(agutraig« lsđai^J«.)
57. številka.
V Trstu, v soboto dne 12. maja 1894.
Tečaj XIX.
T >M
iihaja po trikrat na teden * šestih ii-danjih ob torkih, Aatrtklh in aobotah. Zjutranje iidnnje Is. haja ob A. uri zjutraj, večerno pa ob 7. um »ečer. — Obojno lidtij« rUh« : u Jedra meaec . f. —.»I, izven A vitrij« f. 1.*> ■a tri me«M. , . 2.00 , „ M pol leta . . . .V— ... «.— u vae leto . , , 10.— ... 1*.—
Na uniki trii (.rilslsas sarsćsine m
ti Isarij* Mir. Poeamiipo iterilke «e dobivnjo t prodaj al nlcak tabaka v 1 ratu po a nvć., * Goriei po S ni. Sobotno rečemo Udarja v tratn S ni., * Gorici « ni.
EDINOST
OUsllo slovenskega politlAnetfa društvi
Oglasi m« račune po tarifu » petitu; za ii»*lort- t debelimi črkami ne plačuje pro»tor, kolikor ob»ega raradnih »rntic. Ponlana otimrtn ce in j*Tn»zahv»le, domači oglasi itd. ho računajo po pogodbi.
V»i 'lopi.i naj »e potiljajo uredniAtru : ulica Canerma »t. 13, Vnako pi*mu mora biti franknvano, kjr uefiankovana »o m-»prej imajo. Rokopini «e ne »račiijo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravniitvo ulica Caserma 13. Odprte reklamacije so proite poAtnin«.
Primorsko*
,r tMmtti J4 aW /'
Tržaška javna skladišča.
IV.
Tudi posl. p|. Burgstaller— isto-tako kakor gosp. minister ia trgovino — •« j« odločno postavil po roba menenju poti. Kaisla, kateri je trdil, da ia svetovno trgovino trlaiko ni ve« nikake pomoči. Kaitl ho<e delati opotioijo proti vladi, to je vse. Toda gola resniea je, da ae je ravno tedanja ▼Uda odločno poprijela ieienniikega vpra-tanja, do^im no prejšnje vlade zanemarjale Trat v pogleda na to vpraianje. Olatno slo, ■a katerem boleha trlaika trgovina, je ravno pomanjkanje dobrih železniških svea. Tudi neugodno pololenje javnih a k I a d i I č je le pocledlea pomanjkanja dobrih občil. Trat je valed tega iipoaUvljen konkurenciji dragih pristaniič. V tem pogleda hole tedanja vlada — tako ae vsaj duadeva — pomoči tržaikema pristanišču; govornik če*titn vladi na tem aarea patrijotiikem započetju. Prvi korak v to avrho je atorjen a podržavljenjem javnih akladiič in hangerjev. Ne ia dobička rije ali kakih dragih obzirov ati avojedobno mestna občina ia trgovinska zbornica prosili koneeaije aa igradbo javnih akladiič, ampak igolj sato, da ne bi prišlo to podjetje v roke privatne špekulacije. O aebičnosti a« ne more govoriti, kajti k ori »t meata tržažkega ni zahtevala nikakor, da eo aidajo javna skladišča; pomisliti treba namreč, da jo vrednost tržaikih hil motao padla valed agradbe javnih akladiič. Prav je torej, da pridejo akladiita v laat in opravo države, kajti to je podjetje, ki naj alati eploinim trgovinskim interesom, a ae ame poatati nikdar apekulaoijaka ali Ipodieijaka kupčija.
Govornik povdarja vnovič, da ia podržavljenja akladiič je nastala driavna potreba, da se reii železniško vpraianje trlaiko, kajti broa dovajajočih cest po auhem in po morju ni mogoče, da bi vspavalo tako avetovno obmorsko triiiče. Pomoglo se je Lloydu s izdatnimi žrtvami, pomoglo ae je nekoliko tudi trgovinski mornarioi, podrta vila ao ao akladiita — na jasnem pa niamo ie glede glavnega, ielesniikega vpraianja, ki je nervua rerum vaeh trtaikib vpraianj.
Ia poročila proračunskega odseka k proračuna aa leto 1894. je ros vidno, da bodo načrti se progo Divača-Loka in obe črti če« Turo dogotovljeni do prihodnjo jeseni. Pričakovati je torej, da eedanja vlada akoro iareče avojo zadnjo in odreiilno beaedo ob tem vpraianji, kar stori tem loije, ker ae stanje državnih financ boljia, da je veaelje. Le po zgradbi teh železniikth črt poatanejo javna akladiiča in vse tržaiko pristanišče produktivna.
PODLISTEK.
Kmetski upor*
ff*Mn*t« jimmI <Mlmti*<«(a veka.
—	Spisal Avffutl Štnoa. Prtloiil 1. P. Planiniki. -
Naposled — bilo je ie preoej mračno
—	pride do konca perivoja, kjer se nagiba vrt proti cesti. Ko aaaliii od daleč nekaoi glasnejši govor in tudi Zofijin glas, skrije se aa gaber, od koder je mogla neviđena vse opaziti. Malo dalje stoji Zofija, sklenjenih rok in povožene glave, nežna deklica, polnega obrasa, zlatih Ia«, ki ji plavajo po ramenih avitlomodre obleke. V črnih očuh ae ji sveti solsa, o drobne rudeče ustnice ima ubrane v britek nasmeh. Tik nje opaii Marta mladega Miliča, kateri Zofiji ponižno govori, a pred njima tiho plaka Jana, hči alepega Jurka iz Brdovoa. MiliČ izpregovori:
— Oprostite, gospodičina, da sem vaa tu zamotil. Ko ao se gospoda pripravljali na dogovor, iel sem z gradu na cesto. Ondu aem srečal to deklico aolznih oči, kako je hodila okolo gradu in plaho zrla proti njemu. Po opravi aem apoznal, da je Hrvatioa in jo
Kar je potroiila vlada v Trstu, ni po-troiila aamo za Trst, ampak za korist vse driave.
G. posl. Burgstaller dokazuje s številkami, kako ae množi promet na Reki in kako pada v Trstu. V očigled takim številkam je dolžnost vsakemu pravemu Avstrijcu pomagati jedinemu velikemu pristanišču v državi. Na avojem mogočnem stališču se ima morda Avstrija zahvaliti Četki, a veljavo svetovne sile prvega reda jej dajeta le Trat in adri-jansko morje. Ne treba torej nadaljnih dokazov in vzgledov, kako je Avstriji ukreniti v svojem lastnem interesu, ako hoče jednako-merno podpirati in pospeSevati svoje dežele. Reka se d riga po odločnosti ogrske vlade; istotako je skrbeti za Trst. Govornik se nadeja, da vlada in državno zastopstvo v duhu velike ceaarice Marije Terezije — katera je posebno skrbela za trlaiko pristaniiče — popravita, kar se je zamudilo, ter da oživo« tvorita vse ono, čomur smo se nadejali in zahtevali ie dolgo.
Sedaj nam je io na kratko omeniti to, kar je rekel poročevalec S t a 1 i t z. Gospod zaatopnik trgovinske zbornioe tržaiko je rekel, da ne bi bil pričakoval take opozicije z desne strani zbornicp, Nikakor ne bi bil pričakoval od profesorja narodnega gospodarstva — posl. Kaisla —, da pride do zaključka : Trst naj vrže puiko v koruzo. Govornik ne more verjeti tega, zate meni, da govor posl. Kaizla ni bil naperjen niti proti Tratu niti proti javnim skladiičem, ampak zgolj proti koalioijski vladi. Posl. Kaisl se je poslužil te prilike, da pokaže svojo opozicijo v naj-ootrejii obliki. — Na to so je bavil gospod posl. Stalita z govorom posl. dra. Peoza, kateri je nasvetoval, da naj bi si Trst pomogel i industrijskimi podjetji, in da naj bi v tem pogledu zavzel isto stali&čo, katero zavzimlje Marziljsko pristanišče na Franooskem. Tudi gosp. Staliti bi želel vae to, a pomisliti treba, da ao razmere pri nas drugačne nego na Franooskem. Na opazko posl. Peera, da je Hamburg posredovalec v trgovini med Barcelono in Avstrijo — daai je Trst veliko bližji —, pravi g. Stalita, da je to jedna tiatih žalostnih prikaznij, kakor je n. pr. okolnoat, da potrebuje Trst diferencijalno carino za avojo trgovino a kavo, da more pobijati konkurencijo Hamburga v Ljubljani, koje meato leži Trstu prod pragom. Toda priznati treba, da na vaeh teh odnošajih ni sam Trat kriv. Pritrdivii izvajanjem poslane« Burg-atallerja glede tržaških žel<-zuic priporočal jo konetao poročevalec Stalitz, da zbornica preide v podrobno razpravo o predlogi, tiAući ae podržavljenja javnih skladišč,
vpraial, kaj bi rada. Odgovorila mi jo, di išče vaa, ali da se ne upa v grad, kjer je danes mnogo gospode. Ponudil sem se ji, da jo privedem k vam in, knkor vidite, storil sem tako !
—	Io hvala vam zato, Bog ram poplačaj, mladi gospod, reče Jana, sedaj se več ne bojim, aedaj sem pri svoji sest . . ., pri gospodičini Zofiji.
—	Pri svoji aestrioi, da, drsga Jana, reče plemkinja mehkim glasom in poda kmetski deklici roko. Dobro mi došla in srečo našla 1 Dolgo so niave videli, sirotica moja. Glej, hudobni ljudje ne dajo, da bi mirno bivala z gospo materjo na Sosedu, pa moram tu biti pri sestri Marti. Govori, Janica, zakaj mu iščeš, zaradi česa prihajaš semkaj P Kaka sreča P
—	Oh ui sriču, odkima kmetsko dekle, velika, velika nosreea.
—	Nesreča P Za Boga t Kakova nesreča, sirotica moja, vpraša živo Zofija, pristopi k Jani in ji dene roko na rame.
—	In vi niste ničesar slišali, ničesar P pogleda jo Jana plaho.
Politiške vesti.
Driavni zbor. (Poslanska zbornica.) Govor princa Lichtensteina o valutnem zakonu — v kolikor je bil nnslovljen do nemških konservativcev —, zadel je te poslednje do živega. Hohenvrartovec Dipauli se je maščeval nad princem s tem, da mu je zalučal v obraz nekoliko — grobosti. Dosedsj nem sicer ni bilo znano, da bi grobosti nadomeščale argumente, ali sedaj, v dobi .resnice in odkritosti," je morda res tako. Gosp. posl. Dipauli ni nikakor dokazal, da kritika princa Lichtensteina ne bi bila opravičena, ampak pomagal si je jednostavno s tem, da je odrekaj princu pravico kritikovati IIohenw.tr-tovce. Na vso zadnje je to tudi umevno, da se g o s p 6 d a boje kritike. To pa rečemo gosp. Dipauliju in vsem Hohenwar-tovcem v obraz, da nam princ Lichtenstein stokrat bolj imponuje posvoji doslednosti, nego pa ljudje, ki ae vežejo bodisi tudi s peklenščekom, samo da so „v večini*. In tudi to vedi koalicijska gospdda, neslovenska i n slovenska, da niti globoki poklon, kojega je tolikim zanosom napravil baron Dipauli pred velmožnim grofom IIohenwar-tom, ne more ni za las premeniti sodbe razsodnih ljudi o delovanju in namenih »»loven-venskega* poslanoa — IIohenwarta. — O govoru gosp. barona Dipaulija ni treba govoriti obširno, saj zadošča menda, ako povemo, da židovska, brezverska in kapitali-stilka „N. Fr. Presse* označuje isti govor kot „vollkommen correcl*, deai je gospod baron sicer govoril proti valutnemu zakonu. Res, velik mora biti strah nemških liberalcev pred krščanskimi socijalisti, katerih vodja je princ Linhtenatein. Kdo imponuje, kdo je torej doslednejši — a P
Proti valutnemu zakonu ao govorili v isti seji baron Morsey, PattaiinLu-oger; posl. Peoz in S u os s, pa za zakon. — Baron Morsej je govoril izborno, dokazujoč, da le liberalna stranka in kapitalisti iele preosnovo valute. Velik učinek je napravil izrek prof. Iheringa, katerega je navel baron Morsey: To razumem, ako volkovi kriče po svobodi; ako pa ovce podpirajo tako k r i č a n j o , dokasujejo s tem, da so 0V06. (Ali ni to izborno osnačenje, kaj menita, gospoda Klun in Šuklje P!!) Govornik trdi, da te predloge ne bi dobile večine v tej zbornici, ako bi jih presojali stvarno in ne z ozi-rom na politiike vzroke. Saj jo videti, kakor da bi morali hiteti na pomoč dru. Wekerlu. „Mi smo poslani v zbornico, no kot sanitetni vojičaki, ali kirurgi, ampak za to, da glasujemo po svojem prepričanju*. Posl. dr.
—	Ničesar, duia, govori I
Juna umolkne in no odgovori nič. Lice ji zarodi, goste solze ji zalijd oči, s tresočo roko pa si vije predpasnik in zre v Mrliča.
—	Govori, ponavlja Zofija, ne boj se, to je dober gospod.
Jana povzdigne oči in pogleda Zofijo tako žalostno, kakor bi ji srce pokalo.
—	Povem vam gospodičina, govori jokajo se, moram, saj zato prihajam k vam. Imela sem se omožiti —
—	Omožiti P S kom P
—	Z Jurijem Mogajičom, svobodnim kmetskim fantom iz Stobice.
—	Pa P
—	Pa — pa — ob vse je pri kraji. Gospod Tahi ga je ugrabil ponoči moj vojake. Ni ga, niti glasu ni o njem Morda so ga ranili, morda je, moj Bog, mrtev, mrtev, in dekle si zakrije z rokami obraz in glasno zajoka.
—	In ali imaš mladeniča rada P
—	Če ga imam rada P Ob ! Za Bogom mi je najdražji na svetu. Vi tega ne veBte, vaie srce si ie ni nailo dragega ....
Pattai je rekel: .Jedno državo za drugo hočejo prisiliti do zlate valute, da postane vse last jednog« samega gospoda temlje. Kuj je torej sad našega dela P Kaj je naSa vojska P Kaj so naše vojne, kaj postane zgodovina, dd, kaj postane monarhija sama, ako bode vae na zemlji podložno jednemu samemu P Senca le in dozdevnost. Zato ae bi hotel vezati svojega imena z zakonom, ki hodi taka pota. Caveant consules, nequid respublica detrimenti crpiat, rekali so v Rimu v pogibeljnih časih. Kako naj vsklikamo pa pri nas, kjer se konsul pri vladi sam poteza sa tak detrimentum reipublioae, kjer možje, ki se imenujejo konservativno voditelje, vae to podpirajo z vso avojo avtoritetoP Tu moramo klicati namesto oaveant consules le: Ti uboga Avstrija 1
V seji dne 10. t. m. je predlagal posl. Pernerstorfer, da se izvoli odsek 90 članov, kateri naj bi se podal v Falkenau in Moravsko Ostrovico, da preiskuje na licu mesta o vzrokih, ki so dovedli tam do krvavih sporov. Ta svoj predlog je utemeljil posl. Pernerstorfer v daljšem govoru. Za nujnost predloga je govoril tudi mladočeški posl, grof K o u n i c. Is poročil, došlih mit od očevidcev, je razvidno, da je takoj po prvi salvi padlo 22 mož. Govornik vpraša, ali vlada ne pozna druzega sredstva, nego prelivanje krvi, da so poravnajo taki navadni prepiri radi plač, ko gre navadno le za par krajcarjev na moža in le za par tisoč goldinarjov pri kakem cvetočem podjetju. „Mi zahtevamo nujnost, da vidimo, ali nima vlada nijodneg* inteligentnega moža mod svojim osebjem, ki bi imponoval podjetnikom ter si pridobil zaupanje pri delavoih.* Ker so postali poslanci nemirni, rekel je poslanec Kounic, da to no zanimiva gospddo tako, kakor valuta, ker no donaia toliko procentov. aAli ima vlada pravico, pokrivati tako nasilstvo s krili avstrijskega orla; ima-li pravico poslati v boj orožje avstrijskih vojakov za take spletkarijo podjetnikov Pu — Govorili so ie sa nujnost prod-loga Luegor, Kaiser in Kaizl, vzlio temu pa se je nujnost odklonila z 162 proti 83 glasom.
Na to se je nadaljevala razprava o valutnem zakonu. Govoril je grof Hohen-w a r t za predlogo. V večerni seji je sklenila zbornica s 166 glasovi proti 106, da so preide v podrobno razpravo valutnega zakona.
Obsojeni izgrednik i. Dno 10. t. m. izreklo je aodiščo v Krakovem obsodbo proti izgrednikom, ki so napadli orožnike o proslavljanju lOOletnico poljskega diktatorja Ko-ščuskega. Jeden zatoženeov dobil jo 8 mese-
Zofija nalabko zadrhti in zardi.
— Tega ne ve nihče, kdor ni poskusil. Tudi jaz nisem vedela ; vedno sem mislila, da se ljudje ženijo iz navade. Ali aedaj, ko sem ga izgubila, sedaj vem, kako je, kadur priraste deklici mladenič k srcu; ni iu6či ne jesti, ne piti, ne delati, ne spati, no moliti, da ne bi nanj pomislila. O Bog, o Bog, kaj nem ae vonder reva pregrešila, da sem v toliki sreči postala tako nesrečna. Oh sestrica moja, ječi Jana, izpozabši se, in prime Zofijo za ro'.e, ako veruješ v Boga, pomagaj mi 1 Sestra si mi po mleku, gosposka hči. Iskala jom te na Sosedu — ali vas nisem naila, plemenita gospodičina. K vaši materi si nisem upal«, ker je gospa stroga, a jaz sirota. Nikogar is gosposkega rodu nimam mimo vas. Zato prihajani semkaj. Rotim te, osvobodi mi ga. Stori to tistemu mleku na ljubav, katero si pila. Pomagaj, ker drugačo mo bo žalosti koneo. Kadar pa tudi tvoje arce občuti, kaj je srcu drago, tedaj boš uvidela, kako mi je duša potrta in žalostna.
(Daljo prih.)
cev, Mlrje zaUSenci pa od tri đo šest ne««-cev težko ječe. Trije bili ao oproščeni in več
nj h .zručilo ao jo zaradi prestopkov okraj* iicmu sodišču.
Štrajk v Moravski Ostro vici. l)ne 10. t. m. prišla je na Dunaj deputacija štrojku-jofih premognrjev i« Moravske Oatrovice.
Deputacijo v^prejmeta v avdijenci ministra notranjih poslov in poljedelstva. — Štrajk Siri bo vedno dalje, klubu temu, dn Strajkovci že stradajo. Vseh štrajkujočih je okolo 15.000, proti katerim so postarli blizo 1000 vojakov, kateri naj bi brzdali štrajkovce ter zabranili izgrede.
Civilna poroka na Ogrskem. Izid glasovanja v zbornici magnatov o civilni poroki je silno razsrdil židovske liberalce to in ono stran Litve. Ker niso vedeli drugače dati duSka svojemu srdu, nahujskali so poulično druhal, da jo zaxramovala cerkvene dostojanstvenike. — Ker ho, aoznavši o izidu glasovanja, p<> raznih cerkvah Budimpeštanskih jeli zvoniti v znak voseljn, žuga sedaj mestna občina dotičnim župnikom, da jih bodo tožila radi zlorabe svojo oblasti, opirajoč se na okolnost, da pristoj* občini patronat nad cerkvami. —
Ne innremo ni kaj, da ne bi ho uit tej priliki dotaknili tudi našega domačega prepira, no gled* na to, du utegne koga znboleti to, kar hočemo reči. Pri nis je žu pnHaln tuka navad«, da ao slika pravoalavjo v najhujših barvah, tako, kakor da bi bilo v vn-liko večjem nasprohtf u r, našo katoliško vero, nego jo celo protestantizem. In ros vidimo sleherni dan, da izvestni krogi z veliko večjo srditostjo govore o pravoalav ju, nego-l: o nemškem protestantizmu. To no odgovarja resnic1, o č-mer nam svedoči ravnokar dovr-šona razprava o civilni poroki na Ogrskem, Taku urb^ki patrijarh Brankovič, kolikor romunski metropolit Miran Roman govorila a i a proti predlogi, opirajoč so na i t< te razlog«, kakor katoliški primas V a a z a r y , d o 6 i m so p ro-toatautdki eorkveni d d 3 t o j a o t-v o n i k i govorili in glasovali za predlogo. Kjo je torej veče sorodstvo v mišljenju iu načelih?!
Iz Srbije. Osrednji odbor radikalne stranko je izdal oglas du vseh lokalnih odborov, v katerem ao isti poživljajo, da še » v tem mesecu skličujo javne shode po vsej deželi, pri katerih jo obsoditi kot nepoatavnim kraljevi ukaz, tičoč •o razkralja Milana.
Zopet nihilisti ? Dokaj časa ni bilo ni* če Bar slišati o ruskih nihilistih; dne 10. t, m. pa je prinesel Londonski .Standard* vest, da »o v Peterburgu zaprli več oseb, ki ro na sumu, da so nihilisti. Najprvo so prijeli 14 dijakov, potem 80 drugih 20 oseb, med katerimi sta dva višja državna uradnika. Zaprli so vse v trdnjavo sv. Petra in Pavla, (Glede na take vesti pa moramo biti jako providni, kajti trosijo jih navadno — sovražniki Rudije, Ur.)
Italija. V seji poslansko komore dne 10. t. m. je povedal zopet poni, Col<.mbo žalostilo resnico o neugodnem finančnem položaju kraljestva, katero treba konečno vendar priznati, kljubu vsemu prikrivanju in olepševauju. Povedal je, da troši vlada 1550 milijonov lir na leto, v tem ko bi mogla in smela trošiti lo 1400, kakor tla bi bilo vsako letu 150 preveč potrošenih milijonov le malenkostna stvar, katere ni treba niti omeniti. Rekel je tudi, da so velikostne euijurije Italije prav uespametue ; hraniti je treba in biti ponižni; bodi num v vzgled Španjfka in Švica. Ak<> gremo daljo tem potom, pogajati 80 bodomo morali z našimi upniki, kakor nedavno Turčija. Zaključujoč svoj govor, obrnil ao je do Orispija z opominom, naj dobro pomisli, kaj dela. Trenotki so bistvene važnosti ; ako so znamo umakniti pravočasno, izo-gueino se krizi, katera zadene najprvo Vas (CrUpiju) in potem še druge. — Ta govor napravil jo globok utis ur v»o zborn'Oo.
Različne vosti.
Imenovanje. Gozdarski pristiiv g. Putik v Ljubljani, ki jo s svojim dobro prevdarje-uim naeitoni in svojim pogumom pripomogel v prvi vrsti v rešitev sedmoricu iz LuoSke jame, imenovan je gozdarskim kumir arjoin, To imenovanje sporočilo mu je ministerstvo poljedelstva brzojavnim potom.
»llMNpUdeilte* M }«i, ker sseiida niti
v sosednjih Benetkah ne vedo, da ao triaiki trgovci — Italijani. Odbor tekmovalne razstave za iznajdbe in novotti v Benetkah doposlal je namreč tržaškim trgovcem nemške (!) okrožnice. To pa le ni kunec vse pregrehe tega nesrečnega odbora — v katerem morajo pač sedeti sami „iguorantje". Gospodje v Benetkah ao sicur napisali naslov« italijanski, završili bo jih pa z nemškim .Trie a t*. „Via la 6 groasa !" vel lika v tvoji patri jo-tiiki jezi ubogi „Indip<> idente*, izražajoč zajedno svojo trdno nadejo, da so kaj takega ne prigodi uikdar in nikoli več.
Mi pa povemo na uho tovarišu „Indi-pendenteju", da Trst nikdar ni bil in ne bode italijansko mesto. Posebno pa ne čudimo „Indipendenteju", da no vidi in ne a!;&i, kako nemški trgovci dosledno in preračunjeno po-tegujejo na-se tržaško trgovino. Da, da, revšo : proti siromašnim Slovencem je lahko zabavljati, ali čaatnejo bi bilo, ako italijanska go-spdda dokaže svoje zmožnosti v gospodarski borbi proti uingoenim nemškim nasprotnikom.
"7)lx Idrije «o num piiSc: V noči od 7.-8, t. m. je umrl v Idriji učitelj Miroslav P 1 e s n i č a r po dolgotrajni mučni bolezni v 22. letu svojo starosti. Pokojnik je bil tudi Vaš aotrodnik, prevel jo v »Edinosti* priobčetio „Rusko Ofelijo*. Bil je sploh kre-m(>nit značaj, navdušen Slovan, poznnl je natanko Blovensko, hrvatsko in rusko književnost, dolal neumorno z besedo in peresom za blagor naroda v društvih in časnikih, kakor „Edinost", „Slovanski Svet", „Soča«, „Vesna*. Blagemu značaju in odličnemu Slovanu : Blag spomin f
Odbor akad. društva „Slovenija* na Dunaju se jo sestavil v odborovi soji dne 27. m. m. tako-le: predsednik: stud. phil. Josip Žilih, podpredsednik: stud. iur. Davorin Zvvitter, tajnik: stud. phil. Janko Mulačelr, blagajnik: stud. iur. Škender SeSek, knjižničar: stud. phil. Josip Komljancc, arhivar: stud. phil. Ivf.il Oiul, gospodar: stud. iur. Fran Smid, namestnika: stud. iur. Al. Bizjak, stud. vet. EJm. Eogelmann, pregledniki: stud. techn. Al. Ciuha, stud. iur, Sian'co Kogoj, stud. phil, Ivan lfaaolj
Poročilo o eejl mestnega iveta tržaškega morali smo radi preobilega gradiva odložiti za današnje večerno izdani«.
Izlet v Postojfnsko jamo. Kakor vsako loto o D nkoitih, vozili bodo tudi letos razni povebni zabavni vlaki po znižauih cenah v Poatojino. Letos bode zabava v nedavno naj-doni prekrasni Otokarjevi jami in sicer v nedeljo in v poudeljek ob 10. uri dupoludno in ob 2. pop. Jama bode razsvetljena z električno lučjo, Vstopnina je 1 gld.
Telefonska postaja na Opftlnah. Trgovinsko ministerstvo dovolilo jo z naredbo z dno 6. aprila t. I. št. 17958, da se pri poštnem uradu na Opčinah zasnuje telefonska postaja v zvezi s centralo v Trstu. V zimskem času bodo ta postaja vs^rejemula in oddajala tudi telegrame in fonogramo. — Dotično kolektivno prošnjo je podpisalo mnogo open-skih posestnikov, izročil pa jo je osebno in posebno priporočil gospod deželni poslanec in mestni svetovalec Ivan Goriup.
Reienl preiskovalci iz Lueike Jame. Poročilu iz Gradca trdijo, da se jo javno iso-nenju obrnilo popolnoma proti bivšim zaje-žencom is Lueško jame, katerih rešitev je stala lopo svoto 15.000 gld. — Preiskovalci ao namreč vedejo jako nehvaležno, č.-p, da je bila dolžnost mesta Gradca brigati se zanje. Vrhu tegu priznali so tudi, da ao šli kljubu rtlabotnu vremenu lahkomiselno v jamo iz golo zavidnosti proti planinskemu društvu „Sclno-ckclfreundu* in to zaradi tega, da bi imelo prvenstvo preiskovanja Lueike jnmo društvo „lIohleiiforHclier", katerega člauovi so predrzni oteti. Javno menenje trdi cel6, da so šli dotični preiskovalci iskat zaklade v jamo. Namestnik razpusti obo društvi zaradi tega, kor prav za prav iiimati drugega namena, kukor stavljati v nevarnost življenje svojih članuv.
Točnost „Mattlnovega" poročevalca pokazala so jo zopet o priliki zadnjega velikega požaru. „Muttinov" resnicoljub poroča namreč, da jo požar navstal v hlevu gospoda M a n k o č a. Iz te trditve našega poluurud-nega glasila jo razvidno na jasen način, da se dotični poročevalec ni potrudil prav čisto nič, da bi izvedel resnico, sicer bi bil moral videti, dn je hlev g. Man koča oatal intukten, in da st«ji sedaj po pužaiu iaiotako trdno in nespremenjen, kakor poprod. Priprostomu
člov#*fce*ii mm j« pa£ nedontano, kako
bi moglo ustati nepoškodovano uprav isto poslopje — ?rhu tega napolnjeno senom —, v katerem je začelo goreti I!! Ali pa je morda tičala kaka tendencija v poročilu „Mattino*-vem ? !
Tudi i« brzojavnih paročil t dunajskih listih je raividtio, kako plodovita in bojna je domišljij« židovakih časaikarjev, kateri govore o škodi 400.000 gld.!!! Pa saj vemo: pretiravanje je ie navaden posel izvestaias časnikarjem.
Vslikansk polar. Našemu poročilu o velikanskem ognju, ki je navstal na *k]adiš£u lesa bratov Livaditi in uničil v nekoliko urah isto ekladišče, potem še skladišče tvrdke Wisniker in napravil mnogo škode g. Man-koču, dodajemo še, da je škode okolo 100 tisoč gld. — Nadaljuje se poizvedovanje e vzroku požarja.
Nenadna emrt. V četrtek zvefter ulila se j« na Velikem trgu 27letnemu krojaču Josipu Dorigu, (rodom iz Videmske pokrajin«, sUnnjočem v ulici Cavazzeni) nenadoma kri iz ust. Nesrečne! padel je na tis. Ljudje ao ga odnesli v bližnjo lekarno Praxmarer, kjer so poklicali zdravnika iz zdravniške postaje, toda ko je prišel zdravnik, bil jo Dorigo že mrtev. Truplo odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu. — Istega dno zadela je ksp 40 letno hišino Marijo Bukovnič, službujočo pri rodbini Ilagenauer. Odpeljali so jo v bolnišnico, toda kljubu naporom zdravnikov umrla je v kratkem.
Policijsko. Včeraj ustavila je noka ženska blizo javnega vrta l41etno Emilijo Kril, stanujočo v ulici Molino grade hit. 6, češ, da naj gro žnjo k neki gospej, kjer dobi vrečo igrač, katere naj bi potem ponesla žnjo in da si zasluži s tem kskih 20 nvč. Deklica je na to pristala, a nepoznana ženska sprovola jo jo do gozdiča. Tam ae ustavi žena in reče deklici, da si mora odstraniti alate ubatte, ker drugače jej gospa ne da ničesar in oa to jej je takoj odpela jeden uhan. Dekle pa si je vendar mislilo, da mu ženska nsmeruje ukrasti uhane in pričelo je kričati r pomoč. Prihitevši ljudje prisilili so žensko, da je vrnila dekletu uhan, na kar je pobegla, kakor da jo jo veter odnesel. Stvar je prijavljena polioiji, katera išče žensko.
Koledar. Danes (12.): f Pankracij, m.; Epifanij, šk. — Jutri (13.): Binkolti. Prihod s?. Duha. — V pondeljek (14.): Binkoštni ponedeljek. Bonifacij. — V torek (15.): Sofija, m.; Hilarij, op. — Prvi krajce. — Solnce izide ob 4. uri 37 min., zstoni ob 7. uri 13 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 5 stop., ob 2. pop. 19 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 11. (Poslanska abornioa). Posl. Porič ioterpeluje, da-li je res, da obstoji med mornarskim oddelkom in upravo Lloydovo noka pogodba, po kateri je obvezan vapreje-mati v svojo službo iate mornarsko častnike, ki so odveč.— Vsprejele so se valutue predloge v podrobni razpravi 1 dodatkom Abra-hamovičevem
DuntJ 11. Vsi listi komentujejo glasovanje o civilni poroki v ogrski inagnataki zbornici. Iz okolnosti, da so dvomi dostojanstveniki glasovali proti predlogi, sklepajo listi, da je bila krona sporaaumljena s tem. Velika nevolja je zavladala na Ogrskem proti grofu Kaluokyju (ministru za skupne stvari), ker je isti tastavil ves svoj vpliv proti civilni poruki. Namerujojo baje odreči mu v delegacijah tajni ali dispozicijski fond.
Ajdovičlna 11. Tovarna za m >čnata jedila a skladiščem desk poleg tovarne, lastništvo g. Nussbaunia iz Fužin, pogotelu jo popolnoma, Pož&r je navstal ob 3. po noči. Prihiteli so gasilci ii Vipave pomagtti gasit. Ne sna se še, kako je navstal ogenj. Tovarna bila je zavarovana.
Dolnja Tuzla 1). Nadvojvoda Albrecht si jo ogledal tukajšnjo posadko ter obiskal cerkvn vseh veroiipovedauj. Pred pravoslavno cerkvijo pričakovali so ga občinski zastopniki, šolska mladina iu duhovščina, Po opravljeni molitvi proslavljal jo mitropolit nadvojvoda kot očeta vojsko in odličnega svotovalca Najvišjemu vojnemu zapovedniku, izrazivši čutila udunosti pravoslavnega prebivalstva. Nadvojvoda bil je jako zadovoljun s vspre-jemom.
Moravska Ostrovlca 11. Štrajk se širi. V kratkem bodo štrajkovali vsi premogsrji.
Rim 11. V vatikanskih krogih je pre-tzr< č;la veliko veselje vest, da jo padel Zakon o civilni poroki.
Caracas 11. štra^ansk potros razrušil je veo mest v republiki Venezueli. Okulo 10.000 oseb je ubitih.
T*iavln«kl bnojnvl.
Bnlimptšti Pšenic » spomlad 4 90-6 92, m
je,en 7 2<> 7 22 Knraim i» jtili-aTguit ft-07 do 5 08
Otb* h 5 83 -5 85 Ki 5 45 - .V50.
PS. niča nova od 77 kit. t. 6 »0—6 95, od 78 kil. f. 7 00-7 05, u<l 79 kit. f. 710—715 od 80 kil. r. 7 15 -7 25. od 81 kit. for 7 2* -7 30. le. mun HTi5 9 - ; proto 3-90—t !M). Brelnj« ponudb.- pSanico, mlini rsaerviraai; po o tali;m malo Tiirai<-»»nja, ctmo iiosprrm. njene. Vreme lepo.
Pragi. Korali n i rani sladkor: mlačno ceneje. Za maj 154U Novn roba »eptuiuber 14 95,
Budimpešta. Š^-rit, —.---
Harra. Kava Santo* K°od averago r.n maj 10 50, žu vptembi'r 96 50, mirno.
B^mljtirf. Santo« koo<I aveiag« ra maj 83-septembar 78 25. drcember "2'50, mlačno.
Dunajaka bora
Državni di>i)( v papirju s » V srebru Avstrijska rontn r zlatu .	# v kronah
Kreditne akcijo . . . ,
Londen tO I.nt.....
Nap*i«oiii......
100 mark......
loO italj. lir.....
11. mas}« 1SM.
vlieraj . 9850
. 98-95 . 12015 . 97-9B . »52-60
dauea »8-45
98 35 120-20 97 85 S5S-—
125 05.	125 05 9-94'/, 9-941/,
61-25	61-25
45*—	4» -
Sl ivno obMnotvo opoiai-jam na mojo tiovonrujeno pakar^jo v ulici Ohnga it. 4, v kateri ae dobiva alehorni dan aveie pecivo raak>* vrat^. Ob jednem naznanjam, da sprejemam naroibe na iavratae
KOLAČE
za b i r m a n c e
Pripnroram se vnem botrom in botram ■ moKta
in itoicle za obilen obisk.
Edvard Lampe.
Svoji k svojim!
Po neverjetno nizk-h cenah vdobe se
nova vjtitkovrHtna
KOLEBA
(Model 1894.) v Via Piibia Severu At. 18 na novej cesti bliz i totsrno piva. Jamči s.) za vaako kol6 12 me-KCov; kdor no zna voziti, nauči sega brezplačno.
Gostilna „AlVAntico Moro"
ulica Snlilario 12, fpo domaČ* pri , Prvačkovcu"), prodaja črna in bela rina prvi rr*tt iz prvaikik in dornbtvih-ih vinogradov, in sicer: doma it črno po 39» belo po 30, modra /rankinja po 40 in Črno kraileo po 40 ni. liter. Izvršna kuhinja. — DrieS te f enimi „ Rojak k rojaku", priporoča »e podpisani ta obil obisk._Anton Vodoptvec, gostilničar.
iz
Zagrebške delniške pivovarne
in tovarns slada
priporoča in H|>rojooilje naročila toliko ▼ sodih kolikor v steklenicah. Glavni zastop In skladišče
ULICA DE8LI ARTISTI:««. S.
To pivo ja izvrstne kokovottl in po niiklh cenah
Gostilna „Stoka", '„r^tt
poleg kavarne ,rabri»u, priporoča a« Slovencem r mestu in na doftoll. Točijo ao laborna vlnf iatotako jo kuhinja iavratna. Prodaja tndt vino i.« debelo, tako maičanom, kakor na deielo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjakem (Via Campanllla v hiti Jakoba Brunnerja Št. 5 (Piana Ponteroaao). Po dvakrat na dn n frišno opreuno mleko po 14 kr. liter ne-doiredno ii 4t. Petra, aveia (friiua) amatana.
Martin Kp9a	8- Oiovannl it. 1.
IVI a I lin l\l ima trgovino 1 maogovrat-
nim loaonim, železnim in loušooitn kuhiujakim orodjem, pletenino itd.	01.
KaVAVn! .Commarolo«
notvnrm in ,Tadasoo<
v ulici Ca»orma, glavni ahajaliiii trtaških 8lo-voneov vneh atnnov. Na razpolago ao čaaopiai v rainih al>ivaii>-kih jezikih. Dobra poatreiba. — Za obilen obh'c ae priporočit Anion dorll, Cl	kavuruar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
«P»I dvanajstih muvvah", priporoča h e nlarnomu nVivniiskomu občinaivu » obilen obixk. — Točila »o bodo aantO do* lavrstna vlm. 104 M
II
vpisana laitru^a t ouejeulm poroitvoiu t Rojanu pri Trata priporoča slavnemu oMInatra aveje bogato pre-urbano
(pfD^s^alfiic©
(v ulici Belvedure it. 8) pristopno /.adružmkom in nezadruinikom, koji prvi ao deleini letnega čiatega dobička. Priporoča tudi avojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od metta, z obiirniin senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer ae točijo izborna domaAa vina. tavan, pivo v staklanloah itd. Točna poatreiba s gor-kinii in mrzlimi jedili. Priporoča tudi avojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer ae prodaja goveje in telečje mešo, po najnižjih triuih cenah Priporoča ao alavnemu ob'
činstvu in udom.
Novi člani
«e Se vedno aprejeroujo ob uradnih ttrah vsak četrtek od 8—7 ure zručer in ob nedeljah od 8—10 ure predp.	104—5
Lastnik politično društvo tEdinosL" — Izdavatelj iu oigovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu,