PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILN FRONTI ZA SLOVENSKO PftIMO •I E Leto 1. štev. 165 - Cena 3.- lire TRST, sobota 24. novembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L JTehJStjJjSSOfiAlSj^ Volja ljudstva je jasna Izjave članov bolgarske vlade o odnosih z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo Beograd, 28. — Današnja .'Politika* objavlja porodilo posebnega bolgarskega dopisnika o izjavah nekaterih elanov bolgarske vlade in vodilnih članov Domovinske fronte pari volitvah v narodno sobranje 16. novembra. Zunanji minister prof. Petkov je izjavil: »Vsi bolgai-ski politični krogi, ki so zbrani okoli Domovinske fronte, so veseli, da so naši voliv-ni izidi precej enaki izidu glasovanja za Tita. Moralna pomoč Jugoslavije To dokazuje, da imajo naši bratski narodi enaka čustva in podobno zaupanje v prihodnost. Ta ljudski glas se je na podoben način izrazil pri vas in pri nas. Ljudska volja je jasna. Mislim, da bodo to ljudsko voljo pravilno tolmačile slovanske in zahodne demokracije. Res je, da je naš položaj precej drugačen, kot vaš. Jugoslavija je član Združenih narodov. Jugoslavija ni v nobenem pogledu od nikogar odvisna. Bolgarija pa je še vedno pod vplivom določb o premirju, Bolgarija še ni član Združenih narodov, Bolgarija sedaj pričakuje, da bo sprejeta v to organizacijo. Upam, da bo po zmagi Domovinske fronte mogoče revidirati naš položaj glede na velike zahodne demokracije, k: jim je omogočeno, da znova pro-Uče svoje zadržanje do nas. Srečni smo, da velika SZ in njena vlada — prav tako kot bratska Jugoslavija in maršal Tito — pravilno presojata voljo našega režima in našega boja za demokracijo. To predstavlja za nas veliko moško pomoč ponujena z vso iskre-ralno pomoč, ki je ne bomo nikoli pozabili. Saj nam je bila ta brat-nostjo In ne da bi kdo računal na kakršnokoli povračilo. Znana stvar je, da se pravi prijatelji pokažejo v nesreči in vi ste naši prijatelji Jn naši bratje.* Slovanska sioga Govoreč v imenu narodnega sobranja je zunanji minister izjavil: »Brez dvoma je, da bo 18. novembra izvoljeno narodno predstavništvo vodilo isto zunanjo politiko, kakršno je vodila Bolgarija do sedaj. Temeljna linija te zunanje politike obstaja v tesnem stiku z demokracijami in v prvi vrsti z našo osvoboditeljico Rusijo. Narodno predstavništvo bo našlo pravi izraz velike želje našega ljudstva za trajno sodelovanje s Titovo Jugoslavijo in ZBSR. Narodno sobranje bo končno, kot aem prepričan, najjasneje in najbolj kategorično izrazilo naše zaupanje v slovansko slogo, v kateri ne vidimo napadalnega namena proti nikomur, ampak samo okrepitev miru v naših deželah. Bolgarsko ljudstvo ceni maršala Tita in ljubi tega odličnega junaka. Bolgarsko ljudstvo ceni politiko maršala Tita in smatra, pri čemer smo vsi enoduani, da je maršal Tito jamstvo za razumevanje med Bolgarijo ln Jugoslavijo, kakor tudi, da predstavljata maršal Tito ln Titova Jugoslavija o-srednjl steber obrambe miru na Balkanu.* Bolgarska opozicija Minister brez listnice Aleksander Obov je izjavil dopisniku -.'Politike*: »Nekateri ljudje so pričakovali, da bo bolgarska narodna poljedelska zveza preplašena po dejanju Nikole Petkova, ko se je povezal z Dimitrijem Gečevim, na predvečer Volitev. Toda naša stranka je na volitvah pokazala, da sestavljajo tako-zva.no opozicijo ljudje, ki ne morejo razumeti novega časa v Bolgariji m ki so fašističnega naziranja. Ti možje, kakor tudi razni karierlsti- poroča, da so v Teheranu aretirali voditelje demokratične stranke Iskandra Serabi-ja in Hašema Arina pod obtožbo, da sta se nameravala udejstvovati proti vladi. Nekateri iranski časopisi, ki so znani po svoji zvezi z reakcionarni mi elementi, so priobčili poročila: o «vstaji» v severnem Iranu in por ročila, da so se baje nekaki «punr tarski oddelki* polastili mest v severnem Iranu, med njimi tudi Zen-diana. Danes so časopis »Ettelaat* in drugi teheranski časopisi zavrnili te izmišljotine in prinesli poročila iz Zendiana, Astare in Ardeblla, ki pravijo, da vladata tamkaj red in mir. Navzlic temu širijo sumljive osebe v glavnem mestu govorice o neobstoječem separatističnem gibanju, med Azerbejdžanci v severnem Iranu. Po izjavi nekega ljudskega demokratičnega voditelja ima vik in lerik, ki so ga dvignili o takozvanj »vstaji* v iranskem Azsrbejdžar na, namen, da diskreditira volitve v krajevne samoupravne organe v severnem Iranu in s tem opraviči represalije, ki so jih sedaj podvzeli proti demokratičnim organizacijam in prebivalstvu severnega Irana, ki z njimi simpatizira. Izredno osuplost in ogorčenje prebivalstva severnih pokrajin Irana so povzročila poročila nekaterih tu. jih časopisov in oddaja londonskega radija, ki napačno prikazujejo resnični položaj v severnem Iranu, Urednik nekega' naprednega teheranskega lista je izjavil, da je presenečen nad nenavadno podobnostjo naslovov, ki so jih priobčili uredniki Seidovlh časopisov v Teheranu, kot so »Uporniki so zavzeli Tavris*, «Upomiki se pomikajo proti Teheranu* jn senzacionalnih poročil o isti stvari, ki jih je priobčila Reuterjeva agencija, katere dopisnik v Teheranu neredko navaja v svojih poročilih te korumpirane časopise. Iz Ardeblla poročajo, da je ravnatelj prosvetnega oddelka Dihaj strogo prepovedal dijakom in učiteljem krajevnih šol govoriti v domačem azerbejdžanskem jeziku. U-čitelji, ka bodo prekršili ta nalogi bodo odpuščeni iz službe. Ravnatelj gorganskega prosvetnega oddelka Borhot, ki se je nedavno vrnil iz službenega potovanja v Teheranj pripravlja tla za odpustitev demokratično usmerjenih učiteljev. Borv hot je posvaril učitelje v Benderi čanu in Gumbet-Kabusu, da bodo odpuščeni, če ne bodo pretrgali vezi z demokratičnimi organizacijami Perzijski ministrski predsednik je včeraj Izjavil v parlamentu, da potekajo diplomatski razgovori med perzijskim ministrskim pred* sednikomi Ibrahimom Haklmfin sovjetskim pooblaščencem v Teheranu zelo zadovoljivo. Španski vojni zločinci Mežico, 23. Tass. — Zveza za pomoč evropskim beguncem, ki ji načeljuje znani profesor zgodovine Mana Izidor, je poelala predsedniku mednarodnega vojaškega sodišča v Nuernbergu zahtevo, naj sodijo člane Francove »sinje divizije* bot vojne zločince. Poslaniki pri Francu Madrid, 33. — Agencija France Press« poroča, da so po odhodu &~ (meniškega veleposlanika Armura v Madridu ostali pri Francovi vladi samo Se trije poverjeni veleposlaniki in sicer: britanski, argentinski in brmftjjstt' SZ za povečanje madžarske proizvodnje Budlmpesšta, 23. Tanjugov dopisnik sporoča, da je na prošnjo madžarske vlade predsednilf zavezniške kontrolne komisije, maršal Vorošilov sklenil ukiniti izvzemši ne« katere primere — dobavo proizvodov madžarske industrije za Rdečo armado. Na ta način bo mogel velik del kapacitete madžarske industrije služiti zopet za reparacije in za potrebe madžarskega ljudstva. Poziv albanskega patriarha Tirana. 22. Tanjug. — ATA poroča, da je poglavar albanske avtonomne pravoslavne cerkve Krištof Kisel izdal poziv svoji duhovščini in pravoslavnemu prebivalstvu Albanije v zveri z bližnjimi parlamentarnimi volitvami, naj volijo kandidate demokratične fron* te. Poziv poudarja, da je dolžnost glasovanja za vse državljane zelo sveta. Domovina nas kliče, da povemo, ali smo za demokracijo ali ne, ali smo za svobodo našega ljudstva aM ne. Albanci naj volijo tiste, ki so se borili za osvoboditev Albo. nije, ki so zagotovili albanskemu ljudstvu njegove pravice in svobodo in mu prinesli boljšo prihodnost. Višji interes domovine zahteva; da smo ob volitvah vel enakega mnenja, da bo svet mogel spozna* ti. da smo vsi združeni v naši 4e-pptaskttčni fronti* PRIMORSKI DNEVNIK — t 24. novembra 1948. Zgodba se nadaljuje ali Kaj asa 88 Ms zgodi«znamenje »demokracije st. 11“ Defaiizacija, čiščenje fašističnih, sledov iz Sole pod Zavezniško vojaško upravo, to je poglavje zase. Vse višje vodstvo slovenske zavezniške šok, ki ga je izbral in imenoval g. Simoni, je nacistično, fašistično in domobransko. Začenja se z dr. Srečkom Barago, strokovnim svetovalcem (professional assistent) vrhovnega zavezniškega častnika za šolstvo, ki je bil imenovan zadnje čase tudi za ravnatelja višje realne gimnazije v Trstu. G. Simoni lahko izjavlja odposlanstvom slovenskih staršev kolikor hoče, da zavezniška policija ni našla nič proti njemu; saj tudi ne bo. On je jugoslovanski dr lavi jan iz Starega trga pri Ložu in je tam ter v Ljubljani zakrivil svoje prestopke. Ljudska sodišča i» N00 v Grahovem pri Lolu in v Ljubljani imajo obtohlni material. Naša obtožba v časopisu je bila točna in naše ljudstvo je enako točno ter je g. Simoniju naravnost izrazilo svojo zahtevo, da se Baraga odstrani s svojega mesta. Ni treba biti kak clumen» v pravu, če se hoče ugotoviti, da je bila edina pot, obrniti se na zavezniška jugoslovanska oblastva, ki so mednarodno priznana tudi s strani Združenih držav A-merike. Ali hoče g. Simoni svoj prezir do našega javnega mnenja tako daleč stopnjevati, da se rajg izpostavi nevarnosti, da bi mu morda njegovega osebnega svetovalca tiradi kot vojnega zločinca pred sodišče, kot pa bi temu javnemu mnenju kaj verjel. Kako malo upošteva naše javno mnenje, vidimo že iz o-kolnosti, da po vseh naših točnih obdolžitvah, ne le da ni odstranil tega izrodka z vodilnega šolskega mesta, marveč ga je v zadnjem času celo imenoval za gimnazijskega ravnatelja. Za višja šolska nadzornika za tržaško in goriško provinco sta bila imenovana dva domobranska služabnika. Oba sta zbežala pred našo osvobodilno vojsko. Isto velja za prof. Geržiniča, ki vrši ravnateljske posle namesto dr. Barage na višji realni gimnaziji v Trstu. Prav tako sta domobranska begunca nacistično fašistična kolaboracionista dr. Prijatelj, ravnatelj slovenskega učiteljišča v Gorici, in njegov namestnik dr. Vinko Brumen. Za katehete so na vseh slovenskih srednjih šolah imenovani sami sodelavci okupatorja. Mazora in Muhr v Gorici, Kramarič, Jamnik, dr. Vrečar Ivan in dr. Prešeren v Trstu. Med profesorji pa je bilo doslej že imenovano dobršno število domobranskih beguncev, ki jih kolaboracionis tično vodstvo zavezniškega slovenskega šolstva pismeno ali brzojavno kliče na profesorska mesta iz domobranskih zbirališč t; Previsu, Riccio-ne-ju in drugih krajev. Približno b0%, dve petini vseh profesorjev na slovenskih srednjih šolah sta domobranski. 8 profesorji se vračajo na zavezniške slovenske srednje šole v Gorico in Trst, tudi izdajalski dijaki. Največ jih je na trgovski akademiji v Trstu, kjer so profesorji večinoma domobranci, ali na učiteljišču v Gorici, na katerem so slučajno imenovali za ravnateljevega namestnika dr. Vinka Brumena, za ravnatelja pa samega dr. Prijatelja, zloglasnega ravnatelja ljubljanskega učiteljišča pod nemško nacistično okupacijo, one ljubljanske srednje šole, kjer je bilo po njegovi zaslugi največje število dijakov poslanih v nemška taborišča. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da še ni zavzel svojega mesta: ali se je sami zavezniški upravi zdelo le preveč gorostasno, da bi se z izvršitvijo svojega odloka umazala s to zverjo, ali pa se je njemu samemu zdel prostorček prevroč. Za g. Simonija seveda okol-nost, da je kdo zbežal pred našo osvobodilno vojsko, priznano zavezniško vojsko, ne zadostuje niti toliko, da bi ga napotila, da bi začel kakršnokoli preiskavo proti njemu. Da niti ne govorimo o obdolžitvi sodelovanja z okupatorjem. To očividno zanj sploh ni obdolžitev, najmanj pa, če jo mi izrečemo; t. j. naš tisk ali naša, organizirana ali neorganizirana javnost. Kje so razlogi za to nedobrohotno ravnanje, za nerazumevanje naših prilik, našega . ljudstva, njegovih teženj in borb; za ravnanje, ki nam je pogosto celo nasprotno, in kakšen mu je namen t Iz zgoraj omenjenih imenovanj domobranskih beguncev v vrhovno vodstvo slovenske srednje šole in drugam, lahko utemeljeno izvajamo kakšen je ta namen. Izgleda, kakor da g. Simoni hoče zavestno in z vztrajnim delom fašistizirati, t. j. prepojiti slovensko srednjo šolo s fašističnimi elementi. Ukaz št. 11 mu je dal pravno možnost za to, taborišča domobranskih beguncev v Italiji pa potrebna sredstva, »kvalificiranih* ljudi v ta namen, zato mu je bila njih usoda že davno prav posebno pri srcu. V razgovoru s slovenskimi prosvetnimi zastopniki je že v mesecu avgustu omenil približno petdeset profesorjev, »zastopnikov drugega dela slovenskega prebivalstva», ki da so doli nekje v Italiji. Odlok, ki ga je izdal o popolni kvalifikaciji vsega učnega osebja, ki bi ga nastavili in ki ga tudi z vso brezobzirnostjo izvaja nasproti antifašističnim Solnikom (na- Slrote slovenske narodnosti, stalno bivajoče v Trsta In okolici, katerih varnhl tele, da jih spravjjo v nadaljno oskrbo k dobrim družinam v Sloveniji naj se iglase takoj na odseku sa socialno skrbstvo, Via Ga-lati štev. 20 L Prav tako se vabijo sirote iz Tržaškega okrožja, naj se sglase na Tržaškem okrožju, Piazza Ponterosso štev. i 1L sproti domobrancem to ni potrebno, tako si vsaj lahko tolmačimo okolnost, da je na go-riškem učiteljišču nameščen kot profesor tudi lekarnar (n. pr, Žabkar), naj bi mu dal pravno podlago za izvajanje svojega načrta. Moskovski sporazum Treh velikih proti fašizmu in mednarodna konferenca vzgojiteljev, ki se je vršila pretekle dni v izvrševanju programa čiščenja nacifašizma na prosvetnem področju, v Londonu, se očividno ne tičejo g. Simonija. Prav tako ga nič ne zadevajo njih os tvorit ve, n. pr. na Koroškem, kjer je bilo, po zavezniških časopisnih vesteh, odpuščenih iz službe približno 50% učiteljev za stalno in nadaljnjih 25% začasno, ali v Nemčiji, kjer se preizkušajo posebne vzgojne metode v šolah, za izločanje nacizma iz zastrupljenih otroških duš. G. Simoni na svojo roko, po lastnih poteh dela za večjo — «čistost» in « slavo* zapadne demokracije, s «čistkami» nacistično fašističnih domobrancev iz slovenske zavezniške Sole z gori omenjenimi *rezultati>. Dobra srca Ivanka in Hinko Stibiel darujeta v polastitev spomina Uršiča Adolfa, žrtve procesa 1941, 1000 Ur za »Našega dijaka*, 1000 lir za tiskovni sklad. »Primorskega dnevnika* in 1000 lir aa sirote padlih partizanov. V počastitev spomina Andreja Čoka daruje tov. Olga Sosič 600 lir za «Našega dijaka*. V počastitev spomina Andreja čoka darujeta Nada in ing. Milan Sosič 1000 lir za »Nešoga dijaka*. Namesto rož na grob Lojzeta in Dolfeta iz Dutovelj daruje tovarišica Vrabec Marija iz Dutovelj Ur 180 za sklad Primorskega dnevnika.’ Tovarišica Mire Draga la Lokev pa daruje v Isti sklad Ur 100. Pogreb padlih borcev Openskega okraja V nedeljo, 25. t. m. bodo v vsem openskem okraju (Opčine, Bazovica, Gropada, Trebče, Pa-driče, Konkonelj, Prosek, Koa-tovelj in Sv. Križ) svečano pokopali domače partizane, ki se s svojo krvjo, napojili primorsko zemljo, da bi iz nje vzklilo seme svobode za prebivalstvo teh krajev. Njihove ostanke so pripeljali iz raznih predelov naše domovine, kjer so bili začasno pokopani. Vsi pogrebi se bodo vršili popoldne (na Proseka ob dveh), na Konkonelju pa bomo spremili padle tovariše na njihovi zadnji poti ob desetih zjutraj. Na Proseku bodo pokopali sledeče padle borce: Vales Mirka, Štoka Marjana, Bukovec Antona, Obic Viktorja, Cuk Dan-čija, Husu Karla in Milič Ma- rija; na Kontovelju pa: Daneu Egona, Štoka Vladimir*, Košuta Doroteja, Daneu Marto, Pra-šelj Juste in Cijak Alberta. Imen padlih borcev iz ostalih vasi še nismo preJelL Vabimo vse partizane, bivše španske bojevnike in vse ljudstvo, da s svojo udeležbo do. stojno počastijo junake, ki so tako nesebično žrtvovali svoja življenja za osvoboditev Slovenskega Primorja in Trsta. Preložena prireditev Izvršni odbor slovenskih in hrvatskih delavskih čet, ki so Mie v Franciji, javlja, da se nameravana prireditev v Trstu ne bo izvedla dne 25. t. m. kakor je Mio javljeno, ker se na ta dan naši tovariši iz Istre ne morejo udeležiti prireditve zaradi krajevnih volitev. Zato je prireditev odložena na dan, ki bo objavljen naknadno. Komemoracija i Gorici V soboto dne 34. nov. IMS- ob 8, uri zvečer, se bo vrči Is. v Gorici v dvorani Ljudskega doma, komemoracija v spomin padlim aa svobodo. Vabimo, da m polnoštevilno U- deležite. »Prosvetna matineja" V nedeljo 25 t. m. ob 10.30 dopoldne se vrši v kinu cNaziona-le» prosvetna matineja s pestrim sporedom. Sodelujejo: barko-vljanski zbor in radijski komorni zbor, Sancinov godalni kvartet, solisti Lavrenčičeva, B. Sancin, S. Ture! m Barbičeva in recitatorji J. Košuta, Simčičeva in Tiran. Ker je čisti dobiček namenjen akciji «Za našega dijaka*, porivamo vse meščane in okoličane, da se te prireditve udeleže. Seja plenuma sindikalnih strokovnih organizacij Dne 22. novembra zvečer se Je vršila v prostorih kemičnih sindikatov seja plenuma sindikalnih strokovnih organizacij. Razpravljalo se Je o najaktualnejših vprašanjih, ki jih je pojasnil v svojem referatu tov. Radich, predsednik Mestnega odbora. Tov. Radich je pojasnil prisotnim, da je sindikalno vodstvo stopilo v stik z ZVU zato, da bi rešilo vprašanje začasne ureditve dragl-njske doklade, ker je bUo določeno s sporazumom od 2. t. m., da se druga draginjska 100% doklada smatra za veljavno le za en mesec oz. za november. Delodajalci so zastopali gledišče, da plače delavcev v Trstu ne smejo biti večje kot v ostalih mestih Italije. Sindikalno vodstvo pa je vztrajalo na tem, da morajo biti plače v skladu s potrebami delavcev, oz. s cenami blaga na trgu. ZVU je določila, naj se veljavnost draginjske doklade podaljša še sa ec. mesec, do konca decembra in da se v tem času reši problem de flnltiViDO. Tov. Radich omenja, da niso dosegle druge 100% draginjske doklade vse strokovne organizacije, kar bi sicer bilo mogoče v ljudski vladavini, vendar je ta uspeh značilen zato, ker so ga dosegle najširše organizacije in bo zato laije doseči iste uspehe tudi ostalim strokam. Foldržavne industrije so dale te olajšave delavcem, tl naj zato stopajo po poti, ki so jo zarisale naprednejše stroke. V diskusiji, ki je nastala, je zastopnik pekov pojasnil, da njihova stroka ni hotela sprejeti takega načina olajšave, marveč je vložila protest zato, ker se problem ni rešil radikalno. Zastopnik pekov je izključnemu sindikalnemu gibanju, ter ga podrejevali političnemu. Da sl ne bi imeli nikoli kaj očitati, so se odločili, da bodo predali vodstvu Julijskih sindikatov s pomenico, v kateri navajajo, da sl ns želijo razdvojenosti, temveč sindikalno enotnost. Zato prevzemajo iniciativo za ustanovitev enoto« sindikalne organizacije. V ta namen naj se osnuje paritetična komisija, ki bi proučila problem združenja in bi obenem Imela v evidenca teritorialne, etnl-ške in politične probleme Julijske krajine. Ozemlje bo teritorialno samostojno do mirovne konference, etniško se spoštujeta obe narodnosti, slovenska in italijanska, politično se bo pa poglabljalo bratstvo narodnosti, ki so se borile proti fašizmu. Ta sindikalna organizacija bo povezana zaradi podjetij, ki se nahajajo v Jugoslaviji ali Italiji, z Italijansko delovno zvezo in z E-notnimi sindikati v Beogradu. Po konačanih študijah se bo prešlo na volitve končnega sindikalnega vodstva. — Predlog je bil sprejet. iBooslovflDska in Hlnrska ženska delegacija na poti skozi Gorico V sredo, 21. t. m. popoldne, so s posebnim avtobusom prispele v Gorico protifašistke, delegatke Jugoslavije in Bolgarije, ki so namenjene v Pariz, na prvi mednarodni kongres žena. Prenočile so v Gorici. Kmalu se je raznesla vest o prihodu odličnih gostov in takoj naslednje jutro so jih obiskali zastopniki mestnega odbora SIAU-Ja, zastopnice goriških Žena In mladine ter zastopniki ljudskega tiska. Pozdravila jih je tajnica okrož. odb. AF7, za Goriško, tajnica mestnega odbora SIAU-Ja, zastopnik italijanske mladine in zastopnica italijanskih lena. Jugoslovansko delegacijo sestavljajo tovarišica Anka Berus, minister za finance Hrvaške in poslanka; Kata Pejnovič, podpredsednica Glavnega odb. Hrvaške, poslanka, ki je Izgubila v narodno osvobodilni borbi tri sinove in moža; Otvoritev Slovenskega narodnega gledališča za Trst In Primorje bo v nedeljo 2. decembra 1945 izjavil, da bodo delavci zahtevali dnevno, ne pa nočno delo, ki je v današnjih prilikah posebno težko, ker ni dovolj hrane. Ostali so solidarni s svojimi zahtevami in jih bodo tudi podpirali. enotno sindikalno organizacijo Nato so razpravljali o vesti ki jo je prinesla »La Voce libera* in po kateri so Julijski sindikati ustanovili v Trstu Zvezno delavsko zbornico. Tov. Radich je v svojem referatu pojasnil stališče, ki ga v lem pogledu zavzemajo Enotni sindikati. Predvsem Je jasno da so Julijski sindikati vedno zavzemali stališče, podrejeno političnim ciljem, ki so čisto nacionalistični in razdor-ni. Enotni sindikati so večkrat pod-vzeli akcijo da bi se stvorlla enotna delavska sindikalna organizacija. ki bi imela za edini cilj zaščito delavskih Interesov, ne pa vmešavanje v politične težnje. Ravno tako ao vedno zastopali gledišče mirnega sindikalnega sodelovanja med italijanskim In slovenskim delavstvom Julijske krajine. Julijski sindikati pa so se vedno izmikali tako Evgenija Selič iz Crne gore, partizanka od 1M1. leta, ki je izgubila v borbi moža in tri sinove; Olga Humo, član Glav. odb. AEZ za Bosno in Hercegovino; Milica Staai-čič iz Cme gore, poročnik pri glavnem stanu zrakoplovstva; Mileva Rodič iz Bosne; Ančka Hafner, partizanka in tovarniška delavka iz Kranja; Mitra Mitrovič, minister za prosveto Srbije in poslanka; Nada Sremec, urednica lista «7.ene v borbi*; dr. Olga Miloševič, načelnica zveznega ministrstva za zdravstvo, in štiri druge. Zastopnica slovenskih žena la Go. rice je poklonila šopek cvetja načelnici bolgarske delegacije, tov. Coli Dragojčevi, glavni sekretarki Domovinske fronte in predsednici bolgarske Narodne ženske zveze ter poslanki. Ostale članice bolgarske delegacije so: Renata J. Nathan, glavna urednica lista »Narodni glas Sene* in dlan centralnega odbora Narodne zveze bolgarskih žena; Kunka Apostolova, član central, odbora '/.onske zveze in predstavnica sindikatov; Svoboda Card&fanova, predsednica akademskih žena; Ri-čka Krastnnova, arhitekt podprede. Bolgarske narodne ženske zveze; OD TRIGLAVA DO JADRANA Leda Dimitrova, tolmač, ter druge, ki so odpotovale že v zgodnjih urah in jih nismo mogli zato osebno spoznati. Tov. minister za finance, Anka Berus je v daljnem prijetnem razgovoru z našim dopisnikom najprej povedala, da bo prvi svetovni kongres obravnaval sledeče točke: lena v boju proti fašizmu; o demokraciji; ekonomsko-pravni položaj žene; naloge žene za zboljšanje socialne vzgoje otrok. Ta zadnji referat bodo podale Jugoslovanke. Iz delal se bo statut za ustanovitev mednarodne zveze, ki bo združila demokratične žene sveta. »Na prvem svetovnem ženskem kongresu — je dejala tovarišica minister — bomo prikazale uspehe narodno osvobodilne borbe ter našo odločno voljo, da se enkrat za vselej zbrišejo v svetu vse oblike fašizma.* Tovarišica minister se je lepo razgovarjala v Italijanščini z italijanskimi tovariši, Id so ji poklonili v spomin umetniško plaketo. Razveselile so nas besede tov. Cole Dragojčeve, glavne sekretarko Otačestvenega fronta Bolgarije, ki se je z nami razgovarjala v ruščini, da smo jo lažje razumeli. Dejala je, da je že mnogo slišala o nas, Primorcih; pristavila je, da smo tihi in delovni ter tako odločne volje. Ko je govorila o bolgarskem svobodoljubnem ljudstvu, je dejala, da je trajala nad 20 let njih borba proti fašističnim režimom in naposled proti nemškim zavojevalcem. Velike so bile njih žrtve, Je večje je bilo njih delo. Obljubile so nam, da bodo upoštevale naše težnje na mednarodnem ionskem kongresu. Okrog B. ure so jugoslovanske in bolgarske delegatke z avti odpotovale proti Milanu, odkoder bodo preko Svioe nadaljeval« pot v Pariz. Razdeljovniji osebnih izkaznic Urad ze razdeljevanje posebnih osebnih izkaznic v via Sam Carlo 2, Javlja, d« bo razdeljevanje osebnih izkaznic z začetnimi črkami N, O, R podaljšano do sobote 24. novembra. V ponedeljek 36. novembra se bo pričelo razdeljevanje a začetnimi črkami 8. V Via detla Vali« je podaljšan rok za začetne črke Q, R in T do sobote 24. novembra, v ponedeljek 26. novembra bodo pričeli razdeljevanje s začetnicami od U do Z. Priznanje soriškemu ONOO Prejšnjo nedeljo »e je v Gorici vrhi festival dela. Nekaj dni kasneje je zavezniška vojaška uprava poslala Okrožnemu NOO v Gorici sledeče priznanje: Ceslitamo vam za vašo uspelo organizacijo pri festivalu dela. Prav zadovoljni smo nad tovrstno discipliniranostjo udeležencev. Naj bo to prvi korak in k složnosti in k boljšim odnožajem med prebivalci tega ozemlja. Okrožni izvršni NOO pa je na to pismo poslal sledeči odgovor: »Zahvaljujemo se Vam *a Vaš dopis z dne 18. t. m. v zadevi organizacije festivala dela, ki se je vršil 18. t. m. Pri tej priliki se Vam zahvaljujemo za Vašo prijazno pomoč, katero so vodili Vaši organi javne varnosti in za oblastveno dovoljenje glede uporabe potrebnih prevoznih sredstev. VeseU nas. Vaše priznanje o discipliniranosti in miroljubnosti našega ljudstva in tudi pri tej priliki Vam želimo zagotoviti, da smo vedno in da bomo tudi v bodoče vedno vse storili, kar je v naši moči za prijateljsko sožitje obeh narodnosti v tej pokrajini, kar je tvorilo vedno bistveno načelo našega političnega programa*. Kakor je Okrožni NOO izrazil zahvalo so priznanje ZVU, tako je čutilo tudi prebivalstvo goriškega okrožja. Gospod major Shirk pa je smatral za potrebno, da v dokaz ne pristranosti ZVU pošlje podobne čestitke tudi gospodu predsedniku pokrajine dr. Huguesu. To priznanje pa ljudstvo drugače tolmači: Horda je gospod dr. Hngues zaslužil to priznanje s tem, da je kot disciplinirani član svoje stranke izza zaprtih oken copazoval* kako ljudstvo, katerega naj bi on po ukrepu ZVU, ki ga je postavila na to mesto ekomandirals, mogočno in veličastno manifestira svoje zahteve po ljudski oblasti, manifestira svoje bratstvo in složnost pri delu. Bolj pikri Goričani pa pravijo, da ima gospod Hugues neko zaslugo. Ta zasluga je namreč, da gospod Hugues s. svojim deležom pri-poizkusih razbijanja enotnosti našega ljudstva pomaga utrjevati našo odločnost in strnjenost v borbi za ljudsko oblast. Pravijo, da so mu za to hvaležni. Odkritje strahotnega zločina na Krekovši pri Idriji Tudi na samotnem kraju, K reko vil, so, po pripovedovanju dveh. gozdnih delavcev, v zadnji veliko-' nočni ofenzivi hitlerjevci in njihovi hlapci izvršili strahoten zločtn. Povzročili so mučeniško smrt najmanj 35 ljudi, ki so živi zgoreli v kleti gozdarske hiše. V tej samotni tako danes zelo aktivna članica AF2. Pri vsakem delu na vasi je prva; pa naj si bo pri zbiranju prostovoljnih prispekov, svežega in suhega sadja za ranjence in bolnike, ali pri razdeljevanju časopisov. Ko se ima vršiti na vasi sestanek, poskrbi, da so vsi vaščani obveščeni in zna vsem prikazati pomen zborovanja. Ta mati je zares priljubljena pri ljudstvu, katerem Je v zgled. V Gorenji vosi pri Kanalu postaja vedno bolj živahno. Zene so delavne, pa tudi mladina se je razgibala. Mladinci so obnovili prostore za mladinski dom, ki bo otvorjen v najkrajšem času. Mladinski dom bo prav lep. Vas je darovala za prekop in prenos borcev 361 lir. Ker so se oživele masovne organizacije, se je močno razgibala vsa vas. TRBIŽ Na Trbiž so pripeljali bivšega ita-ljanakege orožnika, zloglasnega Evgena Venza, ki je po zlomu Italije postal desna roka gestapovskega komisarja Tribnika. Udeleževal se je pretepanja, zapiranja In streljanja protifašističnega ljudstva. Zahtevamo, da pove imena in pokaže grobove trinajstih žrtev, ki so jih ustrelili za vojaško kasarno v Trbižu. IZ BORJANE Da bi tudi Borjana, ki Je pod zavezniško vojaško upravo, proslavila dan jugoslovanskih volitev, sta mladinki Anica in Marija hoteli sredi vasi razobesiti trobojnico z zvedo. Toda med potjo sta Jima skušala domača skrivača Kramar Ivan in Hrast Albin iztrgati za.r.a-vo iz rok. Tovarišici tega nista pustili. Zakričali sta: «Rajši smrt, kot vama zastavo!* Prihitel jima je na pomoč Ivanov brat Kramar Justo, ki je napodil skrivača. Tovariš!ci sta nato izobesili zastavo, ki je ves dan ponosno plapolala in pozdravljala zmago Ljudske fronte s Titom na čelu. Miklavž prihaja Vojna je končala. Vojaki zapuščajo svoje edinice in se vračajo k svojim družinam, da se zopet poprimejo koristnega dela na polju in v delavnicah. Svoboda je prisfla! Naši otroci imajo končno zopet možnost, da dobe v roke slovensko knjigo. Oni so lačni duševne hrane. Kaj jim bomo dali? Pri Gregorčičevi založbi v Trstu, via Car-ducci 6, II., bo v kratkem izšla lepa mladinska knjiga Oskarja Hu-dalesa: »Triglavov polet*. To bo nekaj zanje! Poverjeniki in učitelji! Prosimo, da nam nemudoma pošljete nabrana naročila direktno, ali pa potom Slov. prosv. zveze v Ajdovščini in v Gorici. Razveselite vaše malčke, ki vam bodo hvaležni! Zveza primorskih Študentov Akcija v prid »revnega študenta* se Miša konou. Kakor hitro bomo sprejeli sadnje vsote, ki so bile zbrane na raznih prireditvah bomo sklicali javni sestanek, kjer bomo obširno pojasnili naje delovanje in predložili podroben obračun. Istočasno bomo objavili seznam vseh onih, ki so s svojim prispevkom podprli našo iniciativo. Sporočili bomo tudi tn-teresirancem, pod katerimi pogoji bdo mogli dobiti podporo, Iz prvih rezultatov sklepamo, da gre sa skupno vsoto 40-50 tisoč tir. Obiščite razstavo slikarija DJIGURSKI AKSENTIJA v Galleria del Corso okolici je operiralo 700 hitlerjevcev. Terorizirali so civiliste, ki so begali v hribe in jih mnogo polovili ter jih potem zaprli v posebno klet v poslopju gozdarske hiše. Po pripovedovanju vaščanov in partizanske mamice to Čekovnika, se je o priliki zažiganja vseh poslopij na Krekovši daleč na okoli čulo obupno klicanje na pomoč, ki pa je kmalu ponehalo. Pripomniti je treba, da so bili gestapovci oblili vso stavbo z bencinom in kmalu je bila vsa v plamenih. Pri odkopavanju ruševin so de* lave! naleteli na zasut vhod v klet, kjer so med pepelom našli eno Žlico, en šepni not ter razne kos« ženskega perila. Na ozemlju pod KrckovA so izkopali več žrtev hitlerjevskega nasilja, katerim so te zveri v človeški podobf preparale trebuhe tir jih pustile na mestu izkrvaveti, IZ KANALSKEGA OKRAJA Slikarska razstava V Galeriji del Corso razstavlja slikar g. Djigurski Aksen-tije svoja dela. Razstava bo odprta do prihodnjega četrtka. Mestna knjižnica Da se ugodi želji obiskovalcev, bo mestna knjižnica odprta za občinstvo, izvzemšl nedelje in praznike, kakor sledi: od 8.30 do 13,30 in od 16.15 do 18.45. Ob sobotah popoldne zaprto. Enotni sindikati Sindikat gradbene stroke. Delavci pri tvrdkah Polvi, Albori in Maio-nica naj se javijo v ponedeljek 26, t. m. ob 18. uri v ulici Imbrianl 5, L v avrho imenovanja upravnika menze G. Polvi. Razdelitev semenskega graha Statistični gospodarski kmetijski ur^-d za Goriško, sporoča da ima 2VTJ na razpolago neko količino graha kot seme za prihodnjo setev. Po odredbi deželnega odbora za kmetijstvo se bo omenjeni grah delil samo onim, ki ga pridelujejo za živilsko Industrijo. Vsi kmetovalci, ki imajo namen sejati ta grah in bivajo v občinah Caprlva, Krmin, Farra In Gorica, naj se obrnejo za nakazila semenskega graha na Statistični gospodarski kmetijski urad. V občinah Dornberg, Dobrava, Dolenje in Kojsko bodo ta grah delili krajevni odbori. Zborovanje kroinjarjev Prihodnjo nedeljo, 25 t. m., se bo ob desetih zjutraj vršilo v prostorih Trgovske zveze v Gorici (Ulica IX Augusta štv. 11-1 nad.) zborovanje vseh kategorji krošnjarjev. Predmet je zelo važen, zato vabimo vse krošnjarje, da se zborovanja v testnen interesu prav gotovo udeleže. -Priporočamo točnost. Vlaki Od 18. novembra dalje so ukinjeni na progi Postojna-Ljubljana sledeči potniški vlaki: Vlak št 61», ki odpelje to Postojne ob 11.45 in dospe v Ljubljano ob 13.35; vlak št 618, ki odide to Ljubljene ob 13.20 in dospe v Postojno ob 15.20 Mnoge naše mater« so se junaško vedle med narodno osvobodilno borbo in. vsestransko pomagale svojim borcem. Žnidaršič Rozalija, nad 60 let atsia mati to Kostanjevice, j« bila ena najboljših partizanskih kurirk. Mimo sovražnikovih zasedb in postojank je v smrtni nevarnosti nosila pošto borcem in aktivistom. Ta mamica je prav. | Nikolaj Ostrovski j Kako 76 se je (Roman) Banditi so pri sedemnajstem kilometru od Bojarke vrgli v zrak transport, ki je vozil kruh, po povelju komisarja za prehrano pa je bil oel odred premeščen tja. 23. decembra. Iz Bojarke so v mesto pripeljali še sedem obolelih na tifusu. Med njimi je Okunjev. Bila sem na postaji. Z odbijačev vlaka, ki je prišel iz Havkova, so zložili mrtva trupla. V bolnicah je hladno. Prekleti snežni vihar, kdaj bo prenehal? 24. deceber: Ravnokar sem priSla od Zuhraja. Točno Je torej: Orlik je včeraj ponoči z vso svojo bando napadel Bojarko. Dve uri se je med našimi In bando vodila borba. Banda je prekinila zveze in šele danes je Zuhraju uspelo dobiti točne podatke. Bando so odbili. Toknrevu j« kalilo jeklo Vička, ki j« bil to noč komandrtr straže. On je bil prvi,, ki je dal znak za alarm s tem, da je streljal na napadalce, toda ni uspel priteči do šole: bil je ubit. Od graditeljskega oddelka je bilo enajst ranjenih. Sedaj je tam oklopni vlak In 2 eskadrona konjenice. Sef gradnje je postal Pankratov. Ta dan Je Pužirovski dohitel del bande v vasi Glubokom in jo pobil do zadnjega moža. Del kadrov-cev nepartijcev Je z Izgradnje pobegnil peš ob progi, ne da bi čakal na vlak. 25. decembra. Pripeljali so Tokareva in ostale ranjence. Namestili so jih v kliniki. Zdravniki so obljubili, da bodo re-starca. J« v nezavesti. Življenje ostalih ni v nevarnosti. la Bojarke smo mi ln guberntj-skl komltot dobiti brzojavko: «Kof krogla prebila pral. Danes ga bo- odgovor na banditske napade, vam do pripeljali. Ubili se Franca Kla- I mi, graditelji oskotirn« proge, zbrani na današnjem mitingu, skupno s poveljstvom oklopnega vlaka »Za sovjetsko oblast* ln rde-čearmejci konjeniškega polka za-gottavljamo, da bomo kljub vsem zaprekom mestu priskrbeli drva do 1. januarja. Napeli bomo vse moči in pristopili k delu. Živela komunistična partija, ki nas je poslala! Predsednik mitinga Korča-gin. Sekretar Beržin*. V Solomenski so z vojnimi častmi pokopali Klavičeka, * * * Tako zaželjena drva so že blizu, toda do njih prihajajo za zelo veliko ceno: vsak dan je tifus pobral desetino potrebnih rok. Pavle je hodil kot pijanec in omahoval, ko ae Je vračal na postajo. Ze dalj časa je imel zvišano temperaturo. današnja pa je bila višja kot običajno. Trebušni tifus, ki je sesal kri odredu, je napadel tudi Pavla, toda njegovo močno telo se mu je u-piralo. Pet dni je imel toliko moči, da je vstal z betonskih tal. pokritih s slamo, in odšel skupno z ostalimi na delo. Ni ga rešil niti topel plašč, niti čevlji to veto*, M mu jih je bti poslal Fjodor in Id jih Je nataknil na še zmrznjene noge. Na vsakem koraku ga Je nekaj zbadalo v prsih od mraza je šklepetal z zobmi, meglilo se mu je pred očmi ln zdelo se mu je, da se drevje nekam čudno vrti kot na vrtiljaku. Komaj te Je privlekel do postaje. Čuden hrup ga je lznena-dll. Zagledal se je: dolga kompozicija se je raztegnila po vsej postaji. Na peronu ao bile lokomotive, ležale so tračnice n* progi. Izto-varjall so jih ljudje, ki so dopotovali z vlakom. Napravil je š« nekaj korakov in izgubil je ravnotežje. Komaj je šs občutil udarec glave ob zemljo. Sneg j« s prijetno svežino hladil vroči obraz. Našli se ga šele po nekaj urah. Odnesli so ga v barako. Kbrčagtn je težko dihal ln ni poznal ljudi okoli sebe. Pomočnik zdravnika, ki so ga poklicali s oklopnega vlako, je rekel: »Nevarno vnetje pljuč to trebušni tifus. Temperatura 41,5. O vnetju sklepov to o oteklinah na vratu ni treba niti govoriti — to je malenkost. Prvi dve bolezni sta dovolj, da ga pošljeta aa drogi sveto. Pankratov In Duhava. Id sta dopotovala, sta naredila vse mogoče, da bi rešila Pavio. Korčagtoovemu sarodnjoku Aljoši Hohanskemu so dali povelje, naj odpelje Pavla v rodni kroj. Bele * pomočjo vse Korčoginove skupin« in kar je najvažnejše, a pomočjo Holjave, Ponkratova in Duhove jim je uspelo, da so naložili nezavezstnega Korčaglna to Aljošo v prepoln vagon. Ntoo ju hoteti pustiti, ker so se bali, da bi se okužili, grozili so, da bodo med potjo tlfusno bolnega vrgli iz vagona. Holjava je medtem , ko je mahal z revolverjem pred noeovi tistih, ki so ugovarjali vstopu bolnika, vpil: — Bolnik ni nevaren. On bo šeL pa čeprav vos vržemo vse la vagona. Razumete, če se ga samo nekdo z ntoo dotakne, bom to javil po telefonu: vse fazno pobrali is vagona to zaprli: Tukaj torni Aljoša Pavletov mavzer: ubij takoj vsa kega, ki bi ga poskušal vrači iz vagona —• je da bi jih prestrašil. Vlak e* |z utonili I, peronu je Pankratov stopil k Du-bavi. - Kaj misliš, alt bo preživel? Odgovora ni dobil. — Pojdiva Mičaj; kar bo, bo. Sedaj morava za vse odgovarjati. Nocoj bomo lztovarjali lokomotive, jutri pa jih bomo poskušali spraviti v tek. Holjava je telefoniral ob voej progi svojim čestštkom. Prosil jih je, naj ne dopustijo potnikom, da M odložili bolnega oičagina to šele, ko je dobil trdno sagotovita, da »ne bodo dopustili* je odšel Na «M iamed velikih postaj so iz vagona izvlekli na peron truplo nepoznanega mladeniča, ki je ravno tačas umri. Kdo j« on to zarodi česa je umrl, oš vedel nihče. Postajni čekisti. ki so se spominjali Hoijavtoove prošnje, so pritekli k vzgonu, da H preprečili, da M ga odložili. Toda, ko so se prepričali, da je mladenič raz umrl, so dok povelje, naj truplo odnesejo v Holjav! so takoj javili v Bojarko to mu sporočili, da je tMi, za ka- SIAU Skorklja V društvenih prostorih v Tteote deli’Ospedole milltare št. 2 bo nocoj ob 20. uri predaval inženir Braun o francoski revoluciji. Izredni izpiti na slovenskib srednjih iolah Dijaki, ki želijo polagati razredne ali tečajne izpite na slovenskih srednjih šolah v Gorici, naj vložijo prošnjo na kol kovanem papirju za 8 lir z vzemi predpisanimi listinami najkasneje do 28. t. m. na ravnateljstvo šole, na kateri nameravajo delati izpite. Razredni izpiti se pričnejo 10. decembra, višji tečajni izpiti (matura) pa 17. decembra, vsakokrat ob 9. dopoldne v prostorih Belskega doma v ulici Croce štev. 3. Natančnejša navodila aa te izpit« so na razglasni deski v Šolskem’ domu. „Zi natega dijaka1* Nabrežinci so ob priliki promocije tov. Dr. Pertota Vojteha zbrali 2160 lir »Za našega dijaka*. Novemu doktorju iskreno čestitamo! Posnemajte vrle Nabrežtace! Prehr. Rti. V torek, 27. t m. se prične v Trstu delitev riža potrošnikom I, II, III, IV in V skupine, in sicer po 500 gr na osebo. Cena je po 32.60 lir za kg. Rok poteče v torek, 4. decembra. Od torka 27. t m. do 4. decembra bodo delili v vseh občinah tržaške pokrajine po 300 gr riža na osebo. Popravek V počastitev spomina Andreje čoka sta Nade in ing. Milan Sosič darovala 1000 (tisoč) lir za »Našega dijaka* In ne 100 Ur, kakor j« bilo včeraj pomotoma Javljeno. Olga Sosič Je darovala v isti namen 600 lir. TR2AŠKI RADIO Spored za ntdebjo, t5. 7. glasba za dobro jutro; 7.10 či-tanje sporeda v slovenščini; 7.45 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v Italijanščini; 7.45 koledar; 7.56 postna Jutranja glasba; 8.80 pol ure za Italijanskega kmetovalca; 9 kmečki sekstet; 9.80 pol ure za slovenskega kmetovalca; 10. sveta mo. š» iz cerkve sv. Justa; U. pridiga v slovenščini; 11.15 glasbeni spored za nedeljo; 12. pienoe iz Vidma; 12.46 poročila v slovenščini; 16. napoved časa — poročila v Italijanščini; 13.15 glasbena fantazija; 13.45 izvleček tedenskega sporeda; 14. pregled vesti; 14.06 psetr* glasba; 14JO mladinska prt ura; 16. pionir ska po) ura; 16.30 zaključek. 16. preno* iz gledališča Verdi: »Worther»; 19.30 pestra glnsbo; 20. napoved časa — poročila v slovenščini; 20.16 poročna v Italijanščini; 30.30 pianist Hotter; 21. športa- novice; 21.16 nopoletanske pesmi- 21.30 »BirIM* komedij* v enem fante od BUvla Zambcildt; 22/15 prenos Ir Vidma: 23, nsoov-d čns<* — zadnje vesti v italijanščini; 23.10 s# v slovenščini*; «920 Odgovorni urednik STEB CIRIL tZ žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem to soborcem, da bomo prenesli zemeljske ostanke padlih borcev, našega nepozabnega sina to nečaka DANILA TENCE referenta Komande mesta Sežana ki ji padel 13. t 1946 pri Škrbini to bratranca MARIJA TENCE mitraljezca ki ji padel 5. 1. 1946 v Volčah pri Sv. Luciji. V cvetu mladosti sta žrtvovala svoje življenje za svobodo slovenskega naroda. Prevoz na domača pokopališče to pogreb bo dne 25. 11. 1946 ob 14. uri. Sv. Krit pri Trstu, 24. 11. 1946. Žalujoči storži, sestre to ostalo sorodstvo. t Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da s® bo vršil v nedeljo dne 26. U. 1948 pogreb našega nepozabnega MIRKOTA Pogreb bo lz Križa (Tomaj) o* pnoseško pokopališče. Prosek dne 24. 11. 1946. Žalujoče družine VALE« to BVARA. ZAHVALA Naj prisrčne jša zahvala vsem, k1 so prisostvovali pogrebu našeg* najdražje ga, nad vse ljubljenega« edinega slon IVANA KALC Posebna zahvala mladini iz Grb" pade, Padrlč, Kolonjc In iz Trebč« Trebče dne 24. 11. 1946. Žalujoči starši, sestre to ostalo sorodstvo. Poizvedbe OLGA CARMELLI (ČERMELJ)' roj. 30. 7. 1908, zadnje vesti od 25-jan. 1946 Iz Ravrensbrilcka. Po sedbi Rusov odpeljana neaiuto’ kom. Kdor kaj ve, naj javi materi Mariji Čermelj, Senožeče 69, Tr»u MALI OGLI ŽNIDARŠIČEVE PAN.TE pleta«, dobro ohranjen«, p Pahor, Trebče žt 111. RUSKI TEČAJ, 1. zvezek, j« J Dobita ga v Sodobni založbi, Corso št. la. Istotam dobite n« vejšo ruske revije._______________ OFICIRSKE ŠKORNJE št. 4tH ženske škornje št. 42-41, p«* Via San Mk-helc 10, Trst. Prosvetno društvo KOSOVEL« v Tomi)« F** v nsdel|u II. t. m. * Jnrčllavo »DOM E sr* Vabljeni ».L F* 9**^ gstauto p š- E