidoviča in Hladnika v JLA se je homo- genost naše ekipe zmanjšala, neresnost pa so igralci pokazali tudi na treningih. Zelo slaba pa je bila tudi zainteresiranost vodstva kluba. Na žalost smo bili prepuščeni sami .sebi. V pravkar končani zimski rokometni ligi so tržiški rokometaši zasedli zadnje mesto. Le v nekaterih tekmah so nastopili kompletni. Trener JAKŠIČ je zaradi neresnost i vključil v moštvo 4 mladince, ki pa so svojo nalogo odločno opravili.« In kaj pričakuješ od spomladanskega dela prvenstva? »Spomladanski del se bo pričel v začetku aprila. Upam, da nam bo z resnim treningom in z dobro voljo uspelo, da ostanemo v družbi najboljših slovenskih rokometnih moštev.« D. Humer Letos bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji drsanja v Kamniku. Zanimanje za ta šport je v Kamniku precejšnje, saj se mnogi hodijo drsat v Ljubljano, kar pa je povezano s precejšnjimi stroški, tako, da je pri tem najbolj prizadeta mladina. Interes za drsanje je v Kamniku toliko razumljivej-ši, ker je bila prav tu odigrana prva hokejska tekma pri nas in sicer med ljubljansko Ilirijo in domačim moštvom. Zadnja leta, kljub mnogim pobudam, drsalna sekcija zaradi pomanjkanja športnih funkcionarjev, kar je že znana rakova rana kamniškega športa nI mogla zaži veti. Tako, kljub ugodnim zimam In primernemu prostoru na teniških igriščih, drsališče nI bilo pripravljeno. V letošnjem letu so prišli do rešitve na ta način, da so drsalno sekcijo vključili v smučarski klub. Vzdrževanje drsališča bodo krili demo z vstopnino (ki ne bo previsoka — 100 din za odrasle in 50 din za mladino), ostanek pa bo kril glavni odbor SŠD iz svojih sredstev. # Takšna rešitev je vredna # pohvale, saj kaže, da lah-O ko sodelovanje med šport-9 nimi organizacijami reši # marsikateri problem. sm DOBRA UDELEŽBA Veleslalom SR Traiisliirist V nedeljo je bil na Starem vrhu nad škofjo Loko veleslalom smučarskega kluba iz Škofje Loke. Med 60 nastopajočimi so zmagali: ČLANI — Guzelj 1:22.0, STAREJŠI MLADINCI — Brezovar 1:28.1, MLAJŠI MLADINCI — Kokalj 54.2, MLADINKE — Kalan 1:04.0. Proga za člane in starejše KLJUB LEPEMU VREMENU VELIKO NESREČ Zaradi poledice in alkohola V času novoletnih praznikov je bilo na Gorenjskem dvajset prometnih nesreč. Najpogostejša vzroka nesrečam sta bila poledenela cesta ali pa alkohol. Več ljudi je bilo težje poškodovanih, ena oseba pa je v zelo kritičnem stanju. Materialna škoda na vozilih znaša okoli osem milijonov dinarjev. DVA MILIJONA ŠKODE Zadnji dan starega leta ob pol štirih popoldne sta na mostu v Spodnji Kokri trčila osebni in vojaški avtomobil. Do nesreče je prišlo zaradi prehitre vožnje. Voznik osebnega avtomobila je bil hudo ranjen. Na obeh vozilih je nastalo za skoraj dva milijona dinarjev materialne škode. PRVA NESREČA V NOVEM LETU Prva večja prometna nesreča v Novem letu se je pripetila v Tupaličah pri.Cerkljah. Iz Kranja proti Preddvoru je peljal z osebnim avtomobilom Pavle Kotnik z neprimerno hitrostjo. V vasi se je srečaval z neznanim av-tomobilistom, zaradi tega je imel tudi luči zasenčene. V isto smer pa je pred njim vozila kolesarka Marija Arh. Vozniik jo je opazil tik pred seboj. Zadel Ju je s prdnjim delom. Arhova je padla na pokrivalo prtljažnika, z glavo pa je udarila na vetro-bransko steklo. Udarec jo je odbil v desno in vozilo jo je potiskalo Še 10 metrov naprej v obcestni jarek, kjer je hudo ranjena obležala. Od-pfeljali so jo v ZD Kranj in nato v ljubljansko bolnišnico. SKOČIL IZ AVTOMOBILA V torek zjutraj ob enih je peljal iz Begunj proti Tržiču voznik Franc Bizjak. Ko je pripeljal okoli dvesto metrov nad vas Begunje je na ovinku .................. zapeljal skrajno levo tako, da je bil z enim kolesom izven ceste. Ko je videl, da vozila ne bo več obdržal na cesti je iz njega odskoči 1. Avto pa se je kotalil okoli 30 metrov po hribu in obstal na travniku. Škoda znaša pol milijona dinarjev. NI SE JIMA POSREČILO ZAUSTAVITI Z Jesenic gori je pel j a proti Kranjski z osebnim avto- mobilom Dušan Bergant. Nasproti pa mu je pripeljal Pavle Vozar. Do srečanja je prišlo na nepreglednem ovinku. Zaradi tega sta oba hotela vozili zaustaviti, žal jima zaradi poledenele ceste to ni uspelo. Pri trčenju je nastala na prvem vozilu škoda za osemsto tisoč in na drugem za okoli štiristo tiseč dinarjev. Hudo sta bila poškodovani sopotnici Vozarja, katerima so nudili zdravniško pomoč. — J. Jarc mladince je bila dolga 1200 metrov s 300 metri višinske razlike in 42 vrati. Mladi V ponedeljek so bile v Planici izbirne tekme mladih smučarskih skakalcev. Po tekmah so določili reprezentante, ki bodo nastopali 9. januarja v Zahomcu v Avstriji in 31. januarja na tekmovanju za pokal Kongs-berg v Punte di Legno (v Italiji). V Zahomcu bodo nastopili: Cuznar (Rateče), Putgar (Crna), Brus (Mojstrana), Prime in Jakopin (Triglav). V Ponte di Legno pa bodo šli: D. Puntgar, I. Pun gar, Burjak (vsi Crna) Bolhar in Prelovšok (Enotnost), Prime, Jakopin, Bogataj in Monc (vsi Triglav), Bizjak (Kropa), Krznarič in Brus (Mojstrana) ter Sodja (Javor-nik). Neresnične govorice V zadnjih dneh so v Kranju krožile govorice, da so v času novoletnih praznikov v kinu Storžič ubili človeka. Povprašali smo na TNZ Kranj kaj je v resnici bilo? Zvedeli smo, da je prišlo le do pretepa. Res pa je, da/je nekdo ob tej priložnosti zamahnil z malim žepnim nožem,* vendar s tem ni povzročil smrtnih poškodb, kljub temu je dejanje vredno vse obsodbe, -jj Med novoletnimi praznil:! je bilo moč videti tudi take in podobne prizore ob cestah po Gorenjski. Zakaj je umrla? Na Novega leta ob 4.20 uri zjutraj so našli pred hišo Vinka Stritih v Bistrici pri Tržiču mrtvo 63-letno Marijo šilar iz Bistrice št. 21 pri Tržiču, šilarjeva je ležala pri koritu za napajanje živine. Pri pregledu niso ugotovili znakov nasilja, domnevajo da je pfišlo do smrti zaradi zmrznjenja ali pa zaradi zastrupitve z alkoholom, -j} ■j 5. JANUAR 1966 * GLAS OGLASI 7 Poceni prodam samsko spalnico, šifrer, Kidričeva 11, Sk. Loka 1 Prodam plemenskega vola. Senično 15, Križe 2 Prodam nov avto zastava 1300. C. na Klanec 18, Kranj 3 Prodam kuhalnik na 3 plošče malo rabljen. Glinje 4, Cerklje 4 Prodam 1,2 original Fergu-sonov kultivator ali zamenjam za klinaste brane in zimska jabolka. Voklo 44, Šenčur 5 Prodam puhalnik za seno. Tušek Franc, Rovte 10, Selca 6 Prodam nov nemški električni šivalni stroj v kovčku. Naslov v oglasnem oddelku 7 Prodam 8 tednov brejo svinjo. Šenčur 360 8 Prodam prašiča za zakol. Trboje 11, Smlednik 9 Prodam večjo količino dobrih zimskih jabolk. Strahinj 70, Naklo 10 Prodam 8 prašičkov po 6 tednov starih. Glinje 10, Cerklje H Prodam bika simentalca za pitanje. Miklavčič, Koprivnik, Sovodenj 12 Poceni prodam moped Co-libri, fleksaret aparat avtomat in fiat kombi. Naslov v ogiasnem oddelku 13 Prodam 3 debele prašiče za zakol. Kranj, Staretova 13 14 Prodam kravo s teletom in dvosedežni moped T 12. Sajo-vic Franc, Srednja vas 55, Šenčur 15 Prodam dva prašiča za zakol. Britof 105 16 Prodam motorno slamorez-nico s puhalnikom (Speizcr) in prikolico za VW ali opel. Naslov v ogl. oddelku 17 Kupim lanek gumi voz za samca. Dam v zameno tudi 8 mesecev staro junico (si-mentalko). Bešter Marija, Zg. Eesnica 4S 18 Cenjene stranke obveščam, da sem odprl vinotoč priznanih alkoholnih in nealkohol-nih pijač. Se priporočam! Pri Sircu, Rupa 17, Kranj 6465 Vsem zavarovancem in uslužbencem zavarovalnice Kranj želi srečno novo leto 1966 Zavarovalni zastopnik Jernej Kozjek, Rupa 17, Kranj 19 Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujem za pomoč, ki so nama nudili ob nesrečnem požaru najinega posestva bodisi z lesom, denarjem ali vožnjami ter s tem omogočili postavitev novega doma. Šolar Janko in Justina, Ljubno * 20 Preklicujem avtobusno izkaznico 8453 na ime Ferjan Kristina, Olševek 37, Preddvor 21 Preklicujem izrečene besede o tovarišu Pintarič Slavku. Razinger Lojzka, Moste 53, Žirovnica 22 Iščem sobo v Kranju po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe poslati pod »soliden« 23 »GRADIŠ« LJUBLJANA PRODA STANOVANJA 1. V Ljubljani, v stanovanjski soseski Nove Jarše ob Šmartinski cesti a) v letu 196* bodo vseljiva: — enosobni stanovanja — enosobna stanovanja z dvema kabinetoma, — dvosobna stanovanja z dvema kabinetoma —trosobna stanovanja b) v letu 1967 bodo vseljiva: — garsonjere —- enosobna stanovanja — enoinpolsobt.a stanovanja — dvosobna stanovanji —dvoinpolsobna stanovanja 2. V Kranju, ob Valjavčevi ulici v letu 1966 bodo vseiiiva: — dvosobna stanovanja — dvoinpolsobna stanovanja Vsa stanovanj? imajt opremljeno kuhinjo in kopalnico in so ogrevana s centralno kurjavo. Ostala oprema po dogovoru. Vse podrobne podatke dobe interesenti v komercialni službi centrale podjetja v Ljubljani, Korvtkova 2, ali po telefonu 313-566, int 43. Delovne organizacije obišče na njihovo željo naš zastopnik. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega brata ANTONA KOSA se iskreno zahvaljujem vsem sostanovalcem, stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremni na njegovi poslednji poti in mu poklonili vence. Topla zahvala tudi pevskemu zboru in godbenikom za izkazano čast. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoča sestra Anica Pervanovič Zalog pri Ljubljani ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo drago in dobro mamo, babico, prababico in teto NEŽO SITAR Pavčkovo mamo na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, dr. Hriber-niku, g. župniku, pevcem, prijateljem in sosedom iskrena hvala. Rupa, Kranj Žalujoči ostali Oglas v »Glasu« -vaš poslovni uspeh! Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA, Šmartinska 154 obvešča vse poslovne stranke na Gorenjskem, da so se po sklepih delavskih svetov pripojile h Kombinatu »ŽITO« s 1. januarjem 1966 naslednje gospodarske organizacije: 1. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JESENICE 2. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BLED 3. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA RADOVLJICA • Vse stranke, ki so imele poslovne stike s pripojenimi pekarnami, naprošamo, da od 1. januarja 1966 dalje nakazujejo svoje obveznosti do pripojenih pekarn na žiro račun Kombinata »ŽITO« pri NB Ljubljana štev. 503-1-1700. Cenjene stranke naprošamo za nadaljnje sodelovanje in zaupanje. »21TO« LJUBLJANA PLESNI TEČAJI! V soboto 8. januarja 1966 se začno sobotni nadaljevalni plesni tečaj Tečaj bo samo ob sobotah od 19. do 22. ure V torek 11. januarja 1966 se začne nov plesni tečaj za začetnike. Tečaj bo redno ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.30 ure. Poseben plesni tečaj za zakonce in starejše se bo 2ačel v soboto 15. januarja 1966. Informacije od 5. do 18. januarja. Za začetni plesni tečaj, ki je vsak ponedeljek od 18. do 21. ure, dobi 10 plesalk brezplačne izkaznice za obisk tečaja. Prijave od 5. do 10. januarja 1966 od 18.30 ure dalje v Delavskem domu, vhod 4 Podjetja - ustanove ZGP Mladinska knjiga Kranj, Maistrov trg 1 vam nudi v svojem skladišču na debelo — pisarniški in tehnični material — pisalne In računske stroje po grosisličnih cenah. Izkoristite ugodno priložnost! Trgovsko podjetje »LESNINA« Ljubljana 'skladišče ŠKOFJA LOKA razpisuje delovni mesti 2 skladiščnih delavcev za skladišče žaganega lesa Nastop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD podjetja. Razpis velja do zasedbe del. mest. Pismene ponudbe ali osebni dogovor na naslov: ►»LESNINA« Ljubljana —■ Skladišče Skofja Loka Stari dvor 50 V V v Trzicu Tržiški radio je organiziral med svojimi poslušalci akcijo za zbiranja samoprispevkov. Do konca decembra so razprodali 4.400 blokov po 50 dinarjev, kar pomeni, da so zbrali skupaj 220.600 dinarjev, Za novoletne praznike pa so za darovalce pripravili žrebanje. Tri nagrade so dobili lastniki odrezkov oz. potrdil: št. 106 — tranzistor, št. 2408 — lonček za ekspres kavo in. št. 32 — avtomatski li-kalnik. t 5. JANUAR 1966 * GLAS TRŽIŠKA IN GORNJESAVSKA PROGA PO NOVEM LETU Dve medalji železnic S 1. 1. 1966 ne bodo prenehali voziti vsi vlaki — Postopno in preudarno — Zakaj smo doslej razburjali druge in sebe? S 1. 1. 1966 ne bodo prenehali voziti vsi vlaki — Postopno in preudarno — Zakaj smo doslej razburjali druge in sebe? Prvega januarja ne bodo prenehali voziti vsi vlaki na ukinjenih železniških progah. To je le datum, s katerim je treba začeti načrtno pripravljati preusmeritev prometa. To naj bi veljalo tudi za tržiško in gornjesavsko železniško progo. To so v glavnem povedali predstavniki izvršnega sveta Slovenije in železnic v pogovoru z novinarji na tiskovni konferenci, ki je bila v Ljubljani, 30. decembra. Na pogovorih s predstavniki prizadetih občin so že doseženi ustrezni sporazumi o medsebojnem sodelovanju železnic in lokalnih organov za postopno reševanje nastalih težav. Za prevoz v Tržič ne bo posebnih težav, ker so cestne zveze dobre, komunalno podjetje v Kranju pa bo v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami prevzelo ureditev industrijskega tira In razkladalne postaje v.Naklem. Več nerešenih stvari je na gorenjski progi. • Toda na konferenci »o • novinarji kritizirali tudi 9 okornost železnice kot dru- • go plat medalje sedanjih • ukrepov. Omenjali so pri-<6 mere neracionalnega raz-O porejanja in trošenja vozil, • prepočasno prevažanje bla- • ga in podobno, kar je • marsikje med potrošnike 9 vneslo nezaupanje do že- leznice in so se posluževali zračnega prometa celo za prevoz zelja. - K. M. Enakopravnost ali privilegij Zakaj izjema? — 215 delovnih organizacij prikrajšanih — Bo mo ralo res že o vsem razpravljati Ustavno sodišče? Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Jesenice in Radovljica je na svojem zasedanju 20. decembra 1965 sprejela stopnjo osnovnega prispevka za sklad zdravstvenega zavarovanja v višini 7 %, s pogojem, da novprečje stroškov za aktivnega zavarovanca ne bo preseglo 30 000 dinarjev. Ce bodo stroški presegli to mejo, morajo S^TSSlacUe obračunati in plačati dodatni prispevek po naslednjih stopnjah: če znaša znesek stroškov zdravstvenga zavarovanja od 30.001 do 65.000 din od 45.001 do 55.000 din od 55.001 do 65.000 din od 65.001 dalje Železarna Jesenice "8 .. 1 % 1.5% 2 % 3 % 2 % Lestvica dodatnih obremenitev je sestavljena po načelu, naj tisti, ki ima večje stroške z zdravstvenim zavarovanjem, prispeva večji delež za njihovo kritje. Toda zakaj je sicer v brezimen-ski lestvici posebej navedena Železarna Jesenice s stopnjo 2%? Iz pregleda povprečnih stroškov zdravstvenega zavarovanja po delovnih organizacijah je razvidno, da znaša S SEJE SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Za zboljšanje gospodarjenja v kmetijstvu Skupščina občine Radovljica je na zadnji seji pred prazniki obravnavala vprašanje v zvezi z urejanjem novih ekonomskih najemnin, problematiko kmetijstva in nekatera druga vprašanja. Zbora sta sprejela vrsto odlokov, ki urejajo novo gospodarjenje s stanovanji, in določila stopnjo dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Na seji so mod drugimi določili tudi novo vrednost točke; le-ta bo znašala 930 dinarjev in ne 960, kot je bilo to prvotno predvideno. Pri določitvi vrednosti bodo upoštevali specifičnost slehernega stanovanja po sprejetih merilih. Največ so odborniki govorili o problemih kmetijstva. Služba družbenega knjigovodstva je namreč zahtevala prisilno upravo v kmetijski zadrugi Jelovica v Radovljici, in sicer zaradi neurejenega finančnega" in materialnega poslovanja kot tudi zaradi slabih notranjih odnosov v kolektivu zadruge. V razpravi pa se je izkazalo, da s takšnim ukrepom ne bi rešili problemov v kmetijstvu, saj je stanje v tej panogi gospodarstva mnogo bolj kompleksno in težavno kot je to videti na prvi pogled. Kmetijstvo je zlasti z ločitvijo gozdov izgubilo pomemben vir dohodka. To posebej velja za Pred Novim letom — v torek, 23. decembra, so naši novinarji obiskali šenturško goro. Priredili so novinarski večer in se tako oddolžili zvestim bralcem v teh hribovskih vaseh. Hkrati gorenjsko območje, saj je tu že po naravi in socialni strukturi težko ločiti eno od drugega. Z doslednjo ločitvijo gozdarstva in kmetijstva so bili kmetijstvu nekako izpod-rezani ekonomski temelji za uspešno in rentabilno poslovanje. To pa je privedlo nekatere zadruge v težaven položaj. Zato so odborniki predlagali, naj bi vprašanje kmetijstva še enkrat temeljito proučili skupaj z gozdarji, ker bi le na ta način lahko izdelali stvaren program prihodnjega razvoja kmetijstva. Sploh pa bo vprašanje kmetijstva potrebno reševati bolj kompleksno in z učinkovitimi ukrepi, ki bodo morali temeljiti na dovolj jasno začrtani poti. Tehnično in strokovno usposobljeni ljudje pa se bodo morali bolj spoprijeti s proizvodnim delom. -J. B. In Urad. vestnik Gorenjske Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n.d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d, za nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo število aktivnih zavarovancev, ki porabijo več kakor 65.000 din letno za zdravstveno zavarovanje, v jeseniški občini 6.680 (v občini Radovljica pa 586). Večina teh zavarovancev so delavci železarne, ki bi po osnovni lestvici morala zato plačevati dopolnilni prispevek po stopnji 3%. Gre torej za izrazit privilegij ene delovne organizacije, v breme ostalih, oziroma za diskriminacijo 215 delovnih organizacij, ki so prav tako člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja ,pa zanje veljajo druga merila. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Jesenice bi lahko predložil tudi drugačno lestvico, takšno, ki bi ob upoštevanju problematike železarne kljub temu vsebovala enakopravne kriterije za vse. t Na vso srečo morata dati soglasje še skupščini občin Jesenice in Radovljica. Pa če bi bil sklep tudi tam potrjen, je zadeva zrela, da jo najmanjše obrtno podjetje postavi pred Ustavno sodišče, kajti obveznosti morajo biti enakopravne za vse delovne organizacije, pa naj šteje kolektiv 3 ali 7.000 članov. MIK Zob in prazniki »Navadno se to zgodi v praznikih, kajne!?* Da, dr. Armeni, vem, da deiurni zdravnik opravi veliko poti zaradi sitnosti pacientov, da ga za prazen nič bude sredi noči ali sredi nujnega dela drugje, vendar je le res, da tudi zob včasih začne boleti ravno takrat, ko zobozdravnika ni pri roki, ko je zobna ambulanta prta, sredi praznikov. Bil je dežurni zdravnik v nedeljo, 2. januarja. Izpadla mi je plomba iz zoba, živec je bil odprt, bolelo me je. Kako lahko boli zob, ve, kdor je to poskusil. Nobene tablete niso nič pomagale. Ob osmih zvečer sem — skoraj brez upanja — odšla v Zdravstveni dom v Kranju. Dežurni zdravnik dr. Armeni je imel veliko dela in mi je odkrito povedal, da pomaga le operacija, klešče ali jok. Zoba je škoda, zobna ambulanta je do torka zaprta, torej... Vendar mi je dr. Armeni naročil, naj pridem ob desetih, ko bo predvidoma prost in bo skušal odpreti zobno ambulanto ter mi odstraniti živec. Prišla sem, vse je šlo po sreči, po operaciji, ki je trajala dobro uro, sem bila rešena bolečin. Asistentke ni bilo, zdravniku se je mudilo, ker so mu prav takrat javili o hudi prometni nesreči, vendar je z dobro voljo vse opravil. Mislim, da zasluži javno pohvalo. Hvaležna pacientka za-