2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONKDELJSKEGA ГОХВЛ ST. 19. V LJUBLJANI, 8. MAJA 1S3X 1ШЈДОА tt MATI «t Јншжп) DUŠEVNO ŽIVLJENJE RASTLIN astlina je enakopravno bitje med človekom in živaljo,« je dejal pred nedavnim znanstveni vodja novega filma »Ufe«, ki hoče prikazati čutno življe- _ nje rastlin, dr. Ulrich K. T. Schulz. To je nedvomno smel poskus, a Schulz ga vrši z vztrajnostjo že tri leta. Afi morejo biti rastline žalostne? AU Kakor med ljudmi imamo med rastlinami takšne, ki zgodaj »vstajajo« in ki dolgo spe. Z napornim delom je snemalec Suchner posnel dnevno življenje rastlin. V teh posnetkih je videti, kako se zvečer počasi pripravljajo za spanje, kako zvijajo svoje liste ali jih pobesijo, kako postajajo v tem položaju neobčutljive za vnanje vplive, kako se spet ЈШвмшје dnevnega življenja mimoze morejo občutiti strah In obup, sovraštvo in ljubezen? Ljudje na takšna vprašanja ne morejo s sigurnostjo odgovarjati. Znanost si seveda že dolgo prizadeva, da bi raziskala notranje življenje rastlin. Novi film ga hoče tudi nazorno prikazati. Seveda je čutno življenje rastlin drugačno nego pri ljudeh in živalih, ker živijo rastline pač v drugačnih življenjskih pogojih. Temeljno dejstvo pa je to, da imajo rastline določena čutila, e katerimi reagirajo na vnanje dražljaje. Kar so pri človeku Žični vodi, so pri rastlinah vodi dražljajev, ki prenašajo občutke od razdra-fanap mesta skozi тао rasfflrm prebujajo, se dvigajo in stegujejo, svetlobi in soncu naproti. Filmski možje pa so z vsemi mogočimi finesami preizkušali obračljivost rastlin do svetlobe. Majhne svetilke so prižigali n. pr. sedaj tu, sedaj tam. Kakor na povelje so se rastline obračale proti tem svetilkam. Videti je bilo, kako jih organi za dojemanje svetlobe obračajo v te smeri. Posnetke te vrste so delali v prostoru, ki je bil obdan s steklenimi stenami rubinaste barve, za katerimi so bili žarometi. Krvavo rdeča svetloba je torej rabila za osvetljevanje filmskega traku, med tem ko je bil prostor za line tako rekoč temen. Rdeča svetloba jih namreč ni dražila niti najmanj, tem bolj pa belo žareče svetilke. Celo na bakterijsko svetlobo so reagirale. Ker so mogli takšne posnetke delati le v prostoru, ki ga je osvetljevala rdeča luč, so morali uporabljati seveda filmsko tvorivo s posebno plastjo, ki je bila občutljiva za rdeče žarke. Rastline čutijo tudi bolečine, čeprav ne v našem smislu. Prezebajo, potijo se in se borijo za svoj obstanek do skrajnosti. Človek tega ne vidi ali pa le v skrajnih primerih. Toda kamera je s stisnjenim časom posnela tudi najmanjše gibe rastlinskega čutnega življenja. »Mučili« so jih, s tem da so jih stiskali, suvali ali ožigali. V istem trenutku je rastlina »vztrepetala« in kakor svarilni klic je šlo skozi stebla in liste. Rastlina je zavzela položaj kakor za obrambo. Filmski možje so poslali skozi rastlino slabotne električne sunke. Takoj so se listi zvili. Če pa so takšne poskuse delali ponoči, ko je rastlina spala, je reakcija izostala. To dejstvo je vodilo do novega poskusa: rastline so kloroformirali. Z umno pripravo šo jih spravili v zvezo s »pisalnikom«. Kakor na deski za mrzlico so se risale lomlje-ne črte na vrteči se registrirni boben. Sprva je bila rastlina pod vplivom etra kar »razposajena«, potem pa so postajali njeni življenjski utripi čedalje sla-botnejši, končno se je povsem »onesvestila«. V tem stanju so ž njo delali lah- ko, kar so hoteli, a ni več reagirala. Šele ko je eterska omama minula, je postala rastlina spet občutljiva, čutni organi so se zbudili. Iskre in ogenj so prizadeli rastlini »bolečine«. Z alkoholnimi parami so rastlino celo lahko opijanili. S prostim očesom ni bilo opaziti posebnih sprememb, toda kamera, ki je vsakih trideset sekund napravila en posnetek, je mogla ujeti poedine faze spremembe, ki je bila pravo drhtenje* Še mnogo drugim neugodnim okoli-ščinam so izpostavljali rastline v filmskem ateljeju. Pustili so, da zmrznejo ali da jih umori vročina. Žilava in težka je bila borba rastlin s smrtjo. V njih bližino so spravili tudi majhne količine čiste ogljikove kisline. Naravnost »z glavo navzdol« so se vrgle proti temu svojemu življenjskemu elementu. Prav tako hitro pa so se obračale proč, če so jih hoteli »osrečiti« recimo z žvep-lovim vodikom ali klorom. Do najtanjših korenin segajo čutni organi in draž-ljajni vodi rastlin. Film je n. pr. tudi pokazal, da imajo rastline v zrncih škroba v korenini in drugod neko vrsto organa za ravnotežje. Ce so na umeten način odpravili učinek težne sile, je rastlina rasla vodoravno dalje. V istem trenutku, ko se obnovi naravno stanje, pa pričenjajo učinkovati organi ravnotežja: steblo vodoravno ležeče rastline prične rasti navzgor korenina pa navzdol. Po razpravi H. Miltnerja —kj. NOV POLJSKI PRAVOPIS 1. 9. 1936 je naučno ministrstvo uvedle novi pravopis, dokaj različen od prejšnjega. To je že 11. oblika poljske ortografije po ustanovitvi poljske države: doslej je ostala v veljavi 8. oblika. 9. in 10. prosvetni minister ni odobril, 11. pa ie napravil obvezno za šole in državne urade. Glavne poteze ee dajo takole poenetj: tujke ee pišejo z i. n. pr. chemia, Hi&ronim, za c, z in a pa z j. n. pr. Franoja, komiisja. A.zja, Dve besedi se smeta pisati na dva načina: Maria in Marija, triumf in tryumf. Dvozložni-ce, pričete s c, s. ali z da ne postanejo enozložnice, se pišejo: cyjan, Syjam. Syjon. Za predlogi pride /: objavič, odjechač, pod-jazd, rozjasnič. Poleg objadač sie stoji obi-ad. Vsa pravila in besednjak (okoli 35.000 besed) obsega n. pr. Nitscheva Ksi%žnica-Atlas. K. Starost in težave, pomanjkanje in zlo-volja — vsa ta pogubna življenjska rja se da odstraniti edinoie z olfem veselosti. Dr. Olivier W. Uolmet RJAVI HROSC jELonI Busch-izreaanka) EN M A V C DR. ANTON N A D A L J 7 ЈГ a Eiri — njih ostanki so Al-Ж banci — so pritisnili na Koro-/ ško Kelti (400—15 pr. Kr.). V gornjih predelih so se imeno-v«Ji Tavrijci: »tur« je gora. Na spodnjih pa Noriki, po mestu Noreji. Spojili so se z Rimljani. Po njih je ostalo . nekaj imen: Drava (ne pomeni torej Deroča kot češki pridevnik dravy), Karavanke, boginja Belestis... Nazadnje Se morda — golša. Potakem privesek, o katerem se je izrazil star Korošec, videč tujca brez takega okraska: »Bog tega človeka nima rad, ni mu dal vseh REZ I Z À R O, en mav čhez gmajnico DEBELJAK E V A N J E Liepi pobči rajamo, Sibe vase Imamo, Liepe dečle vozimo Z devetami krofami ... Fejst fantje, ki nosijo že sibe vase, t. j. sive lase. Ista zamenjava kakor po Tolminskem: pijem velo bino kakor kraba vele varbe. Sv. Anton je hodil v šolo zabitarsko, t j. jezuit(ar)sko, kakor omenja pravilno dr. J. Lovrenčič v razpravi »Študent v naši narodni epski pesmi« (Mentor 1936). Pri Beljaku se v Dravo izliva Jezer-nica, odtok Osojskega jezera. Posled- VRBSKO JEZERO giidovc. Berneker navaja bolg., srb., ukraj. »gušo« kot izposojenko iz ro-munščine, pozna jo tudi v lombardšči-ni. Iz te je po Štreklju slov. goža in nem. dial. Gosche. Ako je ta razlaga točna, si moram misliti, da sta naš gol-žun in golša naslonjena na golt(anec). Drugi naziv za prirodni nakit je prča-(nec) in brahor (od brehati). Glede na galski ali keltski izvor pa méni Меуег-Lubke v R. Et. Wb 1935 pod značko geusiae — Kehle, da zadevna balkanska beseda težko sem spada. Nemara je naš samodrč prenaglo uhajal in zato nisem ugledal nobenega golšavca. Brez njih pa ni, saj pravi popevka v Borovljah: šiša je strhana, skedenj pa uknjast; lubca je krofasta, èocôj pa pukvast Se močnejša priča je tale ziljska: nje ime nam hitro pokliče v spomin Aškerčevega »Mutca«, o katerem je F. Brus razpravljal 1. VII. 1934 v SI. — Tu omenja m. dr., da je Preserje kot Oso je pristen slovenski izraz, akoprav ga Nemci tolmačijo po rodbini Ozius. Isti list je poročal 2. IX. 1936, da Poljaki izkopavajo ostanke Mutca, t. j. Bole-slava Smelega, pokopane 1. 1279. V koroški narodni pripovedki (M. Potočnik) vprašuje kralj Matjaž, ali lazijo še mravlje na tri vrhove: Sv. Krištofa, Šent-Magdaleno, Šent-Urha. Iz Melikove Slov. I 333 razbereš, da so kraji s »Šent« večji, starejši. Na zemljevidu Slovenske Matice stoji Sv. Magdalena. Sta to dva kraja? Glede Urha trdi naš sprevodnik, da je le slabo iz-rekan »vrh«. Na severu od Urha je Šmi-hel, kjer je šent reduciran ob jezikovni krizi na Š! V krstnem imenu go-voré nekateri h kot š: »Jaz sem Mišjem ti «i Miš jev, oba sva miš jela.< V Vernbergu je pred vojno župano-val Slovenec Vošpernik, pač istega porekla kakor Mencingerjeva Ušperna, ki sem jo srečal tudi na Kočevskem in jo Pleteršnik beleži: lošperna, t j. tepka, bruške v logu, Holz b i r n e. Hotel Strimitzer nas opozarja, da je v bližini selo Strmec (Sternbg.). Pol-glasnik je tu podan z i, včasih pa ga nadomesti a, n. pr. Tultschnig, slov. Čaj nice, ali Čajnče, iz Tlčanice. Z u so pele vokalni r nemške dive lani na ljubljanskem velesejmu: moje surcé. Tudi Francoz Thérive je zapisal Konr- klets za Krklec. Ob naši poti le» Kovče, skrčeno iz Lukôvik ali Lukôvica (Vs Koviče). Za njo se niza Skočidol, pogruntan iz prvotne oblike Skočidlo, skočidalo -4 slap, sopotnica, kar je šlo z vso beda* stočo v nemški prevod: Gottesthal (Il Pintar, LZ. 1911, 591). Z enakim obrazilom je stvor j en naziv Matschiedl, slov. zdaj Močile, občina Steben na 23-lji; dalje PojedI (pojilo), obč. Himmel-berg, in Pail v graški okolici. A.VG. VOG% X м&зшвшкм; шјзосдј Drveč mimo lipe smo si nekateri v duhu s tiha ponavljali Levstikova stiha: Korotan je čuden svet, Lipa nosi hrastov cvet... Lipa : Sloven, hrast : German. Tako je poudaril dr. Kravina v svojem predavanju 13. dec. 1936 in pristavil, da je od 400.000 duš na Koroškem 100.000 pristnih Nemcev. Slovencev je še 100.000, od teh komaj Vs še zavednih: Podjuna, Rož, Sp. Zilja. Tretjino tvorijo zagrizeni nemškutarji: učitelji, orožniki, sodniki, financi. Ta sloj se je 1. 1934 izneveril Avstriji in potegnil s Hitlerjem. L. 1906 je Sušteršič priznal volilni red, ki je prinesel Korošcem obup. Plebiscit je bil že tedaj izgubljen. Kje so časi, ko se je naš kmet upiral nemški gospodi? Saj prve kmetske vstaje na Slovenskem so bile v Koro-tanu, in sicer v 2. polovici 15. stoletja... Oj preljuba Kremljica, Ki si naâa zabranica... Tam na jugu stoji Tmara ves, na-zvana po Otmarju (Ot-mar: po bogati dedovini sloveč). Zakaj ne: Tmarja ves? Mehčanje r-a se je po Miklošiču jelo zgodaj opuščati. Ramovš - Breznikov Pravopis zahteva nemehčan r pri za-padnoevropskih besedah, a Prešeren je tako ravnal tudi pri Homeru. O Vrba, srečna draga vas domača, bi bil mogel vzklikniti, ko smo uzrli vas, imenitno po dolgem jezeru, ki ga je nepoboljšljivim plesalcem izcedil iz sod-ca siv starček — menda za piruhe. Vrba, v nemškem prevodu Felb'n, kasneje Velden, je lansko jesen privabila celo siamskega kralja z obilnim spremstvom. »Bis daher und nicht weiter kamen die serbischen Reiter« te spominja ob cesti napis na povojne trzavice. Vsakdo med nami je že čul o napisu: Sie kamen wie gierige Raben... prišli so ko gladni gavrani! — Ob tem gledanju moraš pritrditi španskemu pesniku, ki pravi, da na tem parljivem svetu ni resnice ne laži, vse je odvisno od barve naočnikov, s katerimi opazuješ: En este mundo traidor nada es verdad ni mentira: todo es eegUn el color del cristal con que se mira. Napisi kot Villa Knappitsch, Haus Krassnig glasno in jasno govoré o poreklu prebivalcev ... Loga ves, slovenska, bi se morala pisati Ugova ali Uga v., nazvana po posestniku Haugu ali Hugu iAugsriarf). L. Pintar je sporočal L 1910 v LZ. (234), da je v okolici Vrb-skega ježera nekaj ribiških koč in gostišče ali mežnija (mansio), kar je istega porekla kot francosko maison ali mašun na otoku Krku, pa tudi med Ložem in Loškim potokom. Kje pa je Kepa? se je vprašal ta ali oni. Zdaj je tu, zdaj tam, skače ko žoga. Autobus se namreč tako obrača, ko žremo kilometre v južno smer. Loče (pri nas bi bilo Loke?) imajo gostilno s slovenskim izveskom. Naslednja vas kaže dvojno lice: St. Egiden — St. Ilj, Volksschule — ljudska šola; gasilski dom pa le nemško. Hibriden, spoluver-ski pravopis tiči an nekem čudnem izvesku: Čudnick. Kot zastopnik našega konzulata Je prisedel tujskoprometni referent g. Schlicher iz Loga vasi, s katerim sva se že rokovala v maju 1919, ko je ljubljanska realka napravila izlet v te krasne kraje. D A U J E S knjigami Je kakor x ognjem v naših ognjiščih: k sosedu grel po ogenj, prižgeš si ga doma, daš ga naprej, in Je lastnina vseh. Voltaire Proebst: MATERINA SKRB (lesorez) Moško srce je kakor jesensko nebo. VEČERNE URE IGNAC KOPBIVEO NADALJEVANJ I anes sem hodil po mestu, želel sem srečati tebe, srce je slutilo, da si tu, pa sem šel. Podnevi me cest ni strah, ker so polne j dostojnih ljudi s cilindri in ši-_____ rokokrajnimi klobuki na glavah, telo pa jim je speto v elegantne površnjake, da je člove kod nerazumljivega spoštovanja prisiljen pogledati v tla in se prikloniti, ko sreča te ponosne ljudi, in nehote ga postane sram samega sebe in svoje skromne vnaftjosti. Podnevi ni razcapancev, ker stoje po cestah redarji, da bi sestradane! s svojo mahedravo hojo ne kršili cestnih predpisov. Na cestah se mora vse gibati naglo, — na povelje, — ko pa je človek lačen, se ne more gibati kot bi se moral, pa pač ovira promet; tega ne dela s kako zavestno, protipostavno namero, ampak samo od lakote, ker je lakota huda stvar. Sicer je tudi še iz drugih razlogov dobro, da sestradancem branijo po dnevi na ceste (ampak ta drugi vzrok pride manj v pošte v), človeku je go- TRIJE MU S K E T I R 3 I ALEKSANDER OUMAS »t ® ILUSTRIRAL NÔSRETHAKDEM « JOKAT» MI DOVOIA DOLGA VOŽNJA Mylady je bila vsa divja od jeze ter se je na potu v Porte La Pointe hotela večkrat vrniti, da poroča kardinalu. Uvidela je, da Athosa ne sme imenovati, ker bi ta govoril o njej in o njenem vžganem znamenju. Morala je molčati, izvršiti svojo nalogo z obi* čajno previdnostjo ter šele po svoji vrnitvi izposlovati od kardinala pra- vico za maščevanje. Njena ladja se jte morala boriti z viharjem in drugimi težavami. Celih devet dni po vkrcanja je še zmerom videla na obzorju francosko obalo. Ko se je Planchet v Ports-mouthu vkrcal, da se vrne na Francosko, je prišla agentinja Njegove Emi-nence na Angleško. tovo neprijetno tisto večno zasledovanje vesti, navadnega greha se izpoveš in duša se ti umiri, živ greh pa gre po vseh potih za teboj. V samotni, mračni in blatni ulici sem srečal človeka. Prvi trenutek sem celo sam mislil, da ni človek, pozneje, ko me je nagovoril v popolnoma čednem in razumljivem jeziku, se mi je zazdelo, da utegne biti kljub vsemu človek. Pri-capljal je proti meni počasi in z odmerjenimi koraki, gledaje v tla. Sprva se mi je zdelo, da se valja po tleh, to pa menda zaradi teme, ki je v tej ulici, pozneje sem videl, da ima noge, in da celo hodi z njimi. Se nikdar nisem videl toliko bolesti v človeških očeh. Edino ČASTNIK ' Bil je eden izmed tistih redkih dni, ko sije na Angleškem sonce. Mylady je stala na zasidrani ladji, ko se je približala nenavadno oborožena obalna križarka. Na krov je stopil neki častnik brez spremstva. Moštvo ga je sprejelo z vsemi častmi, ki jo je zahtevala njegova uniforma. Častnik je spregovoril nekaj besed enega samega takšnega pogleda se spominjam, a še tega sem videl pri opici. Majhen podeželski cirkus se je ustavil v naši vasi. Poleg požiranja ognja in sežiganja papirnatega denarja, ki ni hotel goreti, so razkazovali opico z mladičem. Vaščani so s čuvstvom opazovali vzajemno sožitje matere in otroka ter se navduševali zlasti nad neprestanim zibanjem samice, držeče mladiča v naročju. Nekoč je mladič plezal po žičasti kletki in jedel kruh. ki so mu ga dajali gledalci, nenadoma je priletel od nekod kamen, zadel mladiča prav v sredo glave, da je brez glasu telebnil na dno kletke. Samica je zatulila s tistim čudnim opičjim glasom, planila k s kapitanom ter mu dal prebrati neki papirje. Nato je morala priti na krov vsa posadka. Po kratkih vprašanjih glede vožnje in cilja je častnik natančno pregledal vse, ki so bili zbrani na krovu. mladiču, ga vzela v naročje ter se postavila pred ljudi ravno in ponosno. Z očmi, polnimi bolečine in smrtnega sovraštva, je šla po ljudeh od enega do drugega, dokler jih ni ustavila na meni. Streslo in zazeblo me je do kosti, da sem zbežal, a še dolgo po tistem dnevu sem videl njen pogled v sanjah. »Gospod, lačen sem, naj se me usmilijo.« Še vedno me je gledal, da mi je postalo nerodno. Bal sem se tistih vrtaj očih oči. »Nimam, — ničesar nimam, razen dolgov in par cigaret v žepu.« Sram me je postalo svoje revščine, lahko bi mislil, da mu lažem, kakor drugi. Po- vršnik bi prodal, pa ni bilo starinarja v bližini. »Tudi cigareto vzamem. Vidim, da drugega nimate, v očeh vam vidim..» Vem, — tudi v snažnih oblekah tiče stradači. Celo jaz sem nosil snažno obleko, sicer ne takšne, kot jo imate vi, toda snažno vendar in zaslužil sem jo. Zdaj je pa že dolgo, odkar ne zaslužim ničesar več. Dva in štirideset let sem star, spanje po kleteh in vlažnih luknjah mi je pustilo revmatizem v sklepih, da se komaj gibljem, a bi kljub' temu delal, ko bi me kje zaposlili. Huje je beračiti; — ampak dela ni in ni, živ pa človek ne more pod zemljo.« IZ OCI V OCI Ustavil se je pred Mylady, jo ostro opazoval, rekel pa ni nobene besede. Nato je stopil h kapitanu, prevzel vodstvo ladje ter ukazal obrniti jadra, kar se je takoj zgodilo. Ladja je od-plula v spremstvu kri žarke. Ko je bil častnik gledal v Mylady, je skušala ženska brati iz njegovih oči. Star je bil kakih 26 let, imel je nekoliko poševno čelo, kakršnega imajo navadno pesniki in zanesenjaki Njegovi lasje so bili kratki in tenki, oči je imel motne in globoke. Usta so mu bila lepo zarezana, močna brada je izdajala veliko voljo. Njegov obraz je bil miren. Ko so končno dospeli v lufco, je bfla že noč. Prižgal je cigareto in gel, jaz pa sem bežal domov. Kaj bi hodil po mestu, ko pa kljub strogi pazljivosti, ki jo posvečajo cestam, lahko srečam še več teh revmatičnih ljudi, kajti pri nas jih ni malo. Tebe, Angela, nisem našel. Morda te niti tu ni, — morda, kdo bi vedel, lahko da me je varala podzavest, — lahko, saj človek v tej zmedeni dobi zadvomi celo v neoporečnost svojih čuvstev, kako naj bi verjel sanjam in podzavesti. Morda pa te niti duša ni čutila, kakor sem bil mislil, lahko da je vse to o tvojem prihodu le odblesk spominov iz tedanjih časov. D A E J E RIBE Z MORSKO BOLEZNIJO Na velikih prekomornikih ki prihajajo ta čas iz Amerike, so velike pošiljke zlatih ribic iz Floride in New Jerseya ki fih prodajajo na Angleškem in na celini. V zadnjem času je dospelo na ta način n. tw 5 tisoč zlatih ribic z »Aqujtanio« in celo 80 tisoč z »Berengmlo« in 100 tisoč z velepar-nikom »Queen Mary«. Pri tem so strokovnjaki, bi spremljajo te ribje prevoze in ki morajo rilbe negovati, opazili nekaj nepričakovanega. Viharji ki so v zadnjih tednih divja/M preko Atlantika, eo povzročili smrt premnogih teh ribic, ki so silno trpele zavoljo — morske bolezn,;. Ce valovi prehudo 2ï«r»îo oceanske velikane pričnejo ribice bljuvati in bljuvajo neprestano dokler ne poginejo. Najmanj odporne so pri tem niponeke ribe, med katerimi zahtevajo ooeaoski viharji največ žrtev. ČOLN V megleni temi in v mrzlem zraku so se svetilke komaj videle. Strahopetna Mylady se je zgrozila. Častnik je velel prenesti njeno prtljago v Čoln, ji ponudil roko ter jo povabil v čoln. Mylady se je obotavljala in vprašala: »Gospod, ali je na Angleškem navada, da so mornariški častniki na razpolago svojim rojakom in da jih celo iz- krcajo?« »To je splošna odredba, ki se mora izpolnjevati v vojnem času in vi ste pač prisiljeni se pokoriti.« »Dobro, sledila vam bom.« V čolnu je sedel častnik zraven nje na velikem plašču. »Naprej!« je zapovedal. Osem vesel je istočasno zaveslalo in čoln je zdrknil po vodi. IZ LITERARNEGA SVETA CRNOGOREC Ш SLOVENSKO NARODOPISJE Miučun M. Pavi6evis(kusl so пашгев posredovali spoznanje, da zadošča streha, krita z dolgimi, žlobafcam шиШшјоИла* opekami iz etermta. Ker segreje orisana streha vodo za 4 prostorov In kabin segrevajo hladno vodo naàih planinskih potokov? Kakor je razvidno Is slike, (kaj kmatu ne ho treba do 9 stopinj, ni dvoma, da so ai mnoga kopališča z novimi napravami potrojite obisk kopalcev. (tma) Znano je, da so se bile za in preti obstoju Eiffelovega stolpa pravcate bitke. Spričo letoènje razstave pa so to vprašanje dokončno rešili. Uspeh je ta, da bodo stolp popravili. Stroški bodo znašali 3.5 milijona frankov. Strokovnjaki menijo, da. se iana stolp za svoj nadaljnji obstoj zahvaliti zgolj kratkovalovni anteni za televizijo. Hoteč se zavarovati pred neprijateljl, je zgradila Švica na Jungfraui (4116 m nad morjem) slušno postajo. Nova postaja zaznava ropot letal na razdaljo 200 kilometrov. Postaja je zvezana preiko posebnega telefonskega voda z dolino. Tako ji bo mogoče v primeru napadov v 56 se_ kumdah obvestiti vse varnostne postaje, ki jim pritiče naloga zaviti mesta v uanet no meglo. V USA poseduje 74 odstotkov rodbin, po številu 22,869.000, radio sprejemnike. Spričo tega ni čuda, če prodajo ameriâke tvrdke letno 5,500.000 radio sprejemnikov. Francoska državna radio-uprava je namestila v vseh večjih mestih (doslej v 50-tih mestih) zvočnike, ki naj služijo prebivalcem a prenosi glasbe državnih postaj. Ker so spričo te ugodnosti zahteve večjih podeželskih krajev po zvočnikih vedno večje, upajo, da v Franciji kmalu ne bo ved kraja brez »javne glasbe«. (tma) LETALSTVO V Ameriki preizkušajo nove letalo, ki je doseglo že na prvem poskusnem poletu hitrost 612 km na uro. Letalo je enokril-nik in je opremljeno z zvezdnim motorjem učinka 1150 konjskih sil. Čeprav znaša njegova razpetina kril le 9.36 m, n I uspešno izrabo aerodinamskih principov dali letalu akcijski polmer 2.700 km. V Franciji so z letali na dvižni vijak dosegli že izredno lepe uspehe. Najnovejše letalo, ki je bilo zgrajeno na osnovi razpisa francoskega ministra za zrakoplov-stvo, se je dvignilo po kratkem zaletu navpično v zrak in je ostalo 10 minut v višini petih metrov. V Hamburgu so zgradili novo preko-oceansko letalo za severnoatlantsko poštno službo. Letalo ima krilno razpetino 27 m. štirje motorji s skupnim učinkom 2.400 konjskih sil mu omogočajo, da leti ■ hitrostjo 330 km na uro do 5.000 km daleč. Nemci upajo, da bo letalo preletelo Ocean brez pristanka. Navzlic temu so — pač iz previdnosti opremili nalašč za novo letalo dvoje ladij z letalskimi pračami. Z niponskim kapitalom ter niponaktmi stroji in napravami so otvorill v Kitajo novo letalsko zvezo, ki bo vezala mesta rholom, Kalgan, Peiping, Tientsln. Cinčor In Dadren. Družba, ki opravlja IctnMM promet se imenuje »Haituag«. ZA LJUBITELJE CVETLIC Cvetlice v maju Mesec maj, ki so ga nekoč tako vneto opevali pesniki, je tu. V naravi vse klije in cvete. Toda staro pravilo: rastline, ki na »prenesejo« snega, ne smejo biti pred sredo maja na vrtu ali na balkonu, velja še danes F.na sama mrzla noč lahko uniči nežno rastlinsko življenje. Zato moramo biti previdni. Seveda pa ne smemo zato zamuditi pravega časa. V sončno, dobro razrahljano in pognojeno gredo vsadimo paradižnike. Rastlinice dobimo pri vrtnarju, ki jih moramo previdno presaditi. Tudi fižol je zelo občutljiv za mraz. če hočemo imeti zgodnji fižol, napolnimo v začetku maja cvetlične lonce z dobro vrtno prstjo, y vsakega položimo po pet zrn zgodnje vrste, postavimo nato lonce v zmerno topel prostor ob oknu ta skrbimo, da je prst zmerom nekoliko vlažna. Sredi maja jih presadimo v posebno gredo po pet rastlinic s skupnim koreninjem v razdalji po 30 cm. Tudi semena kumar In buč lahko »vse-jemo« sredi maja na prosto, ne smemo pa pozabiti, da potrebujejo mnogo sonca ta mnogo hrane. V začetku maja lahko položimo tudi gomolje dallj in gladijol v zemljo, toda njih kali moramo do srede meseca ponoči varovati pred mrazom, najbolje tako, da poveznemo čeznje cvetlične lonce. Za begonije je čas po 15. maju. Pred tem dnevom tudi ne eej kapucink, če hočeš, da bodo krasile tvoj vrt ta balkon! Katere cvetlice so najprimernejše za balkone? Kjer je sončno, toda vetrovno, so pokončne ta viseče pelargonlje Se najhva-ležnejSe. Na sončnih, toda nevetrovnih balkona uspevajo dobro salvije, marjetice i. dr. Na prostor, kjer sije sonce le nekaj ur, posadiš najbolje viseče fukslje, M navadno иаретжјо tudi na. kraja, kjer ni "ЧЧрД sonca. Seveda to ne more biti pravilo za ocvetličenje balkonov. Ravnati se moraš po lastnih izkušnjah. Tudi večina naših sobnih cvetlic se že veseli svojega poletnega življenja na prostem, toda pred sredo maja jih ne smeà prenesti na balkon ali na vrt, zlasti ne letos, ko je vreme tako nezanesljivo. Te naše prijateljice so močno občutljive za slabo vreme, ki jim lahko zelo škoduje. Lahko si nakopljejo močan prehlad, lahko pa tudi nevarno obolijo. POLJSKI POMPEJI J. Kositrzew&ki, vseučiliški profesor т Poznanju, je izkopal predslovansko mesto ob jezeru Biskupinu, ki ga je zablatila reka Gasawka. Naselbina je edinstvena te vrste v Evropi: stoji pa ne kolih, ampak na močvirnih tleh. Sega v dobo 700 do 500 pred Kr. Imelo je »lužiško omiko«, ki je cvetela v tem času med 1400 in 500 pred Kr. Našli so mnogo orodja, posodja, n. pr. kopač od rogov, šila, statve, puščice itd. PRAKTIČNE NOVOTE Mlinček za mešano kavo Kjer imajo v gospodinjstvu dvojao vrsto kave_ recimo poleg prave tudi sladno ali drugo podobno kavo, bo mlinček z dvema shrambama za različne vrste zelo koristen. V tem primeru ni več potrebno, da bi razne vrste pred zmlet jem s potrato časa mešali. Med mletjem samim je mogoče sestavljati mešanico, ki ai jo želimo, s preprosto manipulacijo brez Skatel in škmicljev ali greziilnih meriL Dve ra»> Ečni vrsti kave sta dobro zaprti v dveh steklenih shrambah. Pokrovec z bajcmet-nim zaporom ta plutovinasto zapiralno plastjo skrbi za to, da aroma ne uhaja. Motno steklo brani kavna zrna pred škodljivo dnevno svetlobo, a pri tam na™ Je mogoče stalno videti, koliko kave je Se v shrambah. Naravnamo porivač in zmelje-mo poljubno količino ene vrste kave, pri čemer nam merilna lestvica na stekleni lovdinj napravi natančno pove. koliko kave smo Kmleli. Z enostavno preložitvijo porivača nameljemo nato poljubno količino druge kavne veste . Mletje oskrbujeta dve jekleni plošči, izmed katerih Je ena gibljiva, druga negibljiva, nt ploSfii zsme-Ijeta enako drobno "•"H?"' fraCKM^ boiJM WtnMTWW], urila % A M PROBLEM 200 M. Segee »SchackspeAaren« 1934 Rešitev problema 199 1. a2—a3 grozi Tb4 mat, Sg2 (a), Dc6 mat 1... Sf5 (b), Dxc2 mait 1... Sg4 (e); 2. Dc4 mat, l...Sd5 (d), 2. De8 mat. ZA BISTRE GLAVE 319 Zgodovinska letnica Neko zelo važno zgodovinsko letnico ob koncu srednjega veka dobimo na ta način: polovico te letnice odštejemo od 938, odštejemo nato ostanek od 202 in če delimo rezultat z 80. dobimo 8. To je obenem polovična vsota vseh številk v števili» ki ga iâcemo. Za katero letnico gre? U O A N K A Craseus Prepevam, piskam, pripovedke pravim, politikom prinašam poročila, priložnostnim, pa tudi pristno pravim. O priliki pa plačam po potrebi. Kratica moja je BB. Kako pa celo bo ime? ■(оцтд 'ABfozjq pisBzaia) UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAGA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAH UnKtnlfltm ta opzeva ж LJubljani, Knalljeva ulica 6 — Mesečna naročnina Din *<-» y-ii ti nHirtrfli dotwtleua Dtefc-