PRIMORSKI DHEYN L ■----------- GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ■ČLZjjJtev. 75 (1763) TRST. petek 30. marca 1951 ' Cena 15 lir fapleten položaj oholi Koreje /‘i,vrai:aio Mae drthurjei/o ponudbo - Truman poudarja, da je za prestop 38. i/zpo-11 a potrebna poprejšnja politična odločitev - Trumanove izjave o ciljih na Koreji ne bo ffASHlNGTON, 29. - Zaole-okoli k°rejskega P.0raj-a vsak da" *v tisln?aSpI10^0‘'a “i poroči- Na ! dalw;s nii raz. ■ --a eni stran Nski "l™1 strani je danes <^;br ,«za svetovni HSm1 vladi- naj ne aC ■^■r^urjeve DO H s* d oremirje (kitajska ^ se doslej o tem nepo- ie Truma: r* Je za . n poudaril, ^ PotrehS ® 33‘ vzporedni-£ odiočffef, ^P^nja polita-^ odrekpi V s tem indirekt-Man-o el Ma= Arthurju kom-PreW^aj yei kot «taktič->«ein: ?S^acenJe te fiktivne leta ums ki ie bda določe-JS®> na podlagi diplo- ?2Sa? Sarazuma med ZDA {(“tene ve^enenl 50 blile Pre" S>Vj (G?1. ° skcQ'ajšnii Tru-Sif 1 0 cili'h OZN na 5^1 ^iavlklng ie danes pre-jfsc ArthuHV kateii je označil ji se s-shu ° Plonudbo, da ^^nikovv, ? Poveljnikom so- vZaiSi ra,Cet na Koreii in pil kot razS°varjal o prešteva vi . ^Vredno odgovora* S kitaiii? ie dal gtesnik «Od-mir ga lindstva za sve. Vnosni11 Pr°ti ameriški na- so v njih ne- V zahtevah1’ u°d JaP°nske ,Va vojno "?b6naga P°vra-ks PrenHz sk°do, ker so SS? r^-a bi filavna « t končno padla le ^ji®°dba v; b i; Ptizn.,, s° J° Predlagale l'N^J>.ttPoln„a Japonski pravi-' % kii ga nadzorstva nad 2?'tSUve inVnu1- ne omeiuie Sj^’ Japonk1 gospodarsklh ^l?i!Utinok2 bi morala so ?5Nkot temelj, % -Ce te 0 ° se obvezale vse v5 sp ttliren n?'aciie' da bo' So r® In nato n tVredile svo ^ Ja^užiip pz°t]a in se nt IsM^nslto j s-, e’ Menijo da OZN čZk° Spre5eti za sSff* ®°0ataši bežijo 5 12 Irana SSran,29 BI VSh.. O, , n , čiti vzporednik, če to smatra za potrebno, in podčrtal, da je nemogoče poznati v naprej potek vojaških operacij. Potrdil je bojazen Marshalla, da se je sedanja kriza poslabšala. Dejai je, da položaj ni bil še nikoli tako resen, odkar je pričela Amerika z novimi napori za mobilizacijo. Predsednik je dodal, da mora ameriško ljudstvo nadaljevati s svojimi napori za izpolnitev državnega obrambnega načrta. Kakor se je danes izvedelo v Londonu, predsednik Truman najbrže ne bo dal napovedane izjave, ki so jo napovedovali za konec tega tedna. To odločitev so sprejeli po posvetovanju s predstavniki trinajstih držav, ki so poslale svoje čete na Korejo. Truman naj bi bil priznal, da je zadnja Mac Arthurjeva izjava zmanjšala učinek predvidene izjave ameriškega predsednika. V Londonu so prepričani, da pekinška vlada upravičena dvomi o iskrenosti namenov zaveznikov v trenutku, ko je še vedno pod vtisom izzivanja vrhovnega poveljnika sil OZN. Kakor danes zvečer izjavljajo v angleških dobro obveščenih krogih, predstavniki štirinajstih vlad, ki so udeležene v korejski vojni, razmišljajo o možnosti objave skupne izjave o političnih ciljih sil OZN na Koreji. To novo proceduro naj bi svetovala angleška vlada. Kakor sta danes zvečer javila tajništvo OZN in komisija treh, ki je dobila nalogo, naj stopi v zvezo s Pekingom glede ureditve korejskega vprašanja in prenehanja kitajske intervencije, nista dobili od Mao-cetunga nobene zavrnitve, da bi stopil v stik s to komisijo. Komisija treh se že dva meseca zaman trudi, da bi stopila v stik s kitajsko vlado. Vendar izjavljajo v Lake Successu, da komisija še ni izgubila upanja na uspeh in ne smatra pekinškega molka za dokončno odkloriitev razgovorov. * * * TOKIO, 29. — Na zahodnem delu korejskega bojišča so se Severni Korejci in Kitajci močno upirali v zadnjih 24 urah in hoteli preprečiti, da bi se sile OZN na tem odseku kmalu približale 38. vzporedniku. Zlasti je bil močan odpor pri Munsanu in Changorju ter ob cesti med Uijongbujem in Changorjem. Nekaj vzhodneje in sicer na odseku severno od Seula so, se zavezniški oklopni oddelki približali 38. vzporedniku na pet kilometrov. Na vzhodni obali pa so južno korejske čete sedaj že 16 km severno od vzporednika. delavce. Vlada je takoj stopila v stiki z «Angl0 - Iranian Oil Company» in ji svetovala, naj ne ustvarja nezadovoljstva med delavcj v tem težkem obdobju. V Ispahanu so bile predvčerajšnjim velike demonstracije. Delavci v tekstilnih tovarnah zahtevajo že več časa zmanjšanje delovnih ur in povišanje za 35 odst. mezd za nočno delo. Zdi se, da bodo v Ispahanu zaradi tamkajšnjih demonstracij razglasili obsedno stanje. Do zanimivega pojava je prišlo danes v Bagdadu, iraški prestolnici, kamor prihajajo iz Perzije številni avtomobili bogatašev. Ti potujejo v Sirijo in Libanon. Iz Ankare poročajo, da je neki neznanec telefoniral iraškemu poslaniku in bivšemu ministrskemu predsedniku Mohamedu Saidu, da bo «ustre-ljen kakor izdajalec Razmara, če bo podpiral sedanjo vlado*. LONDON, 29. — Ministrski predsednik Attlee, ki se sedaj zdravi v bolnišnici, bo v soboto za nekaj ur zapustil bolnišnico, zato da bo v imenu laburistične stranke govoril po radiu. Prvi razgovor Auriol - Truman WASHINGTON, 29. — Pred. sSčtoik francoske republike Aurioi se je danes popoldne sestal v Beli hiši s predsednikom Trumanom. Spremljala sta ga francoski zunanji minister Sehuman in francoski poslanik Bor.net, Po razgovoru je tajnik Short prečital novinarjem sledečo izjavo: ((Predsednik francoske republike in predsednik ZDA sit® se eno uro razgovarjala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, predsednik francoske re. publike je predtočil predsedniku ZDA pogoje v Franciji, napredek v programu za francosko oborožitev in sedanji položaj y Indbkini, Predisednik francoske republike je izjavil da je francosko ljudstvo odločeno braniti se pred vsakim tujim napadom in da francosko ljudstvo brezpogojno podpira obrambno organizacijo držav atlantskega pakta. Predsednik ZDA je izjavil, dla jc opogumljen po 'izjavah predsednika Auriola, in je iz- razil zaupanj?, da bo mir mogoče ohraniti Auriol je danes govoril v «National Press Club* o političnem in gospodarskem položaju Frainoije. Govoril je o zgodovini francoske politike v zadnjih 40 letih in dajal, da leta 1940 niso bife krive Vladne krize za položaj, v katerem se je znašla Francija, pač pa «kri-ža Društva naroidbv, kriza mednarodni solidarnosti, kriza kolektivne varnosti*. Nato je Auriol dejal, da Francija težko prenaša obtežbe, češ da nima volje braniti se proti napadu. Pri tem: je navedel žrtve in škodo, ki jih je Francija utrpela v zadnji vojni, ter je poudaril, da so za obnovo že uporabili 12 milijard dolarjev, od katerih je Marshallov načrt prispeval 2 milijardi in 200 milijonov. Govoril je nato o francoskih izgubah v Indldkini od1 leta 1945 dalje ter pripomnil, da je parlament kljub vsem tem izdatkom izglasoval veliki oborožitveni program. tnii preložena na danes PARIZ. 29. — Namestniki štirih zunanjih ministrov se da. nes niso sestali in so odgodili svojo dvajseto sejo na petek popoldne. Kot je izjavil predstavnik francoskega zunanjega ministrstva, je bila seja preložena. ker so zahodni delegati ugotovili, da jim jo potrebno več časa, da ti pripravili odgovor na včerajšnje Grcnriko-ve predloge. Zahodni namestniki so se kc-t običajno sestali danes predpoldne. V Londonu So glede novih Gromikovih predlogov dokaj rezervirani. V, političnih krogih poudarjajo, da so nekatere točke tega predloga takšne, da so potrebne podrobnejših pojasnil, in ugotavljajo, da tudi v novih predlogih ZSSR postavlja slejkoprej v ospredje vprašanje razorožitvi Nemčije. Nadalje' poudarjajo v istih krogih, da govori Grcmiko o razorožitvi štirih velesil, da pa niti z nesedico ne omenja sovjetskih satelitov Madžarske. Romunije in Bt 1 iarije, ki se obo-rožujsjo dialeč preko meja, ]ti jih postavlja mirovna pogodba. To pomeni resno ogrožanje njihovih sosedov, predvsem Jugoslavije, pa tudi Grčije in Turčije. ‘ Svečan sprejem „Slovenije" v reškem pristanišču Včeraj kmalu po šestnajsti uri je v reško pristanišče priplula novo zgrajena prekooceanska ladja ((Slovenija*, ki so jo zgradile amsterdamske ladjedelnice za ((Jugoslovansko linijsko plovidibo*. Prihod ((Slovenije* v pristanišče so pozdravile druge ladje s piskanjem siren, medtem ko so se ob pomolu, določenem za pristanek, pričeli zbirati ljudje. Ko je ladja, za to priliko slavnostno okrašena, pristala, ;0 je pozdravila več tisočalava množica. Na palubo so stopili gostje, med njimi pomočnik ministra za pomorstvo pri vladi FLR.T. tov. Dančevič, ki je pozdravil posadko in izrazil prepričanje, da bodo mornarji na tej ladji sledili vzgledu drugih jugoslovanskih posadk, ki so si pridobile ugled Po vseh morjih sveta. Za njim je govoril podpredsednik vlade LRS. tov. Marijan Brecelj, ki je dejal, da je to prva ladja, ki nosi ime Slovenije, za kar jo ie slovanski narod vzel v svojo zaščito. Zaradi snega, ki je včeraj ponoči zametel ceste, je bilo nemogoče pripeljati vsa darila, ki so jih Slovenci pripravili za Pred novimi stavkami po vsej Franciji Državni uslužbenci nezadovoljni s sklepi vlade - Name ščenci pri prevozništvu zahtevajo posredovanje Oueuillea PARIZ, 29. — V francoski prestolnici še vedno niso našli rešitve, s katero bi omejili stavko občinskih nameščencev pri prevozu. Običajni promet v podzemeljški železnici in z av-tobusi je po 14 dnevih stavke še vedno zelo omejen. Vodstvo stavke ni zadovoljno z dodatki, fci jih je odobrila vlada, m vztraja pri popolni izpolnitvi zahtev. Včeraj je mestna ^ železnica prepeljala dva milijona potnikov, k:lniso plačali za vožnjo niti stotinke. Število nameščencev, ki ne stavkajo, je namreč tako majhno, da ne. morejo izdajati voznih listkov- Stavkovni odbor občinskih nameščencev pri prevozu je sklenil, da bo takoj zahteval razsodišče predsednika vlade Queuillea, «da se najde nagla rešitev spora*. Franciji grozi nevarnost, da se bodo stavk« razširile. Med sindikati namreč narašča nezadovoljstvo, ker je vlada odklonila zahteve za zvišanje mezd. Sedaj grozijo s stavko izterjevalci davkov, nameščenci pri poštnih uradih, državni uradniki, nameščenci pri bolnišnicah in pogrebnih podjetjih, nameščenci pri mestni čistoči in drugi občinski uradniki. Ni še znan izid referenduma med nameščenci letalske družbe «Air France*. Delavci v nacionaliziranih tovarnah pa nameravajo zahtevati zvišanje mezd za 15 odst.. Prav tako grozijo s stavko pomorščaki. V Brestu Toulonn in Lorieutu so prenehali z. delom delavci v ladjedelnicah. V prejšnjih dneh je že kazalo, da je stavkovno gibanje popustilo; prav zadnji val stavk pa kaže, da nova francoska kriza še zdavno ni prekoračena. Vzrok, da groze sedaj s stavkami predvsem delavci državnih indtistrij in državni uradniki, pa je v tem, da vlada od lani ni povečala tem uslužbencem plač. kar je Pa sicer delno dovolila privatnim industrijam. Tako so na primer v pariški železni industriji povišali plače v zadnjih dneh za 50 odst., v državnih rudnikih, elektrarnah in plinarnah pa so morali povišati plače za 10 odst. Na vsak način pa bo imela ni obrambni sistem. Francoska vlada je dala na razpolago ZDA tudi pet letalskih oporišč v Maroku, ki ostanejo pod francoskim poveljstvom. Britanska vlada pa je dala na razpolago ameriškemu letalstvu štiri oporišča v Veliki Britaniji ter dovolila, da v Veliko Britanijo pridejo trije ameriški bataljoni protiletalske obrambe. V ameriških krogih izjavljajo, da bodo letališče La Mar-tinerie pri Chateauroux_ dali r.a razpolago vsem državam vlada velike težave pri tem. ko I ti, kakor se bo razvijal zahod- — _ b I —1 t. * - - * L' w C. A Ac IcO bo iskala način, da spravi v pravo sorazmerje cene in plače, hkrati pa da omeji izdatke. V tekočem finančnem letu so bili v Franciji pripravljeni na 160 milijard deficita, če bu pa vlada povišala plače držav-nim uslužbencem in bo Pri tem nastalo novo povišanje cen. pa bi lahko deficit narastel na 300 milijard. Če bo hotela vlada to vsoto vsaj malo znižati, bo morala odrediti poviške za promet in razpisati nove davke. Ravnateljstvo državnih železnic’je še. sklenilo povišati od t. apr iin 1. .j i i ut 10,5 odst. oristojlbine za prevoz blaga. Vzroke inflacionistične tendence v francoskem gospodar, stvu ie iskati v pomanjkanju surovin. Tj vzroki so torej izven vplivnega področja francoskih oblasti. Glede surovin se je položaj v zadnjem času sicer nekaj poboljšal, toda to še zdavnaj ne pomeni preobrata v mednarodni konjunkturi cen in ni nobenega znaka, da si je francosko gospodarstvo opomoglo v tej krizi. okrasitev ladje. To bodo storili, čim bodo ceste očiščene. Čestitaj, je posadki in jij želel mnogo uspehov pri nadaljnjih vožnjah. Zadnji je govoril poveljnik ladje, kapitan Franjo Topolšček. ki se je zahvalil za prisrčen sprejem in zagotovil, da bo posadka častno opravljala, svoje dolžnosti. Po končanih govorih so si gostje ogledali ladjo, ki ima 9.200 ton nosilnosti. Ladja je iz ladjedelnice odplula na svojo prvo vožnjo v, A.meriko, odkoder je pripeljala 5.600 ton blaga za Jugoslavijo, ki ga bodo v naslednjih dneh izkrcali v Reki. Zgrajena je Po najnovejših izkustvih brodograd. nje in razvija povprečno 17 milj brzine, kar je več kakor prj običajnih ladjah te vrste, ki razvijajo le 14 do 15 milj brzine. Ladja ima izredno lepe prostore za posadko, n. pr. kabine za dva moža. dalje lepo jedilnico itd. Čeprav ie ladja namenjena predvsem tovornemu prometu, ima nekaj prostorov za potnike, ki prav nič ne zaostajajo za udobnimi prostori na, najmodernejših potniških ladjah. ((Slovenija* bo ostala v reškem pristanišču približno teden dni. Med tem časom bo dovoljen ogled ladje, 8. aprila pa bo na ladji velik sprejem, katerega se bodo udeležili predvsem predstavniki organizacij iz Slovenije. V nedeljo 1.4. ob 15 na Opčinah počastitev spomina 71 talcev ki so jih 3. aprila 1944 ustrelili nacifašisti. Govoril bo v slovenščini tov. dr. Jože Dekleva, v italijanščini tov. E. Boltar Pel bo mešani pevski zbor in delegati bodo položili vence. Amerll in nnoleli protesl zaradi incidenta v Berlinu BERLIN, 29. — General Boume, britanski poveljnik v Berlinu, je dianes odločno protestiral pri sovjetskih oblasteh zaradi včerajšnjih dogodkov, ko so člani ljudske policije streljali na štiri avtobuse ameriške vojske. Tudi ameriški general Ma-thewson je danes protestiral proitd streljanju na ameriške avtobuse. Sovjetski predstavnik Dengin je pozneje poslal Mathewsonu pismo, s katerim podpisnicam atlantskega pakta. I zavrača protest. Porast visečih dolgov italijanske države Poziv za združitev vodstva PSU bližnjemu kongresu PSLI POLK. M. STAM ATO VIC prišel v Koper KAIRO, 29. — Dva glavna egiptska lista «Ahram» in «Mi-sri* posvečata danes vso prvo stran Maroku. «Ahram» objavlja intervju z voditeljem stranke lstiqlai Al Fassijem, «Misri» pa objavlja poročilo, ki ga je Al Fassi poslal Arabski ligi. Tako intervju kakor poročilo prikazujeta generala Juina kot odgovornega za sedanjo krizo v Maroku. Vojaška oporišča ZDA v Franciji PARIZ, 29. — Poluradno potrjujejo, da je Francija dovolila ameriškim silam pravico, da se poslužujejo nekaterih točk v pristaniščih La Pallice in Bordeau in da povežejo ta pristanišča s področji, kjer bivajo zavezniške čete v Nemčiji. Razen tega so v Chateauroux pripravili zalogo letalskega materiala za ameriške sile. Druga oporišča bodo določili spro- Sovjetske špekulacije z Albanijo Kak: 3 SZ ba^ol)Sedan5a stavka bln81r, lldan, glbv2 a Ma‘ ‘n Oil s^edišie BEOGRAD, 29. — Pod naslovom «Nevama igra za Albanijo* obsoja Vladimir Dedijer nekatere špekulacije sovjetske vlade v zvezi z Albanijo ter napadalne težnje nekaterih tujih krogov proti Albaniji in njeni neodvisnosti. «Borba» poudarja, da ošibi-tev režima Envera Hodže sovpada s povečano dejavnostjo albanskih reakcionarnih krogov. Posebno onih krogov, ki jim načelujeta Džafer Deks. albanski minister leta 1943 za ča. sa nacistične okupacije, in Ismail Vrlaci, ministrski predsednik prve kvislinške vlade med italijansko okupacijo y Albaniji. V Italiji tiskajo ti krogi svoje časopise, brošure in dobivajo tudi pomoč, da lahko mečejo iz letal te brošure in letake na vso Albanijo. V omenjenih letakih, naslovljenih na albansko prebivalstvo in na prebivalstvo jugoslovanske pokrajine Kosovo in Metohija se zatrjuje da se bo obnovila stara oblast begov. Do 17. februarja so ta letala metala letake skoro na v*a mesta in naletela na oganj albanskega protiletalskega topništva. Oborožene skupi’ ne se mečejo s padali in vodi’ jo borbo v državi. Take težnje proti albanski neodvisnosti izražajo v drugač- ni obliki tudi nekateri krogi v Grčiji. ((Borba* poudarja, da te špekulacije omogoča «skrivnostno» stališče sovjetske vlade do albanske neodvisnosti. Albanski izseljeniški krogi poudarjajo, da med državami Vzhodne Evrope ni sovjetska vlada edino z Albanijo sklenila dogovora o vzajemni pomoči. Sovjetska vlada je podpirala blazne težnje albanskih fevdal-cev iz različnih vzrokov: 1. napad na Albanijo bi nred-stavljal za sovjetsko vlado izvrstno priliko, da bi opravičila sovjetsko napadalno politiko. Izgovor o ((obrambi male socialistične Albanije* bi predstavljal idealni zastor, ki naj bi prikril napadalne namene tistih,- ki imajo v Sovjetski zvezi oblast v rokah; 2. dejstvo, da ta teza ni plod pristranskega stališča, potrjuje vsa sovjetska propaganda ^ v zadnjih mesecih, izkoriščajoč naivnost in politično zaslepljenost nekaterih krogov v Italiji In Grčiji je te dni uradno glasilo sovjetske vlade «Izyestija» objavilo članek o zatrjevanih pripravah za napad na Albanijo jn obtožilo po že običajnih predpisih Jugoslavijo kot glavnega činitelja tega napada; 3. delovanje albanskih izse- ljeniških reakcionarnih krogov in tistih, ki jim pomagajo, je tudi v korist interesom sovjetske vlade. Grožnje za obnovitev predvojnega režima v Albaniji niso naperjene samo proti Enveru Hodži in komunistom, pač pa tudi proti onim albanskim patriotom in demokratom, ki ne želijo povratka fevdalizma in ki bodo zaradi tega izbrali «manjše zlo*. Zdi se, da je članek «Izvesitij» namenjen predvsem notranji propagandi v Albaniji, posebno pa propa-grandi v komunističnih vrstah, med katerimi se je zadnje čase pokazalo velika razgibanost zaradi stališča sovjetske vlade do albanske neodvisnosti. To stališče je izraz dvojne igre, ki jo sovjetska vlada vodi glede Albanije. Pod pretvezo «obrambe albanske suverenosti* hoče izkoristiti sedanji položaj v Albaniji za izvedbo svoje napadalne politike ali celo za sklenitev morebitnih sporazumov v njeno škodo. Nato govori «Borba» o terorizmu proti naprednim elementom in komunistom v C SR in Bolgariji ter poudarja, da sovjetska vlada to izvaja v ž* znani obliki, predvsem z gospodarskim podrejanjem teh držav Sovjetski zvezi. Življenjska ra-ven v teh državah ne pada zaradi sovjetskega izkoriščanja. Centralni komite albanske komunistične partije je zaradi odpora proti taki politiki Sovjetske zveze zgubil v nekaj mesecih 15, članov, ki so bili usmrčeni ali pa obsojeni na zapor. Novi centralni komite je že zgubil štiri svoje člane in kandidate. «Cistke» se v Alba’ niji množijo. Notranji minister organizira kazenske ekspedicije, med katerimi se takoj izvršijo smrtne obsodbe, ki jih izrekajo p° kratkem sojenju. Z razkfinkovanjem špekulacij sovjetske vlade, zaključuje «Borba», z obsojanjem imperialističnih groženj proti Albaniji s strani neodgovornih reakcionarnih elementov v tujini, ki v bistvu navajajo vodo na mlin napadalne politike sovjetske vlade, izraža jugoslovanska javnost ponovno svoje prepričanje, da bodo albansko ljudstvo in albanske demokratične sile znale najti pot. da ustvarijo res neodvisno in svobodno Albanijo, ki -jo bodo gradili v skladu z voljo in željami njenega ljudstva Jugoslavija je v zadnji vojni pokazala, da zna ceniti in spoštovati svobodo in niodvisnost albanskega ljudstva. V tem težkem trenutku za albansko ljudstvo je Jugoslavija najboljša prijateljica njegove svobode in neodvisnosti. RIM, 29. — Finančna minister Pella je danea predložil ministrskemu svetu poročilo _ o gospodarskem položaju Italije, ki bo še ta mesec predloženo parlamentu. Vlada je poročilo, o katerem sicer ni podrobnejših poročil, odobrila. Na gospodarskem področju so bili danes še objavljeni podatki o italijanskih državnih visečih dolgovih, ki so se povečali od 31. decembra 1950 do 31. januarja 1951 za preko 52 milijard lir. Povišanje gre na račun povečanja obtoka državnih obveznic za 22,8 milijard in depozitov za 95.4 milijard ter zmanjšanja državnega _ tekočega računa pri bančnih ustanovah za 5,6 milijard. Skupno so znašali 31. januarja viseči dolgovi italijanske države 2020 milijard1 lir. V notranji politiki je še vedno y središču pozornosti bližnji kongres PSLI in s tenu v zvezi napori za združitev PSLI in PSU. Saragat je izjavil, da je za kongres pripravil na {\ >*T' 'A: P m' % m V mnogih mestih je tahv imenovani adntiM hotel« kar v kolodvorskem poslopju Ko človek prispe po daljšam potovanju v neko mesto, mogoče mina namena iskati si takoj prostora v hotelu; čuti pa potrebo, da. se umije obrije, osnaii ievlje in obleko. Za vse to fn še toliko drugih stvari je zelo praktična ustanova «dn evni hotel«, V Trttu, st cev že obstaja taka ustanova, vendar je daleč od kolodvora in le malo kdo ve zanjo. Zato m bila slaba misel zgruditi. «dnew!i hotel« na prostoru pred glavnim kolodvorom poleg avtobusne postaje. Kot kaže Mika, delo še lepo mpredisje. biti, ker nimajo tam slovenske šole. Ali bi nam vedela o tem kaj več povedati g. Taverna, ki je na upravi otroških vrtcev? Prizadeti slovenski starši so se seveda obrnili še do prof. Andrija ki jim je pa odgovoril da nima za omenjeni otroški vrtec, kot tudi za slovensko šolo v Zgornji Kolonji na razpolago niti učiteljstva niti primernih prostorov. Ista stvar je tudi z otroškim vrtcem na Proseku. Letos se je za omenjeni otroški vrtec prijavilo nad 80 otrok. Na u-pravičene zahteve slovenskih staršev se odgovorni činitelji izgovarjajo, češ da bodo slovenski otroški vrtec odprli, čim bo zaključena razprava o lastništvu prosvetnega doma na Proseku. Zakaj neki bi morali slovenski otroci čakati na rešitev te razprave, ko je vendar na razpolago šolsko poslopje, s katerim dar.es razpolagajo ljudje, ki nimajo s' šolo nobenega opravka, bi nam gospodje pri šolski upravi prav gotovo ne vedeli povedati. Vse kaže. da jim je izgovor o razpravi prav dober, da lahko z njim zavlačujejo rešitev vprašanja otvoritve slovenskega o-troškega vrtca na Proseku. Tudi na Vrdelci bi moral biti otvorjen slovenski otroški vrtec, saj deluje v istem okraju že vsa leta italijanski otroški vrtec. Na svoje upravičene zahteve so starši tega okraja prejeti odgovor, češ da ni za slovenski otroški vrtec na razpolago primernih prostorov. Našteli smo samo nekaj primerov «reševanja» vprašanj v zvezi s slovensko šolo na našem ozemlju. V vseh teh primerih naletimo na iste izgovore: pomanjkanje primernih prostorov, pomanjkanje učiteljstva, pomanjkanje denarnih sredstev in če to ne zadostuje se lahko tudi prošnje ((izgubijo«. , Ker vemo, da je bilo še celo v zadnjem času otvorjenih več italijanskih šol, se upravičeno vprašujemo, kako to, da primanjkujejo denarna sredstva le tedaj, ko gre za vprašanje otvoritev slovenskih šol in vrtcev. Kako to, da je pomanjkanje primernih prostorov vedno le tedaj, kadar gre za slovensko šolo in nikoli tedaj, ko gre za italijansko šolo? In končno — ali se tudi prošnje italijanskih staršev tako lahko ((izgubljajo« kot prošnje slovenskih staršev? Mar hočejo s takim krivičnim ravnanjem doseči to, da bi začeli slovenski starši sami vzdrževati svoje šole? Ce računajo na tak «uspeh», potem se zelo motijo. Slovenski prebivalci tega ozemlja so prav tako redni davkoplačevalci kot tukaj živeči italijanski prebivalci ter imajo zato iste pravice. Zato r.-iso pod nobenim pogojem pripravljeni v svoji borbi popustiti, temveč bodo še v naprej odločno zahtevali otvoritev' vseh slovenskih šol in vrtcev, ki so našim otrokom potrebni. Nekateri gospodje, ki zavzemajo odgovorna mesta v šolski upravi, se zelo razburjajo, kadar imenujemo njih imer.a v naših časopisih. Prepričani naj bodo, da bi se njih imen prav gotovo niti ne dotaknili, če bi bilo-, njihovo ravnanje v zvezi s slovensko šolo res pošteno in pravično. Toda dokler se bodo posluževali diskriminacijske politike na škodo slovenske šole, dokler se bodo izgovarjali, da niso pristojni reševati vprašanja slovenske šole in dokler bodo vlekli na dan izgovore o pomanjkanju denarnega kredita itd., do tedaj bodo njih imena še vedno v naših člankih. vi govorijo ze več časa v na-brežinsfei občini, zdaj pa je to vprašanje zelo nujno, ker mora občinski svet skleniti, ali hoče podaljšati ali ne pogodbo z Lovskim društvom v Trstu. O tem so občinski svetovalci zelo vneto razpravljali, zaslišali so tudi zastopnika domačih lovcev, ki je poudaril, da imajo db sedaj pri lovu vse predpravice le razni tržaški odvetniki in bogatini. Po daljši diskusiji je občinski svet sklenil odpovedati dosedanjo pogodbo, ki velja do 1. julija s pripombo, naj Lovsko društvo v Trstu prizna nabrežinski lovski odsek in dodeli lov. domačim lovcem. V tem smislu bodo lahko sklenili novo pogodbo. Na vrsto je prišel drugi protest. N:kateri domačini iz Ses-ljana in Vižovelj niso zadovoljni, 'dta bi občina gradila novo cokeipališče za njihove vasi na kraju, ki je sedaj določen v ta namen, češ da je preblizu središča in da bi oviral razvoj naselja. Zato so poslali protestno pismo na ZVU, občinski upravi p:a so ga poslali na znanje. Občinski svetovalci so se zgražali, ker se domačini niso prej zglasili na občini ter tara izrazili svoje pomisleke ter predloge za dosego sporazuma. Se bolj pa so obsodili dejstvo, da je bilo pismo sestavljeno samo v italijanščini. ■ Tudi o pokopališču so na dolgo razpravljali in zaslišali neke domačine, ki so dokazovali občinskemu svetu, da sedanji prostor ni prav primeren Naposled je občinski svet skl-nil, naj se domačini dogo. vorijo in predlagajo nov kraj; čas Jmajo do prihodnjega ponedeljka. Oe se ne bodo v tem času dogovorili, bo občinski - 'Jladio- Petek 30, marca Angela, Branivoj Sonce vzide ob 5.53:zatoine °b . 18.37. Dolžina dneva 12.4*. u vzide ob 1.19: zatone ob srn Jutri, sobota 31. marca Katarina, Radegost lllladinbhi pfoh Sveteivanska mladina je pripravila za vse člane in nečlane, prijatelje in znance mladinski ples, ki bo L aprila v dvorani na stadionu «Prvi maj« od 20. do 1. ure. Vabljeni vsi! svet dodelil vsoto 8 milijonov lih, ki j'a- bila dbločena za pokopališče. za druge gradnje v občini. Ob zaključku seje je občinski svet odobril še prodajo nekaterih zemljišč. Gospa Don-dg iz Nabrežine dobi 600 kv. m v Nabrežini po 120 lir, Kljun Ivan iz SESljana 537 kv. m zemljišča v Nabrežini po 120 lir, Ukmar Zandan Marija 230 kv. m po 120 lir, Pernacchi Fi-liberto iz Trsta 1.000 kv. m v Sesljanu po 200 lir, Vadnjal Julija 500 kv. m Sesljanu po 150 lir, Legiša Ivan iz'Cerov’elj pa 500 kv. m v Devinu po 150 lir. Prihodnja seja 'bo v četrtek ob 17. uri. Na železniški progi pri Miramaru ogromen plaz zasul oba tira Na železniški progi med Trstom in Miramarom, in sicer ob šestem kilometru 1Q0 m od miramarske postaje, se je včeraj ob 17.40 utrgal ogromen plaz zemlje in zasul oba tira. Zemlje in kamenja je kakih 40 kubičnih metrov. Številne skupine delavcev so se takoj lotile dela, da očistijo tir. Promet na tej progi je bil od te ure dalje popolnoma prekinjen. Vlaki, namenjeni v Trst, so bili ustavljeni v Grljanu in potniki so se morali peš napotiti proti mestu. Ni si težko predstavljati, do kakšne nesreče bj prišlo, ako bi naključje zvrnilo zrušeno maso zemlje na mimo vozeči vlak, odnosno ko bi nezgoda ne bila pravočasno ugotovljena in bi ta ali 0ni osebni vlak zavozil v nastalo oviro. Ta čas bi bržkone šteli na desetine človeških žrtev, zakaj brzina, ki jo vlaki na tej elektrificirani progi dosežejo, bi pri morebitnem zaletu povzročila prav gotovo iztirjenje številnih osebnih vozov. Vsaj po enem tiru bo promet Vsaj po enem tiru bo promet verjetno upostavljen do 12. ure danes. Dotlej bo vlakovni promet iz Trsta usmerjen z železniške postaje pri Sv. Andreju preko Opčin in Nabrežine, medtem ko bodo vlaki, vozeči proti Trstu še nadalje vozil; do Grljana, odkoder bodo izstopajoči potniki prepeljani v mesto z avtobusi. Nekaj lokalnih vlakov s° začasno ukinili. Kakor vse kaže, je nezgodo povzročilo nenehno dežfevje zadnjih tednov. TATVINA KOŽUHOVINE NA K0RZU Trgovec oškodovan za 230.000 lir Čeprav gre zima h knaju smatrajo tatovi kožuhovino še vedno za dragocenost, zaradi katere se izplača nekaj žrtvovati. To je vsekakor dokazal primer, do katerega je prišlo včeraj v prvem nadstropju hiše št. 26 na tržaškem Korzu. Medtem ko se je namreč lastnik trgovine s kožuhovino 38-letnj Attilio Rossi mudil na kosilu, so nekako med 13,30 iri 14. uro neznanci g ponarejenimi ključi odprli vrata zaloge v prvem nadstropju in se pošteno založili z dragocenimi kožuhi. Odnesli so perzijski plašč, nekaj platinastih lisic, vrečo, v kateri sta bili dve «panofix» koži in'12 kož janjčevine. Rossi, ki je kmalu zatem prijavil tatvino na policiji, je izjavil, da so mu tatovi povzročili za okrog 230.000 lir škode. Ni bilo vredno truda Včeraj popoldne so policijski stražniki iznenadih 17-letnega Giuseppeja Casselerja iz Ul. Medja 4 in 20-letnega Erman-na Potlego iz Ul. Marchesetti 6, ko sta nameravala odnesti stara železna vrata iz nekega parka v Ul. Eremo 175. Kakor se je izkazalo, je bilo železno ogrodje last mestne občine. Mlada tatova sta bila aretirana zaradi nameravane tatvine. NOVA ZNAMKA Od 2 aprila dalje bo v prodaji spominska znamka XXXIII. avtomobilske razstave. Ta znamka v vrednosti 2o,— lir bo v veljavi do 31. decembra 1951: zamenjava pa bo možna do 30. junija 1952 IZPRED SODIŠČA Kupčija z mladimi psički Nazario Crevatin je imel poleg trgovine v Ulici Ronchetto 12 tudi krasno psico volčje pasme, o kateri je s ponosom govoril, da je vredna 20 do 25.000 lir in da dobi na roko za vsakega mladiča, ki mu ga psica povrže okroglih 20.000. Verjetno se je moral prav na to hvalo nelcdo ujeti, zakaj 18. februarja letos je živa; nenadno izginila in vse lastnikovo prizadevanje, da bi jo znova našel, je bilo nekaj časa zaman. Nekega dne pa ga je znanec opozoril, da je v Ulici Teatro Romano opazil psa, kj je bil od sile podoben ukradenemu. Crevatin se je brž potrudil tja in res naletel v hiši št. 12 na svojo žival pri Guidu Germaniju. Ta se je nekaj časa izgovarjal, končno pa priznal, da je psico zvabil s seboj njegov sin, Guido Germani mlajši in da je med tem časom žival povrgla tri mladiče, ki so jih prodali po 2500 lir. Oče in sin sta bila obsojena vsak na tri mesece zapora in 3.000 lir kazni ter na povračilo stroškov. Sodnik Fabiani, zagovornik Uglesich. PEVSKI ZBOR SLAVKO ŠKAMPERLE« TRST - SV. IVAN PRIREDI V SOBOTO 31. MARCA 1951 OB 21. URI KONCERT V AVDITORIJI T IR Sl L (VHOD IZ ULICE DEL TEATRO ROMANO) POD VODSTVOM FRANA VENTURINIJA SPORED: I. NARODNE PESMI: 1. Češka narodna: VPRAŠAŠ CMU DA SEM SLOVENKA 2. F. Žganec: DVE ZAGORSKI ’ 3. Bombardelli: PESEM O SLAVICI - solo Rožica Kozem 4. Makedonska nar. harm. Venturini: KAZI, KAZI LIBE STA- NO - solo Rožica Kozem 5. R. Simoniti: PLOVI, PLOVI - solo Lina Svab 6. F. Venturini: NESREČNA LJUBEZEN - solo altistka Lina Svab 7. F. Venturini: POHOJENA TRAVCA - solo bariton Aleksan- der Žerjal II. ‘SAMOSPEVI; 8. V. Mirk: KATERI KERUB 9. V. Mirk: MATI POJE 10. V. Mirk: MOJA LJUBAV Poje sopranistka Rožica Kozem Pri klavirju prof. Ema Vrabec III. UMETNE PESMI : 11. A. Foerster: DOMOVINA 12. Mokranjec: DRUGI ŠOPEK 13. F. Venturini: ZNAMENJE 14. V. Mirk: EJ UHNJEM 15. A. Lajovic: POMLADNI SPEV 16. E. Adamič: ECCE DOLOR 17. A. Foerster: SLOVENCI LJUDJE SMO VESELI Vabila se dobe pri Adria-Express, na sedežu društva, v tobakanni Prosen pri Sv. Ivanu ter v papirnici Stoka. Ko ptičica na tuje g ve Ko ptičica na tuje gre, u kljunčku nese pisemce, !e nesi, nesi pisemce do moje ljubice. Ko pisemce prebrala bo. prav milo se jokala bo. Le jokaj, jokaj se, dekle, saj več ne bova vidla se. OF Danes, 30. t. m. bo ob 20. uri seja komisije za proslavo 10. obletnice OF za II. okraj na stadionu «Prvi maj«. Glavni odbor Osvobodilne fronte III. okraja izraža v imenu vseh svojih članov 'Iskreno sožalje članu glavnega odbora Osvobodilne fronte Pepetu in družini Volk ob izgubi dragega očeta Volka Mihaela. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Vojka S m u c vabi vse člane in prijatelje na zdravstveno predavanje, ki ga bo imel dr. Daneu. Predavanje bo danes 30. t. m. ob '20. uri v društvenih prostorih. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pok. Mihaela Volka daruje družina Morelj 500 lir, za Dijaško Matico. * * * Namesto cvetja na grob pokojnega Mihaela Volka, očeta člana glavnega odbora Osvobodilne fronte III. okraja, daruje glavni odbor Osvobodilne fronte III. okraja 2000 lir za Kulturni dom. Izleti PDT Planinsko društvo priredi v nedčljo 22. aprila prvi pomladanski iz-et na Trstelj. Vpisovanje do vključno 11. aprila v Ul. Machiavelli 13 od 17. do 19. Ure. Jutri Benedettijeva na milica«. V NEDELJO ZJUTRAJ LJUDSKI KONCE«1 V nedeljo ob U-15 ljudski koncert J . po< filharmoničnega orke*, , n* vodstvom Luigija Toff°*a slednjim sporedom: A Rossini: Svilena iestev - ,, tura; Illersberg 1- P violino in orkester ' , -p vost za Trst) solist: Alm® ji Seme veOire delelie (lucerne) ”£ KT« ‘S»j % din - Polovski plesi 1 . > 1 1 J0 J m.ISCL SLOVENSKO NARODNO gledališč za Tržaško ozemlje V SOBOTO 31. raarcj*offlU uri gostovanj« v ... z Gogoljevo kome®)0 V NEDELJO 1. aPrlla?L' uri gostovanje v K z Gogoljevo komedij« Revizohv V PONEDELJEK 2. aPjjj ob 20 gostovanje v P«J z Gogoljevo komeou° Gledališče Nocoj bo gledališka 6* —_______________ Besozzi ipjfjuoli* rucchievo ((Nocoj Gandusio Obveščamo kmetovalce, da z 31. marcem zapade veljavnost nakazil večne detelje, ki jo je stavilo na razpolago Po znižani cen; kmetijsko nadzorništvo. Ro preteku tega roka bo še razpoložljiva količina nakazana kmetovalcem, ki se sploh niso ne deteljo naročili. Za pojasnila se je treba obrniti na Kmetijsko nadzorništvo v Ulici Ghega štev. 6, I. - tel. 86-73. KINO Rossetti. 15.30: ((Saga o Forsytih», Errol Fljnn, Green Garson. Excelsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (blagajna 14.30, 19.30). — Galerija 500 lir. parter 400 lir. Nazionale. 16.00: «Harvey», James Stewart. Arcobaleno. 14.30: «Zlati listi«, Gary Cooper, Lauren Bacall. Fenice. 16.30: «Zrebiček». Filodrammatico. 15.30: «Otok zakladov«. Walt Disney. Alabarda. 16.00: «Na otoku s teboj«, Ester Williams. Arroonia. 15.30: »Slavna dogodivščina« G. Cooper A. Seeds. Garibaldi. 15.00: ((Ukročena Ama-conka«. Joan Leslie. Ideale. 15.30: «Dolgo pričakova- nje«, Clark Gable. Impero. 16.00: «Washingtonska roža«, Tyrone Power. Italia. 15.30: ((Podzemlje San Francisca«, Humphrey Bogart. Kino ob morju. 16.00: Dokumentarni sovjetski poljudno-znan-stvenl filmi. Savona. 15.00: «Vitezi s severo-7.apada», John Ford. Viale. 16.00: «Angel med mno- žico«. Vittorio Veneto. 15.45: ((Zločin brez greha«. Loretta Young, Azzurro. 16.00: ((Čudovit izvir«, Belvedere. 16.00: «Rumeno nebo« Marconi. 15.30: «Grad klobučarja«. Massirno. 16.00: «Stari morski volk«, VVallace Beery. Novo Cine, 16.00: «Poljub mrtve«, Odeon. 15.30: «Vulkan», A. Ma-gnani. Radio 15.30: ((Revija zvezd«, Vittoria. 16.00: «Z mojo ženo je pa stvar drugačna«, M. Obe-ron, R. Hayworth. Venezia. ((Angeli umazanih obrazov«. Sneg.. V našem listu smo včeraj prinesli sliko, ki naj bi spominjala na pomlad. Sicer smo napisali, da je ves čas polno dežjai vendar je v tistem času v tržaški okolici že snežilo, Ko so 's? namreč včeraj zjutraj na Opčinah, v Bazovici in celo vse dol skoraj do Sv. Ivana ljudje zbudili, so presenečeni zapazili vsenaokrog belo odejo. Sneg! In ne samo malo snega, temveč po deset in več centimetrov na debelo. Pravijo, da brez zime ne gre; če ne pride pravočasno, pride pa pozneje, ko ni »?č njen čas in ko bi bilo bolje, da bi je ne bilo več. Kajti ko so češnje v cvetju, sneg pač ne more več koristiti, pač pa samo škoduje. Vsekakor lahko ugotovimo, da srno imeli manj kqt v enem tednu vse variacije vremena: o od nalivov preko krasnih dni in ponovne pooblačitve do mraza in snega. Čudno leto. Urnik telovadbe za 1. maj za člane in članice mesta Trst URA PONEDELJEK I0REK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA URA 7.30 S. Vilo 17 S. Vilo 17 S. Vilo 17 S. Vilo 17 > 7.30 8 R. Manna 29 « R. Manna 29 8 9-12 Stadion 9-12 20 Stadion Stadion R. Manna 29 20 20.30 Stadion 2040 RAZSTAVA FOTOGRAFICNIH SNEMKOV: ((BRITANSKI FESTIVAL 1951» TRST, 27. (AIS) — V Zavezniški čitalnici v Ulici Trento št. 2, so razstavili 50 fotografičnih snemkov, ki prikazujejo priprave za ((Britanski festival 1951». Ta festival bo trajal od meseca maja do septembra letošnjega leta. Mednarodna razstava v Londonu bo zaključila festival. V Glasgo wu, Cardiffu, Belfastu in drugih angleških mestih bodo industrijske in trgovske razstave, v Edirr,-burgu, Stratfordu, Upon-Avonu, Londonu in še drugih mestih bodo pa umetniške in glasbene prireditve. Razstava fotografičnih slik bo odprta za občinstvo ob delavnikih od 10.00 do 13.00 ure in od 15.30 do 20.30. Vstop je prost. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8650-8700, papirnati šterlin.g 1700-1720, dolar 682-685, telegrafski dolar 690-692, švicarski frank 159-160, francoski frank 180-185, avstrij. s'ki šiling 24-25.50. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. marca 1951 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 6 in umrlo je 10 oseb. Civilne poroke: študent Leonid Semenjuk in študentka Na-dežda Stefanovič, uradnik Oc-tavian Dragolin in uradnica Tatjana Semenova. Cerkvene poroke: mehanik Rudolf Tretjak in gospodinja Olga Sulčič. delavec Karl Je-lussigh in gospodinja Maria Abete.učitelj Arrigo Masotti in učiteljica Geltrude Melita Scheimer, bančni uradnik Gio. vanni Coppola in učiteljica Zoe Eisenschiml. Umrli so: 70-1 etna Anna Ros-sit vd. Calligaris, 49-letnd Stanislav Fortuna, 69-letni Rodolfo Marega, 43-letna Bianca Gries-ser, 39-letni Aquilino Patrucel-li, 58-letna Aliče Visintin por. Andreucci. 53-1 etn i Mich?le Pnntasia, 77-letna Maddalena Gratton vd. Bomboni, 42-letna Maria Valenta jn Ljppert in 1 mesec stari Paolo De Rossi, »Knez Igor«, Danes zjutraj se jjst gledališki blagajni prod® kov. RADIO JD60SL.C0NE (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 1951- tbs1* „ val"" m ali Petek 30. marca 12.00: W. A. Mozart: »V coricertante v F-aurU. tft. ptr, iodije na harmoniki. 12AJ’ % čila v/ ital. 1.3.00: Napovej p poročila v slov. 13.15: h jug derika Chopina. 13.50: N° slavija: Sredi življenja kov (slov.) 14.00: KoibOridJ W. A. Mozarta, sodeluj® p* Gunzek,' Ivan Vidrih Ziemru. 14.30: Pregled US« ;5. 14.45: Pregled tiska v sw , Zaključek opoldanske 0°‘ v »a ital. 23.05: Zadnja por°®‘spdhj 23.10: Objava dnevne«8 jn * za naslednji dan (v i*8!',.- ‘ 23.15: Večerne melo®P Zaključek oddaje. ^ f R A D fO TRS T j Petek 30. marca 15 ' A 11.30: Za vsakogar h* Sodobna Anglija: 12.l0u sa ij.# kestri. 12.45: Napoved c „ i ročila. 13.00: Glasba P v«ih|. 14.00: Poročila. 14.15: ^ gled tiska. 14.30: Zakl)01: A uanske oddaje. ,8.WLjfF 17.30: Plesna glasba. ‘V1# Amerike. 18.15: Liszt; isfijtj. koncert št. 2 v A-durd;fna jffij. bussy: Morje - simfon‘C‘ . tev. 19.00: Pogovor ? Pestra glasba. 19.45: 1* sa in poročila. 20.00: B otfijj renada št. 1 v D-dorU 20.10: Koncert baritoW8|ciJl> na Kosa. 20.30: Tržaški ^ razgledi. 20.45: LahK.jO: f 21.00: Mojstri besede Aait A thoven: Kvartet za fh jnt jjtt molu op. 95. 21.50: S8ly5,/ Phaeton - simfonična . 22.00: Priljubljeni Schumann: Koncert v,^i5:"(»i 54. 23.00: Uspavanke. Vjtffi- "* ved časa in poročila- ga*1 nočna glasba. 24.00. večerne oddaje. j, RADIO TRST Petek 30. marca * 12.00: Valčki, tangi in 12.20: Iz arja. 13.00: ______ motivi 14.10: Lahka *>-,•, ._ 17.30: Nekaj klavir*8 ^ W 18.25: Operna glasba- 1 pige dije in pesmi. 200 - 21.00: Iz konservatorij8 ,5(9 ^ Verdi« iz Turina: eert pod vodstvom pPjf Gavazzeniia, sodeluje , pri Marcelle Meyer. 23.20: Plesna glasba. -------- simfonične?8 2j Poročila. ''sArf, ■ bji>' f NOČNA SLUŽBA P ljstri*j Ali'Alabarda, Ul. ava" J de Leitenburg, Trg dott. Praxmarer, , Prendini, Ul. Tiz>atl<;. 1e; Harabaglia. Barko Skedenj. ADEX-IŽk 15. aprila t. I MtlllMIIIIIIIIIIIh*1 ilirsko mm fej IIIH"11"" - p f) ilirsko Bisif'!! iglici visnioo P ) Buzet (Pinoti Poreč (ftf? ju m eou«c «" 'r>> Vpisovanje ' tfl-pri «Adria-B*Pr Severo 5b . t**- pomorski tJNjrmns 30. marca 1931 Is tr sle etn okrožl u Prim P?ključitvi enega dela "gorske k Jugoslaviji se je deU1PRdeba P ra delu Rdečega križa v ok- Jm,- b0dnega Tržaškega o. «lja. Ustanovil se je Rdeči tem Za 1 S in ozemUe, v kana IVSt3 priPadala tudi okraj- melfh Per in Buje' Na te' Ph prave demokracije je ta /gamzacija zelo globoko pro mpj med nar°d ter nudila p0. S* P^valstvu, katerega sc ^nemške priiike močno pri- Vodstvo je tudj deP[0) ievr ga(i2iral° aktivnost kra. sette?a ki internacionalnega Wrat5HpfT*11 je &kušala mn°-]jk delati ovire RK. Neko- . več razumevanja je poka- * adgieški RK. ko je podpri črte . P}eko demarkacijske škem^T- elctno P°m°č trža-ljudstvu. ^itetann151!3 V Parizu sklenje- W?ta\°ritev STO> ie Rii ' K ir1’ ^ ga medna' OdsovoT^.7 2enevi Prizna-narodn zadovoljiv; med- sporiK, • p r ie tržaški RK sti tpi-^j^ na£ Hk k 1ZrOŽUe We,fprosila 23 sprejem v “fošnio enca °a°brila ia M m« ^.^kušala na vsak na-*a Rte preclti delovanje naše-haln0 la0"1 A’ kar ji for' riška - uspelo. Angloame- 15 PriznatiSka Uprava ni ht>te' ®e registrirati cen- 'ej da t °?bora RK v Trstu, laWwf dgle§acija 1 zaradi cesar daš RR -n°’ da hi obstajal še llai0ečer ld mladinkami. tA^daji ° tjrtdsko rajanje. ^*Pe, , .dar) bodo Športne kpje, Vecer Pa zopet ljudsko . ^'adina t 8vlja j-5® na nastope že pcri. ki, udeležba na vajah SdX;oljiva-Redni - ' sestanki, katerih delavci kakor jHiejo ,anl- Na teh sestankih vajo aktualne proble-Pa tudi razkrine it "‘-»'■u, ; tržaških kemin-S £ 111 CLN kot k.’ Pdle0 . ' rH ® tega Se so Fonda ačt«u ' -1e vrinil v vrste C ra>rt°rganizacii» k5Gr je delo bolje •Jati. Voljno delo V>' casu tudi je v zad* Ra v, — napredovalo. 0 še podvojiti sile, k j so &i ga orga-Postavile za 1. iv«t maj, vi je Rk v Istrskem okrožju o stal v okviru RK za Trst in pokrajino ter je imel enake naloge in dolžnosti kot RK v Trstu. Imel pa je boljše pogoje za razvoj, ker je bil uradno priznan od VUJA, medtem ko je imel centralni odbor v Trstu vsakršne ovire. Centralno vodstvo Rk v Trstu se je dolgo borilo za obstoj, ker ga pa obla sti niso podpirale in ker je bi lo v samem odboru yeq komin-formističnih elementov, ki so opustili vso revolucionarnost ter prešli v parlamentarizem, je moral naš RK v Trstu prenehati z delovanjem. Septem bra 1948 je vojaška uprava izdala odlok o ukinitvi delovanja Rk v Trstu, oziroma v coni A z motivacijo, uaj se preseli v Koper, kjer je priznan od oblasti. Vsa ta borba je slabo vplivala tudi na delovanje RK v Istrskem okrožju ter do dokončne rešitve ni bilo mogoče pedvzeti nikakršnih ukrepov za načrtno delo. Kljub temu je bil v letu 1948 organiziran bolničarski tečaj za prvo pomoč, ki je prav dobro uspel. Izdelane in odposlane so bile tudi o-marice za pryo pomoč z vsem sanitetnim materialom za krajevne odbore ter organizirana zdravstvena predavanja pp mestih in vaseh. Rdeči križ je posebno skrb posvečal vojnim sirotam in mladini sploh. V mladinskem domu v Piranu je imelo popolno oskrbo 85 otrok, sirot. Materialno je podpiral tudi druge siromašne otroke, v izrednih primerih novorojenčke katerim je delil popolno o-premo. V letu 1949 se je delovanje Rdečega križa začelo preusmerjati. g splošnim razvojem v Istrskem okrožju se je tudi ekonomsko stanje znatno zfooljša-1°, ysled tega ni bilo več tako potrebno, da nadaljuje RK svoje delo kot dobrodelno društvo, temveč da se v večji meri posveti dviganju zdravstvene prosvete med ljudstvom. Treba je bilo reorganizirati okrajne odbore, kakor tudi krajevne odbore. Načrt dela RK ,za, istrsko okrožje je zelo .obširen, pritegniti mora v organizacijo RK vse prebivalstvo, ki se bo v okviru te humanitarne organizacije vzgajalo v duhu solidarnosti in medsebojne pomoči, tako na primer ob elementarnih nesrečah, kakor pri vsakdanjih težkečah. Posebno aktivisti po vaseh morajo skrbeti za odpravo nehigienskih prilik svojem okolišu. Zato se po vaseh ustanavljajo aktivi, ki imajo nalogo skrbeti- za ljudsko zdravje, po tovarnah ih podjetjih se krepe «komisije za zaščito dela», katerih naloga je, da kontrolirajo higienske prilike podjetja, zaščito bolnih tovarišev, priprave za preprečevanje -nesreč itd.. V načrtu so tudi tečaji za izobraževanje bolničarskega kadra, tako da bo y vsaki vasi najmanj en tovariš, ki bo sposoben dati v primeru nezgode prvo pomoč ponesrečencu. Rdeči križ polaga posebno pažnjo na vzgojo mladine in to v okviru podmladka Rdečega križa. V šolskem letu 1950-1951 je bil po vseh šolah organiziran podmladek Rdečega križa, ki šteje danes približno 6500 članov. Mladinci imajo nalogo, da se medsebojno vzgajajo v tovariškem duhu ter da se y njih obuja čut za medsebojno pomoč ne glede na narodnost in poreklo, da se v njih vzbuja ljubezen do snage in higiene ter da se tudi kulturno dvigajo, predvsem pa da utrjujejo med seboj bratstvo, ki je prvo orožje v borbi za svetovni mir. Bratstvo med narodi je temelj, ki nam jamči svetovni mir in zato je naloga RK, da podpira to bratstvo na človečanskih temeljih RK s tem, da ga razširja med prebivalci našega ozemlja. Če bo večina prebivalstva vključena v RK. nam ne bo težko razkrinkati domače in tuje reakcije in provokatorjev, kar bo služilo za ohranitev miru. Vsak prebivalec Istrskega okrožja mora zato postati član RK ter čutiti odgovornost in se zavedati, da je tudi od njega odvisno, kako bo živel in kakšne pogoje življenja bo pripravljal svojim otrokom. Podružnica uredništva uprave Primorskega dnevnika v Gorici Silvio Peliico lili. nadst, - Telefon 11-32 12 BENEŠKE SLOVENIJE Z vsakovrstnimi ustanavljanje in zaprekami preprečujejo razvoj delovnih zadrug V Beneški Sloveniji se je razširila zamisel o ustanavljanju delovnih zadrug takoj po prvih povojnih letih. Do tega jih je dovedlo prepričanje, da se bodo izognili nečloveškemu izkoriščanju in-dustrijcev in podjetnikov, ki silijo delavce s težkim napornim delom. Vsi člani zadruge morajo delati: eden glavo drugi z rokami. Zaslužek pa si pravično med seboj porazdelijo. Zadružno gibanje pa je dvigalo tudi razumske sposobnosti delavcev. Člani zadrug so prejemali 5 krat ali celo 3 krat večjo plačo od navadnih prejemkov. To pa je tudi razumljivo, ker so si razdelili denar, ki bi sel si-cer v žepe podjetnikov. Naravno je. da so se kmalu našli ljudje, ki so pričeli misliti, kaj bi bilo treba napraviti, da bi te zadruge uničili. Najprej so s posebno zakonsko določbo dvignili najmanjše število članov, ki je potrebno za ustanovitev in priznanje take zadruge. Ker je po novih zakonskih določilih potrebno vsaj 50 ljudi, tedaj so se pogoji za ustanovitev delovnih zadrug znatno poslabšali, ker je težko doseči omenjeno število. Če pa se le posreči, da zadrugo ustanovijo, tedaj se pojavijo' težko-če pri iskanju dela. kajti s težavo je najti kraj, kjer bi lahko zaposlili vse člane zadruge. Tudi pri sekanju lesa v ubogih beneških gozdovih nima zadruga petdesetih ljudi kaj delati, Ko so ljudje spoznali, da jim je pot k ustanavljanju delovnih zadrug praktično zaprta, si poiskali drug način, da bi se izognili izkoriščanju indu-strijcev. Pričeli so ustanavljati delovne skupine, ki so prišle predvsem v poštev pri gozdnih delih. Osnova delovnih skupin je enakopravnost vseh članov, ki so prosti vsakega zunanjega izkoriščanja ter osnovana na popolni svobodi združevanja. Roka zakona trenutno še ni segla po delovnih skupinah in pričela njihovo delovanje omejevati. Kljub temu se je pri njih ukoreninilo izkoriščanje, ki izvira predvsem iz nevednosti ljudi. Vsaka delovna skupina mora namreč zavarovati svoje člane pri državnem zavarovalnem zavodu proti nesrečam na delu. Zadruga mora že vnaprej določiti, koliko bodo posamezni člani zaslužili in mora prav tako naprej plačati zavarovalnino. S takim postopanjem povzroča omenjeni zavod članom delovnih skupin neverjetne težkoče. Poglejmo, kako se v praksi izvaja izkoriščanje teh zadružnikov. Kadar se kakšna delovna skupina hoče zavarovati in prijavi n. pr. zaslužek v višini po 50 tisoč lir ter vzame pri tem kot osnovno sindikalno plačo po 108 lir na uro, tedaj bi morala plačati zavarovalnemu zavodu še pred pričetkom dela zavarovalno premijo v znesku 5750 lir. Zavarovalnica pa si drzne zahtevati kar dvojno vsoto (y našem primeru 11.500 lir) poleg tega pa |e običajne poviške pod raznimi pretvezami. Proti takemu postopku so že večkrat protestirali. Vendar morajo kljub temu plačati celotno premijo z vsemi priveski v določenem roku, če se hočejo izogniti kazni. Te krivične terjatve opravičujejo z izgovorom-, da jih bodo- povrnili če bodo zavarovanci plačali več kot so dolžni. Zgodi pa se, da ob, zaključku dej zavarovalni zavod takoj zahteva doplačilo, kadar ugotovi, da so pdačg ali zneski manjši od pristojbin, do katerih ima pravico. Ce delavci ne izvršijo doplačilo v osmih dneh, jim naložijo še kazen in pri terjatvi seveda ne pozabijo navesti vseh tistih členov zakona, ki predvidevajo kazen zaradi zapoznelega plačila. Kadar pa bi zavarovalni zavod moral povrniti delovni skupini denar, ki ga je plačala preveč, tedaj previdno molči in se na zahteve interesiranilh izgovarja, da mora najprej izvršiti pregled in ugotoviti, če prijave odgovarjajo resnici. Tako se dogaja-, da delovne skupine ča. kaj-o na pregled zavarovalnice, obenem pa čakajo tudi na povračilo plačanih viškov. Delov-na Združenja beneških drvarjev pa izkoriščajo tudi pod pretvezo majhnih računskih pomot. Te družbe se namreč naslanjajo n,a urno sindikalno plačo za. V-m postavke v dobro in v breme, vendar zavarovalnice ne ovira, da ne bi «-po uradni poti» povišala celotnega rašuna za 8 odfet Pri tem se izgovarja na božično nagrado. Tako postopanje pri te vrste delovnih združenj ie nesmisel, kot da nfe bi bilo dovolj, da zahtevajo talk povišek za, v.* dleto, tudi za ono, ki. je bilo opravljeno v -poletnih ali celo spomladanskih mesecih. Delavci uvidijo to samo takrat, ko prejmejo plačilni nalog z grožnjami o dčnarnih in drugih kaznih, L-judje plačajo in molčijo, zavarovalnica pa denar pospravi. Leto® je zavarovalni zavod ugotovil, nesmisel poviška za božično nagrado in počakal, če bodo delavci samovoljno ta povišek. plačali. Kq so kazneje poslali -nov račun, so zahtevo po povišku enostavno črtali. Tudi i tevali. Nujno bi bilo. da bi zavarovalni zavod v zvezi z zahtevo poviška dal kakšno izjavo; prav tako pa bi bilo tudi nujno da, bi lanske napako popravil s povračilom zneska. Ravnatelj državnega zavarovalnega zavoda, katerega podpis ruosi-jo vsa podobna- obvestila, bi s tem na. bodoče je niso več zah. | lodajaleev, ki niso plačevali rednih prispevkov zavodu za socialno skrbstvo. Vsota omenjenih glob znaša 5.592.602 lir. Pri izvrajanju drugih ukrepov pa je omenjeni inšpektorat pridobil znesek 10.774.658 lir. Delovanje inšpektorata za delo V preteklem februarju je inšpektorat z.a delo v Vidmu kaznoval v našem mestu 92 de- = KINO = VERDI, 17: «Sedaj te že ljubim«, J Cotten in A. Valli. VITTORIA, 17: «Bog potrebuje ljudi«, P. Freshnait. CENTRALE, 17: «Zarota v S-Frančišku«, G. Langan. MODERNO: Zaprt. EDEN, 17: «Sin džungle«, J. Sheffield. Sneg na Krasu Nenadno o hiajenje zraka je prineslo našim krajem. neverjetno presenečenje. Ko smo včeraj zjutraj vstali in Se ozrli po okoliških hribih na Sabotin, Sv. Katarino in bližnje kraške goličave, smo z začudenjem opazili, kako so vsi ti hribi skoraj do svojega vznožja pokriti s snegom. Obenem pa smo tudi začutili, da nas je zazeblo. Sneg po veliki noči je pravzaprav precej nenavaden pojav. Dbberdobci že dolgo ne pomnijo take igre narave. Tudf oni so namreč zjutraj sv stali na belo«. Prav gotovo ta sneg ni prinesel nobenih koristi; gotovo pa je, da je povzročil marsikateremu sadjarju upravičene skrbi. Breskve in marelice so namreč vse v cvetju ter se prav lahko zgodi, da sedanji mraz cvetje uniči. Nekateri pripisujejo to ne- nadno spremembo vremena menjavi lune. Drugi pa se nanašajo na izjave nekega švicarskega znanstvenika, ki je prerokoval mokro in mrzlo zimo. Naj bo že kakor hoče, dejstvo je, da gre vse to na škodo kmečkega gospodarstva. Zato si samo želimo, da bi po vsem tem ne prišla še slana ter prinesla svoj blagoslov goričkemu sadnemu drevju. Gibanje Iržiških delavcev Okoli 550 delavcev zaposlenih y Združenih jadranskih ladjedelnicah (CRDA) v Tržiču, ki že nekaj mesecev delajo v ladjedelnici sy. Marka v Trstu. so le dni stopili y gibanje: Do tega sklepa je delavce privedlo stališče podjetja, -pri katerem so zaposleni, ker jim skuša odtrgati 200 lir pri pre-mestitveni dokladi, ki so jo že Pred meseci dosegli. • Svoje gibanje so delavci pričeli z nekajurno stavko. Obstaja mnenje, da bo moralo vodstvo podjetja od svoje zahteve odstopiti, ker delavcem ta doklada po zakonu pripada. ZAHVALA Vsem- udeležencem pogreba našega dragega Andrefa Paglavca ki so v tem- težkem, trenutku z nami delili svojo žalost, kakor tudi pevcem- in darovalcem vencev naša iskrena zahvaia. KAMILA PAGLAVEC IN ŽALUJOČE SORODSTVO SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Občinski uslužbenci zahtevajo da jih zavarujejo pri bolniški blagajni v Rimu Pretekli četrtak zvečer so se občinski upravni odborniki sestali k svoji redni tedenski seji, kateri je predsedoval župan dir. Berna,rdis. Taikoj ob pričetku seje je odbor nik prof. d j. gianantonio poročal o zaključkih, do katerih je prišla posebna komisija za proučevanje ime n mestnih u-ljc v zvezi s preimenovanjem nekaterih trgov in ulic v mestu in okolici ter zlasti imenovanjem onih ki niso doslej še imele imena. Odborniki so se omenjeni komisiji zahvalili za delo, -k-i ga je do sedaj opravila. V zvezi s predlogom reorganizacije poslovanja mestnega konjederca so odborniki rešitev tega vprašanja odgodili v pričakovanju sestave pokrajinskega konzorcija konjedercev, h kateremu bo verjetno pristopila tudi goriška občina. Tudi v zvezi s poslovanjem cestar- jev so odborniki- uvideli potrebo po reorganizaciji in sklenili, -da bodo tehničnemu uradu poverili, naj izdela načrt za najprimernejšo reorganizacijo. Nadalje so odborniki pregledali zahtevo občinskih uslužbencev, k-i hočejo biti zavarovani pri socialnem- skrbstvu v Rimu m ne v Gorici. Odbor je na zahtevo -pristal. Nato je ollibor potrdil statut novo ustanovljenega odbora za glasbeno udejstvovanje, čigar vodstvo Sestavljajo dr.’ Mario Caipcn, Mario Birsa, prof. Giuseppe Bradaschia, Rodolfo Li-pizer, prof. Mario Digiananto-nio in Anton Orzan. Predsednik omenjenega od. bora je prof. Mario Digianan-tonio, ki je obenem tudi predstavnik občinskega glasbenega zavoda. S sejo so nadaljevali sinoči. Telefon Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru Ciesare Itattisti V bodo lo varni MSalvet(iw pridobii/ali derivate iz katrana V milarni «Salvctti» v Piranu se ne bavijo samo z izdelavo mila, temveč tudi z destilacijo katrana, kar bo v kratkem znatno dvignilo splošno produkcijo tovarne. Do sedaj sq bili izvršeni samo poskusi, ki so dali zelo dobre rezultate in je bilo zaradi tega odobreno da se prične s produkcijo, iniciator teh del je L-il tov. Dino Ferrato, vodja plinarne v Izoli, ki je s pomočjo ing. Fragiacoma prvi pričel s poizkusi. Iz parnega kotla, ki je ležal v skladišču tovarne in nekaterih drugih delov sta sestavila pripravo za destilacijo in v januarju dosegla prve uspehe. Iz 480 kg katrana, kj so ga spravili v ka. tel, sta pridobila: 5, 6 odst. ben-zola, 7,4 odst. lahkih olj, 7,2 odst. srednjih in 9,7 odst. težkih olj, 7 odst. antracena, 61 odst. ka-tranove smole itd. Ves postopek je trajal 13 ur in so katran segrevalj s 310 stopinjami toplote. Ce bi toploto lahko zvišali še za nekaj desetin stopinj, bj lahko pridobili še več derivatov. Sedanja poskusna naprava za destilacijo seveda ne odgovarja potrebam produkcije, in jo sedaj prenarejaijp in moderni- zirajo ter bo verjetno že v začetku aprila gotova. V Izoli in Piranu je 140 ton katrana, ki ga bo tovarna lahko pričela v prihodnjem mesec-u destilirati. Obe plinarni pa pridelata mesečno okoli 4 tone katrana, ki je doslej bi.] neizkoriščen. Z destilacijo katrana in predelavo derivatov bo imelo naše gospodarstvo precejšnjo korist. Kril] bomo lahko naše domače potrebe pa tudi v inozemstvo bomo lahko izvažali, kar nam bo prineslo marsikakšen devizni dinar za poteebe naše industrije. Stroški destilacije in predelave so razmeroma nizki. S. A. j o upor Pri gnojenju z umetnimi vo kislino, ki vpliva na pospe-gnojili se večkrat delajo napa- sevanje in utrditev rastlinskih ke v tem, da se posamezne j stanic ter na razvoj ploda. Od kulture gnojijo z drugimi gnojili kot jih rastlina zahteva, zato moramo, preden se odločimo za gnojenje posameznih kultur vedeti: 1. Kakšne snovi rastlina, ki jo hočemo gnojiti, zahteva. 2. Na kaj vplivajo in pospešujejo posamezni elementi, ki so v umetnih gnojilih ter kaj želimo z njimi doseči. 3. Katerih snovi oz. elementov zemlji najbolj primanjkuje. Umetna gnojila po njih sestavi in učinkovitosti razvrstimo v glavnem v tri skupine: dušična, fosforjeva, kalijeva in apno kot gnojilo. Te elemente vsaka rastlina za svoj razvoj najbolj potrebuje in jih moramo zemlji dodajati. Najbolj razširjena in znana dušionata gnojila so apneni dušik ali cianamit, amonijeva sol ali pa amonialfat, omonitrat, apnena sečnina ter čilski in norveški soliter. Dušik vpliva na rast rastline in tvorbo listov. Pomanjkanje dušika ugotovimo po slabi rasti in bledo-zelenih listih. Za dušik so hva ležne zlasti rastline z veliko listno površino kot solata, špinača. zelje, cvetača in ostale. Apneno sečnino ter čilski in norveški soliter ter lahko topljiva gnojila uporabljamo v do. bi rasti (vegetacije); z njim gnojimo predvsem vrtnim kul turam, ker se hitro raztopi (razkroji) in jih rastlinice s svojimi koreninicami v kratkem času sprejemajo kot orano. Ostala gnojila so težje topljiva in jih sejemo neposredno pred setvijo in vegetacijo. Nič manj važna so fosforjeva gnojila. Ta vsebujejo fosforje- teh so najbolj znana superfo-sfat, kostni superfosfat. kostna moka in Tomažev fosfat ali Tomaževa žlindra. Od navedenih je najlaže topljiv superfosfat, zato ga sejemo neposredno pred setvijo. Dočim moramo Tomaževo žlindro i-n kostno moko, ki so najteže topljivi, sejati v jeseni ali zgodaj pozimi, da se do pomladi raztepe in jih kot take rastlina sprejema. Za fosforjeva gnojila so hvaležne fižol, grah, bob, vsa žita, trave in lucerne kot mešanica s kalijevimi gnojili pa tudi okopavine. Nadaljnje gnojilo je kalij; od teh so najbolj znana kalijeva sol, kalijev sulfat in lesni pepel, ki vsebuje do 10 odst. kalija in 3 . 4 odst. fosforjeve kisline. . Kalij pospešuje rast plodov s tvorbo sladkorja ali škroba. Za kalijeva gnojila so hvaležni krmilna in sladkorna pesa, krompir, korenje, žita sadno drevje ir< vinska trta. Kot poslednje gnojilo haj o-menim apno. Z apnom gnojimo zemljišča, ki so iz kakršnihkoli vzrokov kisla, da z njim kislino nevtraliziramo. Zemlja, gnojena z apnom, je rahla ter rodovitna. ker apno pospešuje razkroj 'snovi in jih rastline v raztopni obliki hitreje in laže sprejemajo. Za gnojenje z apnom je hvaležno koščičasto sadje, breskve, marelice, češnje ter od lupinastega orehi. Apno preprečuje nastop smolike, ki je nevarna bolezen pri košči-častem sadju, zato apna kot gnojilo ne smemo podcenjevati. Za razvoj posebno nekaterih rastlin ne zadostuje enostran- sko gnojenje samo z dušična-timi, fosforjevimi ali kalijevimi gnojili, temveč če hočemo, da bomo imeli zaželeni uspeh, moramo zemlji dodati oz. rastlino gnojiti z dvema ali tremi prej navedenimi elementi. V tem primeru moramo gnojila med seboj mešati, s čimer delamo večkrat napake, ker se vsa gnojila med seboj ne smejo mešati, ker se pri tem vrši kemični razkroj in gnojilo zgubi na vrednosti. Da z mešanjem ne pokvarimo in da si delo poenostavimo pri kombiniranem gnojenju u-porabljamo: nitrofoskal, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij v pravem sorazmerju in je pripraven za gnojenje kultur kot krompirja, koruze vinske trte, žitaric in drugih rastlin, ki zahtevajo kombinirano gnojenje. Umetna gnojila ocenjujemo po tem, koliko odstotkov določene snovi vsebujejo in na podlagi tega odmerimo količino, ki jo posejemo na določenem zemljišču. Gorše Tone Kostanjica Pred dvema mesecema so se začela dela pri postavljanju spomenika padlim borcem v Ko-stanjici. Vznožje in ograja spomenika so že dokončani, kmalu bo tudi spomenik, ki ga delajo v Momjanu. Cim več mladine v mladinsko brigado 1. maja bo odšla mladinska brigada iz Istrskega okrožja na gradnjo proge Doboj - Banjaluka Butura Na zadnjem množičnem sestanku v Buturi so frontovei sklenili, da bodo popravili cesto, ki gre skozi vas. Posebno v deževnem času je cesta zelo slaba, skorajda neprehodna. Frontovei bodo delali na cesti, vsak teden po nekaj ur. 1. maja bo odšla mladinska brigada iz našega okrožja na gradnjo mladinske proge Do. boj — Banjaluka. Mnogo mladincev in mladink s'e je v brigado že prijavilo, prvi med njimi so bili večinoma mladinci, ki so v lanskem letu dosegli tako lepe uspehe pri delu brigade na izgradnji Novega Beograda. Brigada bi morala oditi iz našega okrožja že prvega a. prila, vendar je mladina dobila sporočilo, ,naj prenese odhod za en mesec, ko bodo dela na progi že v polnem teku. Zaradi te. ga lahko v tam mesecu n.pra-vimo še ranogokaj, da pomnožimo vrste brigade, ki bo pripomogla k izgradnji proge in učvrstitvi bratstva naše mladine z mladino Jugoslavije. V tem1 mesecu moramo mobilizirati ne samo mladino za prvo brigado, temveg tudi za drugo, ki bo očUšla kmalu po koncu šolskega leta, taJko da bodo imeli tudi dijaki možnost udeležbe v mladinski brigadi, O pomenu proge se je že dosti pisalo. Poglejmo še na krat. ko, kakšno delo bo imela mladina pri izgradnji proge, ki je po dolžini dva in pol krat krajša od znane mladinske proge Samac — Sarajevo. Marsikdo bi dejal, da bo delo zara. di manjšega števila kilometrov lažje in hitrejše. Toda temu ni tako. Teren, po katerem bo izpeljana nova proga, je precej težak, saj bo treba izkopati nad milijon kub. mstrov zemlje, od tega čez polovico v skali in kamenju. Dalje bo treba zgraditi večje število predorov, mostov nad in podvozov, cest za dovažanje materiala in ozkotirno progo, prav tako za dovoz gradbenih potrebščin. Na progi se bodo zopet iztezali minerji. Vsi se še spomnimo znanega predora Vranduk na progi Samac — Sarajevo, ki je bil najtrši oreh minerskih brigad, a je bil le premagan. Koliko junaštva in požrtvovalnosti je bilo potreba, predien so se srečali minerci, ki so vrtali iz nasprotnih strani! Na izgradnji letošnje proge bodo morali prav tako izvrtati dva velika tunela, v sličnih pogojih kakor pri vrtanju Vranduka. Najdalj, ši bo 251 m daljši od Vranduka, medtem ko bc tisti pri Trorr.edji meril 1411 mStrov. Zemlja je td pomešana s kamenjem in pedkom, tako da bodo marali sproti zavarovati vsakih deset centimetrov izkopa. Kljub vsem težavam, ki jih to imsla mladina pri izgradnji proge. So vsi prepričani, da bo svoje delo častno izpolnila, kakor je to že tolikokrat dokazat la. Toda ne smemo gledati sat mo najtežje plati dela. Poglejs mo, kakšne bodo ugodnostij kakšno razvedrilo, ki si ga mladina želi. Predvsem bo po. krajina sama pripomogla k dobremu razpoloženju, saj rr.a-lokje najdemo tako naravno lepoto, kakršna je videti v soteskah, po katerih bo tekla nova proga. Poleg tega bodo brigade same akrbele za razvedrilo mladincev in mladink. Športno udejstvovanje in kulturno izživljanje bo zavzemal dnevni čas, medtem ko bo večer namenjeni prireditvam, kino predstavam, plesu, tabornim ognjem itd. Om?nimo naj še, da bo v času izgradnje proge izhajal dnevni časopis brigadni-kov in da bo postavljena posebna radio oddajna postaja, ki se je bodo lahko posluževale! vse brigade. Na progi bodo delali tudi mladinci iz drugih držav sveta, ki bodo letos prihiteli v še večjem številu kakor lansko leto. Tudi z njimi se bomo spoznali in jim povedali, kakšna je stanje piri nas. Navezali bomo stike s tujo mladino, ki ibo v svojih domačih krajih pobi-« jala klevete, ki jih širijo sovražniki na naš račun.. Ko mobiliziramo mladino v prostovoljno delovno brigado, prikažimo vsakemu posamezni;, ku, posebno tistim, ki še niso bili v brigadiah, kakšno je življenje in delo v brigadi. Storiti moramo vse, da bo naša brigada n® samo najboljša v delu. temveč tudi številčno močna; To pa borno dosegli lahko samo na ta način, da bomo stopili do vsakega mladinca ali mladinke in ga povabili, da se prijavi v brigado. Naj ne bo nohtnega, ki bi dejal; tudi jaz bi šel, vendar nisem o tem nič vedel. Naša mladinska brigada bo morala letos nadaljevati z delom, tako da bo pridobila isti ugled, kakršnega je uživala lanska pri izgradnji Novega Beograda. Toda naša mladina ve, kaj je njena dolžnost in ji zato v polni meri zaupamo, da bo svojo nalogo častno izpolnila. Prekaljena v borbi za svobodo in pri izgradnji socializma, se bo ramo ob rami pomerila z najboljšimi brigadami jugoslovanske mladine i,n prepričani smo, da ne bo med zadnjimi. K ■•"■'"ini.mm .. tuo^abi 11?. u duetovni hi Un J "*'“L P B O If. llHT R , UV ft> |{ OB. IT B A N B B A D A Č UOUEHT HLAVATV ve -"“‘tal \r Venc,ar e: —6cltem, v barako, naj vse pusti in teče v magazin. In enkrat ne bedarite. Jaz bom . medtem medt-L'"’ ere tudi v magazin in jih prevzame. v®i^jg0 sluSalko! i ■-tudi Plecej dolgo zaman iskal ne le četovodjo Fuchsa. se o — —-■ obirali meso sicer trdno ih 'vesVpS1e druSe sarze Bili so pri kuhinji, ol z n° gledali privezanega Balouna, ki je ijen3a, tocT:na tla' kel' °a nls0 tako visoko Privezali iz ^hi nudil je zanimiv pogled. Eden izmed kuharjev ^°un, ®so na rebru in mu ga vtaknil v usta; prive-. v mun4 ,m°gel z rokami nič delati, je oprezno pre- ^ je -° JZihed v pri tem °Blodal meso. ^ C6aaposlec3 3e četovodja Fuchs?« je vprašal Svejk, ko ®dja Fuehe t, «hs Se še oglasil ni, ker je videl, da sprašuje ie rete, s anterlst puchs?»Ve;lk’ *kako dolgo bom še spraševal? Kje tn & Geto vod j a Fuchs je stopil iz vrste in ves dostojanstven začel na vse mogoče načine psovati, č-eš da on ni četovodja, da je gospod četovodja, da se ne sme reči: «kje je četovodja?«, ampak; «Pokomo javljam, kje je gospod četovodja?« Pri njegovi četi, je dejal, dobi vsak po gobcu, kdor ne reče: «Ich melde gehorsam.«* «Le počasi, le počasi,« je preudarno rekel Svejk, «kar poberite se, idite v barako, vzemite deset mož in tecite z njimi v magazin po konserve!« Četovodja Fuchs je bil tako presenečen, da je komaj spravil iz sebe «kaj?» ■«Nič ,kaj’», je odgovoril Svejk, «jaz sem ordonanc enajste marškompanije in pravkar sem po telefonu govoril z gospodom obrlajtnantom Lukašem. In ta je rekel: «Laufšrit z desetimi možmi v magazin!« Ce ne pojdete, gospod cuksfirar Fuchs, tak grem takoj nazaj k telefonu. Gospod obrlajtnant želi, da bi šli prav vi. Nepotrebno je sploh o tem govoriti, .Telefonski pogovor’, pravi gospod nadporočnik Lukaš, ,mora biti kratek in jasen. Ce se reče: cuksfirar Fuchs pojde, tak pojde.’ Takšen ukaz, to ni čvekanje po telefonu. Pri vojakih, zlasti v vojni, je vsaka zakasnitev zločin. Ce cuksfirar Fuchs ne pojde takoj, ko mu to sporočite, mi brž telefonirajte, jaz bom že opravil z njim. Po cuksfirarju Fuchsu ne ostane niti spomin. Prijatelj, vi še gospoda obrlajtnanta ne poznate.« Svejk se je zmagoslavno ozrl po šaržah, katere je njegov nastop zares presenetil in deprimiral. Četovodja Fuchs je nerazumljivo nekaj zagodrnjal in od- , * Pokorno javijaro. hajal z naglim korakom, Svejk pa je za njim klical: «Ali torej lahko telefoniram gospodu obrlajtnantu, da je vse v redu?« «Takoj bom z desetimi možmi pri magazinu,« se je oglasil od barake četovodja Fuchs. Svejk pa še besede ni več ripii in je odhajal iz skupine šarž, ki so bile prav tako presenečene kakor četovodja Fuchs. «Se že začenja«, je dejal mali desetnik Blažek, «pojdemo.» Ko se je Svejk vrnil v pisarno enajste stotnije, si ni utegnil prižgati pipe, kajti spet se je oglasil telefon. S Svejkom je znova govoril nadporočnik Lukaš: «Kod letate. Svejk? 2e tretjič zvonim, pa se nihče ne oglasi.« «Iskal sem jih. gospod obrlajtnant,« «Torej so že šli?« «Kajpak da so sli, a ne vem. če bodo že tam. Ali naj še enkrat tja skočim?« «Ste našli Fuchsa? «Sem, gospod obrlajtnant. Najprej mi je rekel: «Kaj?« in šele ko sem mu pojasnil, da morajo biti telefonski pogovori kratki in jasni...» ' «Ne zabavajte se, Svejk... Vanjek se še ni vrnil?« «Ne, gospod obrlajtnant.« «Ne tulite tako v telefon! Ali ne veste, kje bi utegnil biti ta preklicani Vanjek?« «Ne vem,gospod obrlajtnant, kje bi utegnil biti ta preklicani Vanjek.« (Nadaljevanje sledi.1 PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 _ 30. iBarct* ^ Brezposelnost še raste NEHAJ BESED 0 POROČILIH ZV D IN 1RŽAŠRE ZBORNICE V preteklem tednu sta izšli Bve zelo zanimivi publikaciji, ki obdelujeta gospodarski položaj cone A Tržaškega ozem* Ija, Prva nosi uradni naslov: »Poročilo zavezniške vojaške uprave britanisbo-ameriške cone Svobodnega Tržaškega ozemlja);. To poročilo se nanaša na gospodarski položaj od 1. oktobra do 31. decembra 1950. in je nekako obenem prSgled celega leta. Druga je pa ((Tržaški gospodarski položaj«, ki ga mesečno izdaja Tržaška zbornica in ki obravnava november in dtccmbir, je pa obenem nekako piregled celotnega leta Obe ti dve publikaciji sta zelo begati s statističnimi podatki in dajeta mnogo materiala za proučevanje gospodarskega po. ložaja. Zelo dobro je, da sta izšli skupaj, ker dajeta možnost primerjave različnih podatkov. Za danes si oglejmo eno izmed vprašanj, ki jih obdelujeta, samo — zaposlitev. V poročilu ZVU 11. poglavje piše; ((Zaposlenost se je dvignila v celotnem 1950. letu in je v četrtem tromesečju d ost gl a 88.500 zaposlenih oseb. Največja številka je pa bila registrirana v novembru, ko je bilo zaposlenih 88.900 oseb. V dEcetnbru se je pa zmanjšala za 300 oseb. Poleg tega, se pripominja, da -je bilo proti koncu leta za 350 oseb večja kot v letu 1949. To je tudi razvidno i*z statističnih podatkov, ki jih objavljajo kjer je vidno, da je povprečna zaposlenost znašala 1948. leta 85.000 oseb, 1949. leta 84.000 oseb a 1950. leta 87.000 oseb. Ustavimo se za trenutek pri statistični tabeli, ki nam- kaže strukturo zaposlenih. Povprečni mesečni podatki za 1950. leto nami kažejo, d*a je bilo zaposlenih v: industriji (v tisočih) 29,5, trgovini 11,5, kreditnih in podobnih ustanovah 2,3, pc-ljedielsivu 0,4. javni upravi 19,2, transportu, javnih uslugah 6.9, trgovski mornarici 4.7, oboroženih silah 5,9,* javnem zdravstvu 3,6, obrtništvu 3,0. Vsega skupaj 87.000 ljudi. Zanimivo je to, da so ti podatki v prčcejšnjcm nesoglasju s podatki, ki jih daje Trgovska zbornica na osnovi urada za delo. Glavne razlike nastajajo pri zaposlenih v industriji, kjer je, po podatkih urada za delo, bil-o zaposleno decembra 1950. 36.746 eseto i-n pri javnih uslužbencih. kjfer je bilo po istih podatkih zaposlenih 32.442 oseb. Ne bi za sedaj razpravljali o razliki, ki je nastala pri zaposlenih v industriji in o drugih razlikah, ki so med drugim zelo majhne. Zelo zanimiva je pa postavka o uradnikih zaposlenih v javni upravi. V poročilu ZVU imamo številko 19.200, po podat kih urada za delo, pa 32.339. To razliko nair: sicer objasnju-je opomba, ki pravi, da so v celotnem številu upoštevane tudi oborožene sile. Vendar če celotno število vojaških oseb, k' jih je bilo po poročilu ZVU decembra meseca 6.000 odštejp-mo od števila zaposlenih po poročilu, ki ga ima-mo od Urada za delo, nastane kljub temu precejšnja razlika in sicer za 6399 oseb. Del te razlike 5e lahko tudi nastal iz različnega statističnega grupiranja posameznih podatkov, kajti v poročilu Delavske zbornice niso ločeni od javne uprave podatki za osebje, ki je bilo zaposleno pri komunalnih uslugah (transport, saniteta, zveze, in ki v poročilu ZVU znašajo 6.900- oseb. Kljub temu je razlika zelo nerazumljiva. Se bolj nerazumljiva nam pa postane, če primerjamo statistična poročila, ki ji-h je dajal statistični urad zavezniške vojaške u-prave prejšnja leta in po katerem je raslo število oseb zaposlenih v javni upravi takole: 21. decembra 1946. leta je bilo v javni upravi zaposlenih 11.946 oseb, decembra 1948. 18.005, junija 1949. 22.189. decembra 1949. leta 25.286 in končno junija 1950. 26.908. Kot vidimo, je število oseb zaposlenih v javni upravi in v civilni policiji strmo raslo od polletja do polletja Prav tako strmo je rasel celoten birokrat, ski aparat. Čudno s£ nam zdi, zakaj se je zdelo zavezniški vojaški upravi potrebno v poslednjem letnem poročilu ločiti že ustaljene kolone in dodati novo kolono, ki naj bi obsegala javn? usluge. S tem je onemogočila natančno preračunavanje porasta oseb. ki so zaposlene pri javni upravi. Zdi se nam, da je zmeda pri tem preračunavanju in tudi razlike med posameznimi podatki rszultat kritike, da je preveč prebivalstva neproduktivno zaposlenega pri javni upravi in da predstavlja nepro-izvajalno breme, za gospodarsko življenje mesta. Vendar bi bilo iz vsega tega nemogoče izvajati dokončne zaključke. Brez dvoma pa je nekaj: 22 odst. (če ne več) vsega zaposlenega prebivalstva v javni upravi je odločno prevčč Posebno če upoštevamo, da je na pr. v Italiji, ki je mednarodno priznana kot zbirokratizirana, kljub temu komaj 5 odst. zaposlenih oseb v javni upravi ali točno 778,500 od 17.943.400. (podatki po (ilstitu-to Centrale di Statistioa« ((Compendio Staitistico Italia-no» 1949—1950). Ni nam popolnoma jasno zakaj je potrebno, da je y Trstu tako velik birokratski aparat. Točneje popolnoma nam je jas-no, da ta aparat ni tukaj v interesu dobre uprave saj deluje do skrajnosti slabo, med drugim prav tako, ker je prevelik, temveč zaradi političnih interesov posameznih šovinističnih strank. Zakaj na pr. obstaja še vedno prefektura, ko vendar nima več ozemlja, ki bi ga upravljala? Povrnimo gg ponovno k vprašanju brezposelnosti. Na prvi pogled bi se zdelo, da če se je zaposlenost dvigala, se je prav tako manjšala tudi brezposelnost. Pa temu ni talko. Tudi tukaj razpolagamo z dvojnimi podatki. Prvi obseženi y poročilu ZVU govore, da je bilo v oktobru 19,1 brezposelnih, y novembru 17,9, a v decembru 20,0 (vse v tisočih). Podatki statistične publikacije zbornice so nekoliko drugačni. Tudi te podatke je zbornica dobila od Urada za delo- in znašajo v oktobru 19.638 brezposelnih, v novembru 18.613 in v decembru 20.566 (vedno zadnjega v mesecu). Kot vidimo se je stanje brezposelnosti nekoliko izboljšalo v novembru v primerjavi z oktobrom, zato s; je močno poslabšalo v decembru, ko je narasla brezposelnost za okrog 2000 oseb. Ce pogledamo celotno leto vidimo, d;a je povprečno število brezposelnih znašalo 20.000 oseb, medtem* ko je 1949. leta znašalo 18.600, a 1948. leta 24.500. s. b. Televizija in kinematografi - dva nevarna tekmeca Za prerod ameriških gledališč Amerika je bila pred dvema stoletjema idealna dežela za dogodivščin željno mladino in za lovce, ki so iskali obilen plen dragocenega krzna, za ljubitelje krjjifevnosti pa je bila kaj borno podlročje. Komaj nastala mesta so mislila predvsem na to, da bi čim. prej razvila in utrdila svoje ogrodje, ki je bilo v večini pri-mSrov samo leseno, in niso imela časa za umetniški razvoj mestne Skupnosti. Nekega dh® pa se je v New Yorku razširila novica, da je nefkido spremenil neko staro skladišče v gledališče, kjer namerava uprizoriti dive šaloigri. Novica je povzročila pravcato spotiko. Deževali so pnote- ŠPORTNI DNEVNIK V nedeljo bodo nogometna igrišča ponovno zaživela V nedeljo bodo po daljšem odmoru nogometna igrišča prekinila zimsko spanje. Dvigne se zastor najzanimivejšega tekmovanja štirih izbrancev, izmed katerih bomo po treh tednih dobili letošnjega prvaka našega ozemlja. Za ta naslov, za to čast se bodo borile štiri enajstorice, ki so vse "prvenstvo pokazale največjo požrtvovalnost in resnost, ki skratka najbolj odgovarjajo Po svojih kvalitetah temu tekmovanju. Težko je reči, ali bo zmagal Montebello, ali pa morda Arrigoni; ako ne bo zmešal štrene celo nestanovitni Sv. Just, vedno pripravljen na hudomušnosti, ki jih žal nasprotniki ne cenijo bogve kaj. Pomanjkanje humorja pač. V prvem kolu pride v Trst Arrigoni. Na stadionu «Prvi maj« bomo zagledali starega znanca, ki mu naslov prvaka STO ni tuja reč in, ki bo verjetno tudi letos naredil vse, da bi ga ohranil. Gostitelj pa bo Sv. Just. Montebello gre v Piran, v boj proti istoimenskemu moštvu. Spremlja naj ga sreča, drugega mu žal ne moremo želeti na pot. V nedeljo torej sestanek vseh prijateljev nogometa iz bližnje in daljne okolice na obeh igriščih, ne bo*vam žal. Program celotnega prvenstva: I. kolo: Piran - Montebello, Sv. Just - Arrigoni; II. kolo: Arrigoni - Piran, Montebello - Sv. Just; III. kolo: Montebello - Arrigoni, Piran - Sv. Just. Igra se na igrišču prvoimeno-vanega. Študentsko prvenstvo -Italije v smučanju CERVINIA, 29. — Danes zjutraj se je začelo v Cervinii četrto mednarodno študentsko prvenstvo Italije v smučanju. Prva je bila na sporedu tekma v teku na 12 km. Zmagal je svetovni študentski prvak dr. Oscar Schultz. ki je dobro poznan slovenskemu občinstvu po svoji zmagi na Planiškem tednu. Njegov čas je bil 36’ 25”2. Drugi je bil Nemec Ja-eger, tretji pa Jugoslovan Novak. V ženskem slalomu je zmagala Avstrijska Annelise Schuh-Proxarf v času 2’37”2, pred Gartnerjevo ter Quastovo (obe Nemčija). V moškem slalomu je zmagal stari planiški znanec Jamnigg s časom 2’22”7; 2. Zanni (Italija) 2’25”3; 3. Poncet (Italija) 2’26”2. NAMIZNI TENIS Subotica • Izrael 5:2 San Paul-Genova 1:1 (1:0) GENOVA, 29. — Brazilsko moštvo San Paul je danes odigralo prvo tekmo na evropskem kontinentu. Za nasprotnika si je izbralo ekipo Genove, ojačeno za to priliko z nekaterimi igralci Juventusa, Sarnpdo-rie, Interja ter Livorna. Pred deset tisoč gledalci, kar predstavlja rekord za delavnik, so Brazilci, kljub nepopolni postavi, uspeli igrati neodločeno 1:1. Vsi kritiki poudarjajo, da so gostje kot celota naravnost sijajni, da pa napad greši v streljanju na gol. sti, istočasno pa je naraščalo tudi pričakovanje v do tedaj nesluteni meri. Led je bil prebit in skozi šest mesecev* je v skladišču — gledališču odmevalo navdušeno ploskanje New-yarča*nov. Da proslavijo dvestoto obletnico rojstva ameriškega gledališč? bodo priredili letos v Združenih državah vrsto proslav, ki bodo istočasno odločen odpor gledališkega sveta proti nevarnostim, ki mu grozijo. Amfriško gledališče pluje namreč v nezanesljivih vodah, ko>t se v ostalem to danes dogaja gledališčem skoraj v®ega sveta. Vendar pa se zdi, da bo borba ameriških gledališč hujša. Kinematograf in televizija, ki razvajata današnje občinstvo, ker mu ni treba prihajati pravočasno na predstave in ker mu omogočata, da si privošči umetniški užitek sedieč v udobnih naslanjačih domačega salona, ogrožata ameriško gledališče. Letošnjo propagandno borbo, ki je pod pokroviteljstvom ameriške državne zv? z e za gledališča in za poučevanje gledališke umetnosti (ANTA), čaka v»e* prej kot lahka naloga. Voditelji pa r.iso izgubili poguma. ker se zavedajo, da življenjske sile gledališke umetnosti in važnosti njenega vzgej nega vpliva, ni mogoče zatreti. V okviru ts propagandne borbe bodo izdiali bogato ilustri- odldaje in dokumentarni film o razvoju gledaliških tehničnih sredstev, s katerimi bodo skušali dokazati, da pravo gledališče, kjer nastopajo žive osebe, nadkriljuje televizijo in kinematograf, kjgr sta glavna či-nitelja steklo in celuloid. Globokega in človeškega psihološkega odnosa, ki se ustvari med inteligentnim gledalcem in dobrim igralcem v gledališki dvo rani — trdijo oprode Pelpome-ne in Talije —, ne fco nikoli mogoče ustvariti med gledial-cem in slepilnimi pojavami na kinematografskem ali televizijskem platnu. Po teh zaskrbljenih besedah pa nikakor n® smemo sklepati, da ameriško gledališče že danes preživlja krizo. O njegovi življenjski sili nam priča dejstvo, da uprizarjajo trenutno samo ,na Broadwayju 26 dri, medtem ko so v teku splošne skušnje za 12 nadaljnjih. Na ostalih področjih Združenih držav pa je na krožnem gostovanju 24 igralskih družin in več kot tri tisoč gledaliških in drugih zvezd je pridno na delu, da ustreže željam občinstva. Tudi na torišču mednarodnega sodelovanja je resno delo v polnem teku. Ta mesec se začne tako imenovani mednarodni gledališki mesec, ki ga je organizirala mednarodna gledališka ustanova. V tem mesecu si bodo ameriške gledališke družine prizadevale, da na željo ameriške komisije za vzgojno, znanstveno in kulturno ustanovo Združenih narodov uprizorijo taka dela, katerih vsebina utrjuje in razvija solidarnost med vsemi narodi, Na splošno vlada prepričanje, da uspeh te pobude ne bo zaostajal za lanskoletnim, ko so bila v 471 ameriških gledališčih na sporsd-u ((interhacio-nalistična« dela, izmed katerih rano brošuro o zgodovini ameriškega gledališča ter predva- j jih je 43 izšlo izpod peresa tu-jali propagandne televizijske | jih pisateljev. BEOGRAD, 29. — Izraelska namiznoteniška reprezentanca se je na povratku s svetovnega prvenstva, ki je bilo na Dunaju, ustavila y Subotici. Izgubila je tekmo proti mestni reprezentanci z rezultatom 5:2. V subotiški ekipi je igral med drugim tudi državni prvak Ha- Brescia-B reprezentanca 6:3 Danes so okušali svoje sposobnosti tudi kandidati za B reprezentanco Italije. Njihov nasprotnik je bila enajsterica Brescie, ki je po devetdesetih minutah igre izšla kot zmagovalec z rezultatom 6:3. B reprezentanca je še bolj razočarala kot včeraj A moštvo in ji raogozo, ki je bil na letošnjem svetovnem prvenstvu zelo u-|°b taki igri ne napovedujejo spešen. I prevelikih zmag. ŠAH Pred zadnjim trije kandidati za prvo mesto DORTMUND, 29. — V predzadnjem kolu turnirja vodijo Belgijec O’ Kelly, Milič in najmlajši udeleženec turnirja Buderer. Kdo bo zmagovalec? Teoretično ima Belgijec nekoliko več možnosti, ker ima v zadnjem kolu lažjega nasprotnika. Kellerjeva je sicer med ženskami šahistka velikega kalibra, na moškem turnirju ji pa niti kavalirstvo ni prineslo preveč točk, tako, da ribari nekje okoli zadnjega mesta in verjetno O’ Kellyu ne bo prehuda ovira. Milič bo igral proti Pucu, Fuderer pa proti švedskemu mojstru Stoltzu. Rezultati desetega kola; Puc-O’ Kelly remi, dr. Lange-Kel- lerjeva 1:0, Pfeiffer-Bogpljubov 1:0, Milič-Fuderer remi. Prekinjene so partije med Kinnin-gerjem in Rossolimom ter Drobom in Stoltzem. Igre iz devetega kola: Rossolimo-Bogolju- bov in 0’Kelly-Milič so se končale neodločeno. Stanje pred zadnjim kolom: Milič, Fuderer, Q’ Kelly 5,5; Pfeiffer, Puc 4,5. MILANO, 29, — Danes popoldne so odpotovali jZ Milana kolesarski dirkači Magni, Lo-gli, Fanti, Franchi, P.etrucci, Menon ter Falzoni na etapno dirko «Po Flamski«. DVA PREDLOGA za rešitev nemškega problema Dežele Srednjega vzhoda so bile v zgodovini vseskozi prizorišče gospodarskega boja za nafto - Nafta, kri modernega gospodarstva, je bila vzrok mnogih spopadov, ki tudi da. nes še niso prenehali Zanimanje za dogodke “na Srednjem vzhodu je zadnje tedne močno poraslo zaradi umora Razmare, iranskega predsednika vlade, in predloga o nacionalizaciji iranske naftne industrije. d Srednji vzhod je eden najbogatejših delov sveta, kjer črpajo nafto*, novo kri moderne industrije. Najvažnejša nahaja, lišča nafte na Bližnjem vzhodu so vsekakor y Iranu, Iraku in Saudski Arabiji. V Iranu se raztezajo naftna polja od vaaj Deliki severozahodno od Perzijskega zaliva do Disfula, na zahodu pa do mesta Kirkuka in Bagagurgura. Iranska naftna polja so pravzaprav razdeljena na dva dela. Severni del, kjer je pet iranskih provinc, loči od Perzijske-ga_ zaliva veliko gorovje, ki o-težkeča izkoriščanje. Na tem delu Irana je bila že leta 1916 ustanovljena ((Ruska petrolejska družba«, ki pa ni mogla začeti s črpanjem* zaradi oktobrske revolucije. 26. .februarja 1926 pa je bil v Teheranu sklenjen med Iranom in Sovjetsko zvezo sporazum, na temelju katerega- se je Sovjetska zveza odrekla koncesijam, ki jih je imela «Ruska petrolejska družba«, perzijska vlada pa je dala zagotovilo, da v petih severnih provincah ne bo dobila koncesij za črpanje petroleja nobena druga država brez prejšnjega pristanka SZ. Se isto leto je dobila družba ((Standard Oil Company» važne koncesij,e v tem delu Irana brez sovjetskega pristanka. Nekaj mesecev zatem pa so bile te koncesije bratskd razdeljene z «Anglo-iransko petrolejsko družbo« v zameno za ameriško sodelovanje v petrolejskih nahajališčih pri Mosulu- Na Jugu izkorišča velika nahajališča že od leta 1901 «An-glo-iranska petrolejska družba«. Leta 1932 je bilo v Iranu močno nacionalno gibanje, kj je hotelo med dirugim* vzeti koncesije, ki jih je imela angleška družba. Na temelju teh zahtev je hil 30. aprila 1933 sklenjen nov sporazum*. k*i omejuje angleške koncesije na 100.000 kv. milj in zagotavlja tudi precejšnje finančne prednosti iranski državi. P0 nekaterih podatkih pripada 50% delnic Anglo-iranske petrolejske družbe angleški vladi, ostalih 44% pa imajo v rokah privatniki — angleški državljani. Ta družba Pa ne izkorišča samo iranskih naftnih polj, marveč je prav tako udeležena tudi prj izkoriščanju naftnih polj v Iraku in Kuwaitu. Petrolejska polja v Iraku* se raztezajo v glavnem, okoli Mošnja in Kirkuka. Tu so že pred prvo svetovno vojno ustanovile nemške, holandske in* angleške družbe ((Turško petrolejsko družbo«, ki je dobila velike koncesije od turškega sultana. Po francosko-amgleški pogodbi, sklenjeni med prvo svetovno vojno leta 1915, bi morala dobiti Francija suverenost nad Mosulom* s tem, da bi eksploatacija naftnih polj ostala v angleških rokah. Zaradi čedalje večje važnosti petroleja pa je Clemanceau predlagal Angliji, naj zamenja suverenost nad Mosulom za sodelovanje Franr šsšssš; fe . ... sili* mmsm Del glavnega naftovoda eije v »Turški pietrolejski družbi«. — 6. marca 1,919 je bil sklenjen sporazum, v Londonu in potrjen 24. aprila 1924. Po tem sporazumu je dobila Franr cija 25% delnic ((Turške petrolejske družbe«, to je, tisti del, ki ga je* morala odstopiti premagana Nemčija, V to razdeljevanje pa se je vmešala Amerika, kj j*e tudi zahtevala svoj delež pri izkoriščanju petroleja v Iraku. 5. junija 1926 pa je bila ustanovljena nova ((Iraška petrolejska družba«. Francija je Po dolgih razgovorih dosegla, da je dobivala svoj delež v naturi. Temu se je namreč a vse-mj silami dolgo časa upirala Amerika. Kakor je znano, se zadnje čase širijo vesti, da namerava tudi Irak nacionalizirati petrolejsko industrijo, splošno mnenje p*a je, da stvar ni tako resna kakor v Iranu. Pridobivanje nafte v Saudski Arabiji je še razmeroma mlado. Sele leta 1932 so odkrili naftna polja v puščavah Arabije. Nadaljnja raziskavanja v Saudski Arabiji pa so pokazala, da gre za zelo bogata nahajališča. Izkoriščanje ieh naftnih polj se je pričelo skoraj izključno z ameriškim kapitalom, Standard Oil Company ima tu ogromne koncesije, ki zavzemajo prostor 700.000 kv. km, razen tega Pa ima tud; pravico do vseh novih naftnih polj, ki bi jih odkrili v Saudški Arabiji. Rezerve nafte v deželah Srednjega vzhoda so ogromne Računajo, da bi samo doslej od,krite rezerve Saudske Arabije lahko krile svetovne potrebe najmanj 15 let. Po nekaterih še precej nepopolnih podatkih znašajo rezerve nafte v Iranu, 6 do 7 milijard ton, v Iraku okoli 5 milijard ton in v Saudski Arabiji nad 6 milijard ton. Pri tem pa je zanimivo, da ocenjujejo rezerve nafte na Kavkazu n*a okoli 4 milijarde ton. Značilno je, da sa na Srednjem vzhodu čedalje močneje uveljavlja Amerika. Ze leta 1920 je predstavnik družbe Standard Oil dejal: «Ce raču- zav^ 1 namo z mestom., ki ZP-' majo v svetovni trgov $ in upoštevamo g0SP°ia5:m r# . finančno orožje, s katera1 ‘p polagajo, bodo .§oto*?) prisilile druge dežele, da p no razdele naftna P° J stališče pa je bilo konkr^ razloženo leta 1943 v P ^ Trumanovega odbora r skovanje: «ZDA so avionskega bencina, kar ^ uporabili Združeni nar.p^jčrb|i-.-'' nosi glavno breme v P P zahtevajo ZDA iz X?* & & gospodarskega stališča, pi■ vojni nabavljajo nafto njega vzhoda«. . -ji Nacionalno združenje ških industrialcev P da bo industrijska pr01 jo5l v ZDA dose*gla do K*** 'p leta nivo 285 milijar^*^^ kerdina količina pir°lzV® blaga bo dovolj velika, ^jVe zadovoljila vse potrebe ^ in potrošnikov. Država $ bavila, po istih konca leta vključno Z4 obrambe za okrog <>2 'Jj«? dolarjev različnih pr°'z *jjl Na ta način bo ostalo 1 c*. milijard dolarjev blaga vilne potrebe. G* J Po proračunih «Oil | Journal« je dosegla s ^ I proizvodnja petroleja ' ^ $1/ arju svoj vrhunec, to h o j a? lijcnov 294.300 beriljevJ'3 ^ V decembru je p*roizVO^\ f šala 11.190.700 beriSjf^L pf1' januarju 1950. 9.502-p^ ^ ljev. Proizvodnja ROs’iia % / nih satelitov ji? zna^^i00 ^ nuarju in decembru 8° riljev, a v januarju tisoč beri,ljev. S šestimi leti sem začel hoditi v šolo. Id sicer na zimo, kakor je bila takrat navada. Moji starši so bili najemniki neke grofovske kmetije, ki je ležala uro hoda od šole na lepem hribu, ki se Je imenoval Kogelnik. Tudi kmetija, na kateri smo bili najemniki, se je imenovala tako. Na hribčku za hišo so rastle tri mogočne, nekaj sto let stare lipe in s tega mesta se je videla vsa naša dolina kakor odprta knjiga. Sredi te doline je bila vas in sredi te vasi je bila šola. Vse Je bilo videti tako natanko, ko da bi bilo na dlani pred teboj. Toda naša takratna šola me nikakor ni pritegnila. Nasprotno, šola me je odbila in se mi priskutila. Učitelj je bil mrk in hudoben in je ob vsaki priložnosti grozil z ogromno babino. Za najmanjši prestopek si jo dobil po rokah ali pa po zadnjici. Vse kar je bilo zvezano s to šolo, mi je bilo predolgočasno. Tudi z župnikom je bilo tako kakor z učiteljem. To so bili stari časi. Nekaj časa sem se z jokom branil šole. Vsako jutro, kadar je bilo treba iti v šolo, se Je iz naše biše razlegalo moje vpitje. Mati mi Je navadno z lepa prigovarjala ter me poleg drugega še z raznimi darovi spravljala od hiše. Kadar vse to ni pomagalo, je skušala napeti tudi ostrejše strune. Toda tega se jaz nisem bal, ker sem jo poznal, da ni zmožna storiti kaj hudega. • Nekega jutra pa je moj oče napravil konec tej komediji... Zahtevaj je, da grem v šolo in da se naučim kaj koristnega za življenje. Ko je sam bil mlad, ni hodil v šolo, vendar se je za silo doma naučil brati in pisati. Tega jutra torej mi jih je s težko roko naložil po zadnjici, da sem kričal kakor obseden. Pomagalo pa je, zakaj od tistih dob se nisem več upiral hoditi v šolo. Dvakrat sem se že prvo leto upal rešiti šolske more. Enkrat podzavedno, brez kakih lastnih zaslug in celo brez kakega namena. Takrat je namreč že čisto malo manjkalo, da nisem zmrznil. Nekoč je pritisnil zelo hud mraz in to tedaj, ko so bili dnevi najkrajši. Sola se je nehala ob štirih popoldne in, preden sem prišel do doma, je dan že stisnila tema. Cesta, ki je vodila iz doline do nas, je bila znan sa-ninec z gore v doline in je bila takrat polna voznikov. Bilo je zelo nevarno hoditi po njej. Vedno sem se moral izogibati vpreg, ki so drvela po sanincu v dolino. Vozniki so s parom konj hkrati vlačili po deset kubikov lesa v dolino in še več. Slo je, da se je kar kadilo po cesti. Konji so imeli kraguljčke in so cingljali, da se je slišalo daleč po gori. Toda še to je bilo komaj. Kakor hitro sem zaslišal kraguljčke, sem že skočil na cesto in bil je ludi že zadnji čas, da sem se rešil in nisem prišel vpregi pod noge. Slo je kakor divja jaga navzdol po planini. In to izogibanje se je potem ponavljalo vso pot do našega dom?. Tako sem nekoč odskočil iz saninca v visok sneg in obtičal pod mlado smrečico, ki ji pri nas pravimo tudi koš. Pod takimi koši prezimuje navadno divjačina, zajci in srne, ker pod njimi ni snega. Zlezel sem pod vejevje in našel prijetno, okroglo zatišje, v katerem je bilo skoraj toplo. Naslonil sem se na deblo ■ smrečinke in postalo mi je mahoma zelo prijetno. Pravzaprav se mi ni nikamor mudilo, ker so ravno ob tej uri drveli vozniki po sanincu v dolino in je bilo treba venomer odskakovati. Zato Je bilo naravnost pametno poča- PKEZIHOV VORANC BOLEČINA A kati tukaj na varnem, da bo vozniški vihar zdrvel mimo. Vse okrog mene je bila globoka, bela zima. Na povešenem vejevju je ležal debel sneg in tam, kjer je bila z njim pokrita tudi zemlja, ga je bilo skoraj en meter. V svojem zatišju sem sedel, kakor da bi bil v kakem globokem škafu. Okrog škafa je pritiskal divji mraz s tako silo, da je sproti vse ledenelo, v zatišju pa je bilo skoraj toplo. Zato se mi ni mudilo iz njega ter sem se rajši, kolikor se je dalo," udobno zleknil. Roke, ki jih na cesti od mraza skoraj nisem čutil, sem zdaj skril pod jopič, da so postale tople, glavo sem potegnil globoko med ovratnik in začel počasi in globoko dibatl. Moje misli so postale težke in čisto nedoločno sem se še zavedal, da ne smem dolgo počivati, ako nočem pričakati popolne teme. Kmalu pa me je prešinila prijetna utrujenost, ki se ji nisem mogel dolgo upirati. Misli, ki so me opominjale, da moram nazaj na cesto, so bile zdaj podobne le še slabotnim iskram, ki jih je bilo vedno manj, čimbolj mi je telo prešinjala toplota. Potem se je okrog mene vse potopilo v praznino..... Zavedel sem se šele, ko me je zgrabila močna roka in me potegnila iz škafa ter postavila na cesto. Bil sem že precej trd, ko se je to zgodilo. Ko sem odprl oči, se je noč že sklonila nad saninec. Roka, ki me je posadila na cesto, je bila očetova roka. Ker me ni bilo pravočasno domov, me je oče iskal in me je pravzaprav čisto slučajno iztaknil pod mojim košem. Izdalo me je vališče v snegu, ki sem ga napravil, ko sem odskočil s ceste. Rešil me je v zadnjem hipu, ker sem bil že na poj nezavesten. Po rešitvi me je oče na rokah odnesel domov, ker se sam skoraj nisem mogel gibati. Ko sva vstopila v sobo, me je postavil pred mater in rekel: «Tu ga imaš«! Več ni govoril, poznal pa sem ga po očeh, da je jezen in da bi me najrajši nabil, ker sem mu napravil tak strah. Mati ni mogla ničesar reči, tako je bila prestrašena. Jaz sem le počasi prihajal k sebi. Ko sem se najedel, tedaj mi je prišlo iz vsega srca: «Oh, zdaj bom moral spet v šolo....« Smrt pod košem bi mi bila slajša kakor pa nepriljub- ljena šola. Prišla je pomlad. Sneženo vodovje je že davno zbučalo v dolino, ki je bila zdaj vsa prerojena. Saninec po katerem sem hodil cele mesece, se je spremenil v lepo gozdno pot, ki jo je obdajal košat gozd, napravljen iz samih zelenih kit. Ta pot je bila zdaj podobna raju. Ptice vseh vrst so jo opevale od vseh strani, sam gozd pa Je dihal tako močno, da sem lahko slišal nevidna pljuča. Ljubil sem pot, ki me je vodila v šolo, same pa se še nisem navadil in sem jo še zmerom sovražil. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj, kar bi me utegnilo rešiti nadaljnjega obiskovanja vaške šole. Bil je četrtek, edini šole prosti d*an v tednu. Zgodaj popoldne sem moral odgnati živino na pašo, na pobočje strme poseke, ki je visela nad našim domom. S te poseke sem videl vso dolino razgrnjeno pred seboj. Bila je vsa polna sonca. Vas, ki je bila pogreznjena v ta sončni mir, mi je svetlikala naproti s svojimi okni. Kar me je motilo pri tej lepi podobi, so bila šolska okna, ki so se svetila tako močno, da so zlomljeni sončni žarki segali celo do mene na poseki. Pravkar sem zopet strmel proti dolini, ko se Je nenadoma zelo močno pokadilo iz hiše, kjer je bila gostilna. Dim se je kmalu dvignil iznad strehe, toda za njim je švignil iz nje košat plamen. Nisem utegnil, da bi se dobro oddahnil, ko je bila že vsa hišna streha v plamenu. Od hiše je plamen preskočil na hleve in gospodarska poslopja in kakor bi trenil,. je bilo vse v ognju. Plamen je gorel skoraj prozorno, svetlo in je dajal le malo dima. Poznalo se Je, da je bila pomlad in da so bile parne prazne. Preden sem si utegnil dobro ogledati požar v gostilni, je gorela že tudi sosednja hiša, ki je pripadala veliki kmetiji. Tu je nastal velik plamen, ker je bilo poslopje zelo obširno. Sedaj je v vasi postalo živahno. Slišati je bilo, kako muka živina in kako kričijo ljudje. Zdelo se mi Je, da slišim tudi svinje kruliti. Vmes je sumljivo pokalo, ker so vaščani začeli gasiti in polivati strehe poslopij, ki se jih še ni prijel ogenj. Skozi vas je tekel močan potok. Kmalu sem razločil, da ljudje od vseh strani derejo v vas na pomoč. Nesreče, ki se je razvijala pred mojimi očmi, se nisem v polni meri zavedal, ker sem bij še premiad in ker sem šele prvič v življenju videl požar. Vse skupaj se mi je zdelo bolj zanimivo kakor pa strašno. Z vasjo, razen po šoli ip cerkvi, naše življenje na planini nikakor ni bilo povezano, zato me nesreča ni posebno skrbela. Požar se je z neverjetno naglico širil na vse strani. Se preden je pogorela kmetija pod gostilno, je gorela tudi že sosednja hiša in kmalu za njo hlev. Ko še to ni bilo upepeljeno, je plamen že sedel na mlinu, na žagi in na kovačnici, poslopjih, ki so se raztegovala ob potoku pod cerkvijo. Od žage je plamen skočil na cerkveno streho in kmalu je gorela cerkev z visokim ognjem. Najprej je pogorela streha na cerkveni ladji, potem Je pogorela streha na pokopališčnem zidu, ki je obdajal cerkev, potem mrtvašnica in nazadnje se je vnela streha na visokem gotskem zvoniku. S cerkvijo smo bili tudi mi planinci bolj povezani kakor z drugini stavbami v vasi. Tudi jaz sem že nekaj let hodil s starši v cerkev, ki se mi je dopadla, kadar v nji ni bilo premrzlo. Bila je lepo poslikana, na oltarjih so se videle lepe zrezljane podobe, na visokem koru so lepo prepevail in orgljali V temnikastem prostoru je dišalo po np,c, kadilih. Ce gori cerkev, bo zdaj vseh teh lepot si na tihem mislil in postalo mi je žal velike zgrad^Jpr" ko je v vasi začelo goreti, so v cerkvi začeli zvoni'1’ J%p\' z enim samim zvonom, pozneje, ko se je požar širil t0 l3ioS'1 di samo cerkev, so zvonili z vsemi zvonovi, ki 50 f peli, ko da bi se poslavljali od tega sveta. .oi ("Z Cerkev je gorela dolgo in visoko. Njen velič»s jvc"jz me je vsega prevzel. Naposled se je goreča streha “"l-jdef .( pričela nagibati na stran, počasi ali nevzdržema, 0 naposled ni zrušila na zemljo. Velikanski val dima If/P pokril cerkev. Istočasno, ko se Je zrušil zvonik, 80 p zvoniti tudi zvonovi. ^ DtL Okrog cerkve so druge biše gorele dalje. Nekaif0a IJ? ki so bile pod cerkvijo, so pocvetele mimogrede. le n f ph ho if 1A Vfcilo aalo rlnln/, imel — -. 1 - « OlIfTito . , I j - v gjv/u evkur ijv, .iu ptZL V t, V C ’ t IlIUUl-K'- v«**" * l* H teh bajt je bila zelo, daleč od vasi, pa se je napos|e“ ^ in pogorela do tal, ker je bila teseua. Pogorela J® Jr ■ ‘ JC 1 gostilna poleg cerkve, kmetija poleg nje in zdaj lizal tudi okrog župnišča. -krni, ji Blizu cerkve je stala naša šola. Vsa poslopij 0vB(tly so "bila že davno v plamenu, le šola se rti hotela vsak način je kazalo, da bo šola zgorela pred cera je imela leseno ostrešje in je stala čisto blizu osta ^ r nišč. Ko so piameni lizali okrog šole, mi je drgeta10 , v* čakoval sem s tesnim srcem, da se bo šola zdaj P* Z-0 d* a Toda to se ni hotelo zgoditi. Bil sem pa Prep „j P1 ----— — -v *«» uuiviu uii oc 111 p dl p- -- j y ogenj požrl šolo, ko je začela goreti cerkev. Cerk',e 0) , Je bil zelo velik in iz njega S(g skakali goreči pete « )( strani. Toda na šolsko streho se ni hotel preseliti o ,e JjU petelin. Cerkev je že pogorela In njeno P°*®-m še kadilo, šola pa Je ostala nedotaknjena. Se se st»le upal, da se bo šola vnela od gorečih hiš, ki s° cerkve. Toda tudi to upanje mi je splavalo P° -areči J J*® šole je bilo dolgo vse v plamenu, včasih so *e zi“ vnet1, ^ že dotikali šolske strehe, vendar se šola ni h0*®1 z(jel°' da bi sam hudi duh sedel na šolski strehi, se mi J® ' j( čel sem se na glas Jeziti. vadil0 „ P V vasi je začel požar očividno pojemati, I® jas® 'ff še iz začrnelih pogorišč. Zdaj je bilo že p°Pol“0 jjrok«*^ j Je vse pogorelo, kar je hotelo pogoreti. Sredi —-veii gorlšča Je stala nedotaknjena stavba naše šole. nekaj drugih poslopij. —J “‘“S*** |>vuivjžij, . pflJl • p» Ob tem pogledu nisem več vzdržal na poseki m ,elt U1? pfi' ----------r c —v« .vv . *.«, — r . .. $0 Je strah velike samote sredi planine in od J1-*® Bl vrele solze iz oči. Nesreča je bila očitna: Jola V*1' zgoreti. ■etl. os®*1® f f»‘ Ne glede na živino sem se tedaj pognal s poža ji domu pod seboj. Našel sem starše, ki so °P^° 0t,razll^tBŠ hribček za hišo. -Na očetovem in materinem irr - - - - —— JjCC poznala žalost. Ona diva sta bila čisto <*rUh' vasjo kakor pa Jaz v uauvi p« J <4/.. hi0KaI,f l Ko sem prišel do staršev, sem imel čisto °iic|a, , ‘rih C rt mi :;raU enl-.a Moži l/i ifv tO j" •»'•tu puhel uv siiirjcv, htui iiuci g.«—- A katerih so mi vrele debele solze. Mati, ki Je to " . »Vidiš, to je velika nesreča za nas vse sk«P ■ f«* Mote a.i* a.zm a. ,r.rtl» 19 1 P Nato me Je začela tešiti, kakor je vede1®> j« pa sem se skril v njene Janke in začel kr®** glas Jokati. Med Jokom sem ves obupan kričal* »Oh mati, zakaj ni pogorela šola ?« UREDNIŠTVO* ULICA MONTEC CH1, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-80* In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA *L 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 11-32 * Koper, Ul. Battlstt 301a-l, Tel. 70. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, meS®e,1° ” I PoStnl tekoiM rafiun za STO-Zvii* 7oin«ninu« »feb-* nvc* «• rova «_____________ ■**— *--*——**■----- Poštni tekoči raCun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ino:___________________________________ * Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. w Izdaja ZaloZnlgtvo tržaškega tiska D.Z&' ' .