TA TEDEN / TA TEDEN
Še nikoli tolilio
neiadovolineiev
Pa se je zgodila in minila tudi letošnja pustna nedelja. Vre-
me je bilo oblačno, občasno je pršilo. Na ulicah in trgih mesta,
ki je pričakovalo rekordno število obiskovalcev (če bi bilo vre-
me lepo), pa na kubike snega, ki ni deloval nič kaj prijazno do
domačinov niti do obiskovalcev mesta. Resnično, nič kaj pri-
jazna podoba. Povrhu pa je v mesto prihajal predsednik
države, ki je bil tudi letos častni pokrovitelj kurentovanja.
Lahko bi se potrudili vsaj po tej plati, če nam še druge zadeve
polzijo iz rok.
Mesto, ki ga letos čakata najmanj dva lepa jubileja, 1930.
obletnica prve pisne omembe Ptuja in 100-letnica odkritja
prvega mitreja na Spodnji Hajdini, se bolj slej kot prej moralo
spoprijeti tudi s temeljito analizo in na tej osnovi prenovo svoje
največje prireditve, že zato ker se po tej plati prebuja tudi okol-
je, v katerem se je vse skupaj porodilo. Toliko nezadovol-
jnežev, kot jih je v nedeljo zapuščalo Ptuj, jih ni bilo še nikoli,
čeprav je bilo tudi obiskovalcev trikrat do štirikrat manj. Če ne
bi bilo kurentov in drugih svetlih izjem, bi se prireditev končala
še bolj klavrno. Karnevalski del prireditve je skoraj povsem iz-
gubil nekdanji blišč. In ker kurent ostaja osrednji lik priredit-
ve, bi se mu kazalo toliko bolj posvetiti. Zanimivo je, da
oživljajo ideje o njegovi zaščiti. Ko je to pred leti predlagal oče
kurentovanja Jože Štrafela, je bil deležen le posmeha, zdaj pa
isti, ki te ideje takrat niso podprli ali zaznali, to vlečejo iz naf-
talina. Je že tako, da se zgodovina rada ponavlja in da se
zarečenega kruha pogosto največ poje. Kljub temu zadevo kaže
zgrabiti z vsemi rokami, da se z odlokom o zaščiti ne bo
ponašal samo savinjski želodec ali še kak podoben izdelek.
Med tistimi pa, ki so v nedeljo zadovoljni zapustili Ptuj, so
bile slovenske miss; pet jih je prišlo od do sedaj sedmih v samos-
tojni Sloveniji. Čeprav nekateri dogodka, ki seje vendarle zgo-
dil s podporo državnega protokola in prve ženske države Štefke
Kučan (nekateri so držali fige, da se to ne bi zgodilo), niso us-
peli zaznati, bo čas pokazal, da se je v resnici zgodilo nekaj po-
membnega. Da se je to zgodilo ravno na ptujsko pustno nedel-
jo, da sta se mešali tradicija in lepota, pa daje dogodku še toli-
ko večjo razsežnost. S podporo ljudi, ki vedo, da mesto potrebu-
je tudi takšen imidž, pa se je vse skupaj zasukalo v pravo smer
in zgodilo seje prvič, da bi lahko bilo tudi naslednjič. Ptuj ima
tako tudi po tej strani nove ambasadorke, ki ob vsej lepoti zna-
jo zaznati tudi tradicijo. In ta je I f 1 (O
ob premični kulturi naša
večja priložnost.	*
Pust Še ni pregnal letošnje zinne.... ,
SLOVENSKA BISTRICA / JESENI SREDNJA ŠOLA
Na informaihmih dnevih
več kot 110 osmoielcev
Po dolgoletnih prizadevanjih bo mesto Slovenska Bistrica
jeseni končno le dobilo srednjo šolo. To sicer ne bo gimnazi-
ja splošne smeri, kot je bila prvotna želja, temveč se bodo
bodoči srednješolci od šolskega leta 1999-2000 dalje lahko
usposabljali za poklic ekonomskega tehnika in prodajalca.
V prvem primeru gre za štiriletno srednjo šolo, v drugem pa
za triletno strokovno izobraževanje.
Program ekonomskega tehni-
ka zajema dve področji - poslo-
vno in komercialno, za nadalj-
njo usmeritev pa se bodo dijaki
odločali v tretjem in četrtem
letniku. Srednja šola Slovenska
Bistrica bo začasno delovala v
prostorih Ljudske univerze
Slovenske Bistrica. Pouk, ki ga
bodo izvajali strokovno uspo-
sobljeni profesorji z bogatimi
izkušnjami, bo potekal v dobro
opremljenih učilnicah samo v
dopoldanskem času. V pri-
hodnosti pa v občini načrtujejo
skupaj z ministrstvom za
šolstvo in šport izgradnjo no-
vega objekta srednje šole, kar
bo zagotovilo najboljše pogoje
in omogočilo širitev progra-
mov ter prostorske možnosti za
njihovo izvajanje.
Kot v vseh srednjih šolah v
Sloveniji sta bila informativna
dneva za vse, jih je zanimala
možnosti srednješolskega
izobraževanja v Slovenski Bist-
rici v petek med 9. in 15. ter v
soboto ob 9. uri v prostorih
Ljudske univeze Slovenska
Bistrica, Partizanska 22. Zani-
manje za vpis v štiriletno
srednjo ekonomsko šolo ter tri-
letni program za prodajalce je
bilo veliko, saj je prvi dan sku-
paj s starši iz občine Slovenska
Bistrica ter okoliških krajev
prišlo več kot 80 osmošolcev,
drugi dan pa več kot 30. Zani-
malo jih je vse, od programov
do pogojev šolanja in vse dru-
go, kar sodi k tovrstnemu
izobraževanju.
Vida Topolovec
DESTRNIK / PROTEST
MANJŠIH OBČIN
Podpora
ustavnemu
sporu zaradi
nnan€iranja
v ponedeljek točno opoldne so predstavniki nekaj
več kot 20 slovenskih občin na sedežu slovenskogo-
riške občine Destrnik podpisali predlog za začetek
ustavnega spora za spremembo zakona o financiran-
ju občin.
Gre za pobudo državnozborskega poslanca in destr-
niškega župana Franca Pukšiča, ki jo je že podprlo 31
poslancev državnega zbora. Ob podpisu nam je župan
in poslanec Franc Pukšič povedal, da so na Destrnik po-
vabili 36 županov tistih slovenskih občin, ki jih bo spre-
menjen sistem financiranja najbolj prizadel. Med njimi je
največ manjših podeželskih občin, ki dosegajo manj kot
75 odstotkov primerne porabe. To so v glavnem pre-
težno kmetijske občine in okolja, ki se srečujejo z na-
jvečjo brezposelnostjo. Med njimi so tudi vse nove slo-
venskogoriške in haloške občine ter tudi občine iz Prek-
murja in Dolenjske.
M. Toš
FOTO: Jože Bračič
2
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||
PTUJ / PRIM. MRGOLE O SVOJEM PODZUPANSTVU
Slnriegiia mora zajeti vse dele zdravstva
Prim. Mitja Mrgole, dr. med.,specialist internist, član
stranke DeSus, je eden od treh podžupanov mestne
občine Ptuj. V pogovoru z njim smo se zanimali o njegovi
poti v politiko, o trenutnih razmerah v ptujskem
zdravstvu, ki so bolj ali manj odsev splošnih razmer v
slovenskem zdravstvu in družbi nasploh, ter o strategiji
razvoja zdravstva na Ptujskem, ki mora biti, če ne drugo,
predvsem celovita, med drugim poudarja prim. Mrgole.
Kot zdravniku, dobremu poznavalcu razmer v zdravstvu,
mu je v okviru podžupanskega dela zaupano področje
zdravstva in socialnega varstva.
TEDNIK: Prim. Mrgole, kaj
vam pomeni podžupanska fun-
kcija?
Prim. Mrgole: "V mojem
osebnem življenju pravzaprav
predstavlja neko osvežitev, pa
tudi obremenitev, saj če neko
delo sprejmeš, ga moraš z vso
resnostjo in največjo mero odgo-
vornosti tudi opravljati. Nekate-
ri problemi oziroma vprašanja,
ki sem jih v zdravstvu v zadnjih
letih zaznaval, so morda bili v
neki meri zanemarjeni, ker se
niso poiskale rešitve, za kar pa
po mojem mnenju ne gre kriviti
samih zdravstvenih delavcev, še
manj pa občino oziroma njene
organe. Bolj so posledica preho-
da iz enega sistema v drugega,
zlasti pa nemoči politike, bolje
rečeno ministrstva za zdravstvo,
ki ni pravočasno pristopila k
spremembi zakonskih določil."
TEDNIK: V zadnjem času se
je za politiko odločilo več slo-
venskih zdravnikov. Razlogi so
različni. Kateri so odločili pri
vas?
Prim.Mrgole: "Bolj ali manj je
vzrok v tem, da je stranka upo-
kojencev iskala tiste, ki bi bili
pripravljeni sodelovati v politi-
ki. Že pri prvi kandidaturi za
svet mestne občine Ptuj so me
morali dolgo časa nagovarjati, da
sem se naposled odločil in do ta-
krat mimo življenje zamenjal za
seje. Po štirih letih se je zgodba
ponovila. Glede govoric o tem,
da bom kandidiral tudi za
župansko funkcijo, pa bi rad po-
vedal le to, da je šlo zgolj za go-
vorice. Sem pa prišel z dežja pod
kap. Podžupansko funkcijo sem
prevzel zaradi razmejitve sil v
mestnem svetu. Res pa je, da ob
prevzemu te funkcije nisem ve-
del, da bo toliko dela. Kot
podžupan sem pristojen za
zdravstvo in socialno varstvo.
Ker gre sorazmerno za ozko
področje in ker ga tudi v pre-
težni meri poznam, sem na to
pristal. Res pa je tudi, da so se
zadeve, vsaj kar zadeva
zdravstvo, v zadnjem času
močno spremenile. Popolnoma
pa pristojnosti med podžupani
ni mogoče ločiti, ker moraš
poznati tudi druga področja
dela, saj delujemo kot tim in se
po potrebni dopolnjujemo. Za-
dolžitve imamo razdeljene po
dnevih in včasih pride do tega,
da moraš prevzeti zadeve od dru-
gega podžupana, ki sicer niso v
tvoji pristojnosti, pa jih je
potrebno razrešiti ali vsaj naka-
zati rešitve. Delo v županovi pi-
sarni je potrebno organizirti
tako, da ni nikoli prazna, četudi
vrsta aktivnosti poteka zunaj
občinske stavbe. Tudi v teh pri-
merih moramo biti za ljudi in
njihove probleme dosegljivi."
TEDNIK: Dolgo časa ste bili
na vodilnih položajih v
ptujskem zdravstvu, najprej v
zdravstvenem domu, potem v
bolnišnici in v zdravstvenem
centru, zato razmere v
ptujskem zdravstvu dokaj
dobro poznate. Prav to vam pri
sedanjem delu lahko veliko po-
maga.
Prim. Mrgole: "Da, začelo se
je pravzaprav s tem, da sem bil
po odhodu dr. Pavličeve z direk-
torskega mesta v zdravstvenem
domu najprej z dekretom pos-
tavljen za vršilca dolžnosti di-
rektorja zdravstvenega doma.
Pozneje so mi mandat podaljšali
še za enkrat toliko. Potem pa
sem bil po spletu okoliščin pos-
tavljen za direktorja bolnišnice.
V začetku sem se skušal nove
dolžnosti otepati, potem pa mi je
bilo rečeno, da se bom moral
vrniti v zdravstveni dom, kjer pa
kot internist nisem imel kaj
početi. Dogovorili pa smo se, da
bom imel svojo enoto, da bom
lahko strokovno delal. Zgodilo
pa se je tako, da je bilo vedno
manj strokovnega dela, več pa
najrazličnejšega administriran-
ja. Po ustanovitvi Zdravstvenega
centra Ptuj-Ormož sem postal
tudi njegov vodja, na tem
položaju sem ostal do upokojitve
leta 1982. Precej časa sem bil
tudi strokovni delavec Občinske
zdravstvene skupnosti."
PREDVSEM
ORGANIZACUSKI
PROBLEMI
TEDNIK: Kako ocenjujete
razmere v ptujskem zdravstvu?
Prim. Mrgole: "Na zunaj raz-
mere morda resnično zgledajo
kaotično, vendar je ta ocena
morda preveč kritična, ker če
gledamo s stališča, da ljudje do-
bijo bolj ali manj hitro tisto, kar
od zdravstva potrebujejo, potem
razmer ne bi smeli tako ocenje-
vati. Zlasti ta ocena ne more vel-
jati za zadnji dve leti, ko so ljud-
je vedno bolj zadovoljni, vsaj kar
zadeva zasebno zdravstvo, če
imamo v mislih osnovno
zdravstveno varstvo, za katerega
je pristojna občina. Ocena "kao-
tične razmere" zato bolj velja za
področje same organiziranosti
sistema zdravstvenega varstva
kot pa za kvaliteto dela, ki pa je v
porastu. Res pa je tudi, da je pre-
pad med zasebnim in javnim
zdravstvom, med njegovimi iz-
vajalci, vedno večji in da se celo
zaostruje. Vendar to v resnici ne
vpliva toliko na raven zdravstve-
nega varstva. Moje stališče je, da
moramo zdravstveno varstvo
obravnavati kot celoto in v okvi-
ru njegove dostopnosti pacien-
tom. Potem je po mojem popol-
noma vseeno, ali to zdravstveno
varstvo bolnik dobiva v javni
zdravstveni službi ali pa v za-
sebni. V kakršnikoli obliki že je,
pa mora biti kvalitetno in se v tej
smeri nadgrajevati. Analize po
Sloveniji dejansko kažejo na to,
da so ljudje vedno bolj zadovol-
jni z dostopnostjo do zdravnika
predvsem zaradi odnosa
zdravnika do bolnika, bolj z za-
sebno zdravstveno dejavnostjo
in to ni nezamerljivi del. To je
tisto, česar v javni zdravstveni
službi nismo mogli nikoli
doseči. Zakaj? Eden od možnih
vzrokov je prav gotovo nagraje-
vanje po delu, drugi je v poman-
jkanju kadra, čeprav pa je tudi
res, da ga je v zadnjem obdobju
celo preveč. En zdravnik, ki je fi-
nanciran iz javnih sredstev, je za
1530 prebivalcev. S tem se ne
morejo pohvaliti niti v tujini.
Slovenija ima tudi v primerjavi z
drugimi državami zelo razvito
osnovno zdravstveno dejavnost.
Reči pa moram, da sem bil v
začetku kritičen do hitre privati-
zacije oziroma sploh do privati-
zacije v tistih dejavnostih, ki so
pretežno preventivne. To je po-
vezano z izkušnjami, ker vem,
kakšno je bilo zdravstveno stan-
je prebivalcev pred 15 oziroma
20 leti, ko smo med drugim ime-
li največjo umrljivost otrok in
dojenčkov v Sloveniji ravno na
našem območju, in kako težko je
prišlo do tega, da se je preventiva
uveljavila ter da smo v daljšem
razdobju dosegli take uspehe, da
je umrljivost padla pod repub-
liško povprečje. Zato sem bil v
začetku malo skeptičen, sedaj pa
vidim, da je v mladih zdravnikih
preventiva dejansko zasidrana.
Mi starejši, moram priznati, smo
bili vedno bolj kurativci, ne pa
toliko preventivci, ker nas šola
tega ni učila. Preventiva ima v
zasebnih zdravstvenih ordinaci-
jah resnično poudarek, kar izha-
ja tudi iz materialov, ki jih dobi-
vamo, tudi v Ptuju je tako. Prob-
lemi pa so bili v začetku glede
zagotavljanja neprekinjenega
zdravstvnega varstva. Sedaj so k
sreči v glavnem minili, pojavili
pa so se novi, ki so v glavnem
kadrovske narave. Gre za neme-
dicinski kader, ki z izhodom
zdravnikov v zasebno dejavnost
vendarle ostaja v zdravstvenih
domovih. Zato je potrebno odpr-
ta vprašanja reševati strpno ozi-
roma v dogovorih na eni strani,
na drugi strani pa pomagati tudi
tistim, ki bi želeli še oditi v za-
sebno prakso, tako da bi morda
te dejavnosti dejansko združili
na eni loakciji v sedanjem
zdravstvenem domu ali pa ob
njem. Zanimanje je, zato ker vsi
zdravniki, ki bi želeli v zasebno
prakso, nimajo toliko sredstev,
da bi si lahko uredili ambulante
na novo oziroma jih na novo
tudi opremili. Jasno pa je, da je
procesom privatizacije nastal
konkurenca med javnim in za
sebnim zdravstvom, saini
vprašanje časa pa je, kdaj bo [
vzpostavljena tudi znotraj sanit
ga zasebništva."
TEDNIK: Kaj pa lahko pove;
te o sami strategiji razvoj
zdravstva na Ptujskem?
Prim. Mrgole: "Prva strategij
razvoja zdravstva na Ptujskem j
bila strategija razvoja zdravstvt
nega doma, to je javnega zavodi
mi pa imamo na našem območj
že močno razvito zasebn
zdravstveno varsto tako
splošni medicini kot zc
bozdravstvu, pa tudi v dispaii
zerskih dejavnostih. Ob tej
imamo v Ptuju tudi bolnišnicc
zdravilišče, enoto Zavoda z
zdravstveno varstvo, nekaj za
sebnih fizioterapij, fizioterapij
v domu upokojencev, lekarni
javni zavod in zasebno lekarni
Vsi ti nudijo zdravstven
varstvo občanom, kar pomen
da občina potrebuje strategij
celotnega zdravstvenega varstvi
Do nje bomo prišli težko tuc
zato, ker ni nobenega zakonske
ga določila, ki bi upošteval spre
membe sistema, ki so nastale pi
prehodu iz enega sistema v dni
gega. Ni pa tudi nobenih predpi
sov, ki bi kaj prepovedovali, ii
tudi ne usmeritev. Zato pa pri
haja do tega, da imamo v zakoni
sicer napisano, da ima zdrav
stveni dom te in te enote, če žel
obstajati, z odhodom zdravnike
v zasebništvo pa ostajajo te enot
brez zdravnikov. Zdravstven
varstvo sicer s tem ni okrnjeno
teče nemoteno naprej, kar je tud
najpomembnejše, čeprav na dni
gi strani nastajajo že znani prol
lemi, kam s presežkom nemedi
cinskega kadra, ki pa na teh k
kacijah vendarle ostaja. Zato j
tudi priporočilo, da naj bi se tuc
zasebna praksa v bodoče of
ravljala na sedanji lokaci
zdravstvenega doma, kjer je t
mogoče. In tam, kjer so tako df
lali že doslej, takih problemoi
kot smo jini bili priče v Ptuji
niso imeli. Če pa so že bili, nis
bili tako veliki. Dejstvo pa j
tudi to, da se je ravno na Štajer;
kem največ zdravnikov odločil
za zasebno prakso, drugje je I
proces manjši."
M(
Prim. Mitja Mrgole, dr. med., specialist internist,
eden od treh podžupanov mestne občine Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
«041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5
tel./faks: (062) 702-345.
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
wvvw. radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMC
Sfovenskogonšfco/ne/po/Moia razAo/on/fl
Začetki delovanja novih slovenskogoriških občin, zlasti
tistih, ki so nastale iz bivše lenarške, so po prvih ocenah
kar vzpodbudni. Marsikje so sicer pričakovali več, pravijo
najodgovornejši ljudje in dodajajo, da je stvarnost pač
takšna in da se po desni običajno ne da prehitevati.
Za tri občine na lenarškem
območju bi lahko z gotovostjo
trdili, da so našle prostor pod
soncem in da so sorazmerno
dobro začele uresničevati temel-
jne naloge.Tako so na primer pri
Sveti Ani opravili prvo in drugo
branje novega občinskega statu-
ta in poslovnika o delovanju
občinskega sveta. Oba akta so
svetniki sprejeli in potrdili, tako
da jih bo župan lahko poslal v
objavo v Uradnem listu. V
prvem branju so statut in
poslovnik pretresli tudi pri
Benediktu in v Cerkvenjaku. Na
cerkvenjaškem zasedanju občin-
skega sveta so v razpravi o temel-
jnem aktu nove občine poudari-
li, da so že na seji statutarne ko-
misije dosegli skoraj popolno
soglasje in da bistvenih pripomb
ni bilo. Tudi občinski svetniki
večjih pripomb niso imeli, nekaj
pa jih bodo morali upoštevati pri
pripravi predloga za drugo bran-
je. Za razliko od Svete Ane, kjer
v občinskem svetu prevladuje
koalicija pomladnih strank, ima
v Cerkvenjaku večino liberalna
demokracij. Enako je v Benedik-
tu, kjer je tudi župan liberalni
demokrat, medtem ko je v Cer-
kvenaku iz Slovenske ljudske
stranke. To nekoliko spreminja
razmerja političnih moči. Zato
ne preseneča, da občinski svet v
Cerkvenjaku ni potrdil imeno-
vanja Viktorja Domajnka iz slo-
venskih krščanskih demokratov
za podžupana. Po logiki naj bi to
mesto pripadlo liberalni demo-
kraciji. Bolj poučeni vedo pove-
dati, da je bil predlog manever
župana Jožeta Kranerja, ki so ga
pred volitvami podprli slovenski
krščanski demokrati, zato jim je
bil dolžan uslugo.
Imenovanje podžupanov je
bilo zelo tekoče pri Sveti Ani in
v Benediktu. Milan Eder iz soci-
aldemokratske stranke in Janez
Zorko iz liberalne demokracije
bosta desni roki županov Bogo-
mirja Ruhitlja in Milana Gum-
zarja. Zgledno sodelovanje med
občinskim svetom in županom
je tudi primer z Destrnika, kjer
so gladko potrdili imenovanje
delovnih teles, nadzornega od-
bora in podžupana. Enako je v
Trnovski vasi, kjer za zdaj prav
tako ni večjih in nepotrebnih
razhajanj.
Zato pa preseneča dogajanje v
Lenartu, kjer župan očitna
vztraja na svojem bregu in ne
popušča. Vsake toliko časa prili-
va ogenj na žerjavico z ne-
potrebnimi in najbrž tudi nepre-
mišljenimi izjavami, da občin-
skega sveta in podžupana sploh
ne potrebuje. Tudi odborov in
komisij občinskega sveta zaradi
racionalnosti bojda ne bo. Seve-
da bo to odvisno od statuta, ki pa
ga morajo sprejeti in potrditi
občinski svetniki. Večina v le-
narškem občinskem svetu meni,
da takšen način delovanja župa-
na ni primerna popotnica za
dobro štiriletno sodelovanje v
smeri hitrejšega razvoja občine.
Tudi prve primerjave med pred-
logi statutov novih občin in sta-
tutom Lenarta kažejo, da je
padla na izpitu županova težn;
po absolutno strokovni občinsl
upravi. Če se bo tako nadaljevi
lo, potem iz te moke ne bo kn
ha. Vsiljujejo se tudi primerja'
med nedavnimi obljubami o di
lovnih mestih za domače sir<
kovnjake in dejansko prakso, 1
utira drugačna pota.
Nič dobrega in predvsem m
koristnega za hitrejši razvoj V
narta. Če kdaj, potem bi bil
zdaj koristno in potrebno, da I
veslali skupaj in da bi tu'
davkoplačevalcem nalili čistej
vina. Slej ko prej bodo namf«
spoznali, da so najbrž kupov^
mačka v žaklju in da je tudi !>'
nart doživel zgodbo spreneV
danja in nepotrebnega despoti-
ma. Ali pa se morda motimo
tudi to je v lenarškem vsakdan)
ku mogoče!
M. T«
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
3
JUTRi 3. SEJA MESTNEGA SVETA
Na jutrišnji 3. seji sveta mestne občine Ptuj bodo člani razp-
ravljali o 15 točkah dnevnega reda. Osrednja je sprejem
predloga sprememb in dopolnitev statuta mestne občine Ptuj.
Pozornost svetnikov bo deležen tudi spremenjen odlok o ure-
ditvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj, ki naj
bi ga sprejeli po hitrem postopku, ter odredbi o določitvi
javnih in rezerviranih parkirnih površin in o določitvi posebnih
prometnih površin, ki so namenjene pešcem. Ptujski svetnikj
bodo jutri sprejeli tudi sklep o soglasju k šolskemu okolišu OŠ
Dornava. V njem je zapisano, da bodo otroci iz naselij Kicar
od številke 36 do 75 in od 121 do 1 38, Pacinj, Podvincev od
26 do 99 in Spodnji Velovlek lahko obiskovali OŠ Dornava,
dokler ne bodo zanje zagotovljeni ustrezni prostorski pogoji v
matični osnovni šoli Ljudski vrt.
NOVA KBM DEPOTNA BANKA V MARIBORU
iN NOVi GORICI
Banka Slovenije je izbrala osem bank, ki bodo opravljale
depoje bankovcev v področnih središčih po Sloveniji. Med
izbranimi bankami je tudi Nova KBM, ki bo opravljala posle
depozitorja v dveh področnih središčih, v Mariboru in Novi
Gorici. Nova KBM bo tako od 1. julija letos v svojem imenu in
za račun Banke Slovenije opravljala gotovinsko poslovanje z
bankami, kar pomeni, da bo skrbela za upravljanje in razdel-
jevanje bankovcev. V Novi KBM menijo, da je s prenosom op-
ravljanja gotovinskega poslovanja iz Agencije za plačilni pro-
met na banke opravljen še en pomemben korak reforme
plačilnega sistema, (jb)
V BOLNIŠNICI OMEJILI OilSiCi
Zaradi povečanega števila viroznih obolenj, ki se kažejo s
podobno klinično sliko, kot je pri gripi, so v ptujski bol-
nišnici začasno omejili obiske bolnikov, ki se zdravijo na njiho-
vih oddelkih. Do preklica jih lahko obiskujejo le najbližji svojci.
PTUJSKI VECIR I JULKO VAHEN
Gostja nocojšnjega februarskega ptujskega ženskega večera
bo Julka Vahen, znana novinarka, napovedovalka in vodi-
teljica. To bo že 20. ptujski ženski večer, začel pa se bo ob 1 9.
uri v prostorih vinske akademije Veritas.
BUTIČNA ENOTA NOVE LJUBLJANSKE BANKE
V ponedeljek je NLB v središču Ljubljane odprla svojo
butično enoto, ki predstavlja novost na slovenskem tržišču.
Gre za poslovalnico, ki je zasnovana skladno s sodobnimi
bančnimi trendi in je s svojo specializirano ponudbo namenje-
na predvsem zahtevnejšim uporabnikom storitev ob upošte-
vanju njihovih specifičnih potreb. Vsako stranko ob prihodu v
enoto sprejme komercialist-usmerjevalec in jo glede na potre-
be usmeri v osebno obravnavo ali pa v samopostrežni del en-
ote. Obisk v novi enoti je mogoče tudi predhodno napovedati.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Tokratna oddaja ptujske televizije bo v znamenju letošnjih
pustnih prireditev in sprejema mišic v ptujski Mestni hiši.
Dopolnil jo bo prispevek o Slovencu leta televizije Velenje.
________Pripravila: MG
GOVORI SE ...
... DA pregovor Kadar mačke ni
t}(rma, miši plešejo, ne drži več.
Komunalci v odsotnosti šefa niso
plesali, sploh pa ne s plugi za
čiščenje snega.
... DA;'e za malo število obisko-
valcev ptujskega karnevala kriva
politika. Ljudje so lahko larfe in
norce nekaj dni gledali v nepos-
rednem prenosu iz parlamenta.
... da hi bilo pametno na vsako
ministrsko mesto imenovati vsaj
po tn ljudi. Če odstavijo prvega
gre delo na-
P^^ trebim, interpelatorjem pa
bo "tudi zmanjkalo idej, moči in
volje.
... D A. je bila edina zanimiva no-
vost letošnjega kurentovanja
srečanje dosedanjih slovenskih
mišic. Posrečeno in lepo.
... DA se je Kacin po prebiranju
rubrike GS vneto razgledoval po
ptujskih maškarah, če bi kje videl
Hvalico.
... DA je del Domave ponoči
razsvetljen, v drugem delu pa so
luči postavili samo za podnevi.
... DA je mestni župan mogoče
srečal arabskega gospoda, ki bi
vložil denar v grajsko restavraci-
jo. Gospodska je bila, zato naj
gospodska tudi ostane.
... DA bi lahko potem v grajskih
prostorih pripravili še razstavo
arabij.
... DA;> v Ptuju tudi predsednik
države dal za debelo repo. Ob
tem je morda mislil, da bi bib
dobro za državno birokracijo ne-
kaj debelih glav zelja.
... D A je čas norcev mimo. Mori-
je, ki jih sicer počnemo, so sedaj
znova neuradne.
TRNOVSKA VAS^ BENEDIKT IN SVETA ANA / SEJE OBČINSKIH SVETOV
Ncvvieč pozonmH novim sHrivhun
V zadnjih dneh se zasedanja občinskih svetov v novih slo-
venskogorišliih občinah vrstijo po tekočem traku. Tako so
pred dnevi zasedali svetniki občin Trnovska vas, Sveta
Ana in Benedikt v Slovenskih goricah.
Največji poudarek so povsod
namenili obravnavi predlogov
novih občinskih statutov. V
občini Trnovska vas so govorili
tudi o poslovniku o delovanju
občinskega sveta in o sistemiza-
ciji delovnih mest v občinski up-
ravi. Kot je povedal tamkajšnji
župan Kari Vurcer, imajo polne
roke dela tudi s pripravo delitve-
ne bilance nekdanje skupne
občine Destrnik-Trnovska vas.
Večjih problemov po njegovem
ne bi smelo biti, saj so se župani
treh novih občin že trikrat pogo-
varjali o pripravi delitvenih raz-
merij in delitvi premoženja.
Svetniki občine Trnovska vas so
načeli tudi veliko vsebinskih
vprašanj in razvojnih proble-
mov, s katerimi se vse bolj sooča
nova občina. Ta ima zelo jasne
cilje in usmeritve, ki pa bodo v
marsičem odvisni tudi od pomo-
či države, zlasti pri sofinanciran-
ju nekaterih prednostnih nalog
na področju družbenih dejav-
nosti, v glavnem v osnovnem
šolstvu.
Pri Sveti Ani so svetniki na
zadnjem zasedanju opravili kar
prvo in drugo branje statuta
občine in poslovnika o delovan-
ju občinskega sveta ter oba te-
meljna akta sprejeli in pripravili
za objavo v Uradnem listu. Kot
nam je po seji povedal strokovni
sodelavec občinske uprave pri
Sveti Ani Darko Fras, je bila
seja izjemno delavna in strpna,
brez kakršnihkoli večjih zaple-
tov in problemov. Svetniki so se
strinjali z imenovanjem Milana
Edra iz SDS za podžupana te
občine, imenovali pa so tudi
tričlanski nadzorni odbor, ki ga
sestavljajo Boštjan Irgolič, Vla-
do Kolman in Jože Snajder.
Govorili so še aktivnostih pri
projektu CEGOR in o sporazu-
mu o porazdelitvi kadrov občin-
ske uprave nekdanje skupne ob-
čine Lenart ter imenovali nove
člane sveta osnovne šole Sv. Ana.
V prvem branju so pretresli
predlog novega občinskega sta-
tuta tudi v Benediktu. Tam so se
svetniki sestali že na 3. redni seji
in pretresli vrsto vsebinsko zani-
mivih točk dnevnega reda. Tako
so se govorili o pripravi projek-
tov za asfaltiranje nekaterih lo-
kalnih cest v Štajngrovi, Ihovi,
Trsteniku in na Ženjaku in o
prenosu vodooskrbnih infra-
stniturnih objektov v upravljan-
je in vzdrževanje Mariborskemu
vodovodu. Posebno pozornost so
namenili aneksu h koncesijski
pogodbi projekta CEGOR (po
razpadu občine Lenart morajo
nove štiri občine formalno po-
dpisati dodatke k pogodbam za
uresničevanje skupnega projekta
Centra za gospodarjenje s komu-
nalnimi odpadki - CEGOR) in
raziskovalni nalogi Hidrološke
raziskave termalne vode na
področju Benedikta. Gre za za-
nimiv projekt, ki ga bosta finan-
cirala občina Benedikt in Mi-
nistrstvo za znanost in tehnolo-
gijo. Strokovnjaki Geološkega
zavoda iz Ljubljane bodo nam-
reč raziskali termalne vrelce na
območju Benedikta, ki so poleg
slatinskih vrelcev ena od na-
ravnih značilnosti in posebnosti
tega dela Slovenskih goric. Po-
godbena vrednost del znaša 1,7
milijona tolarjev, od tega bo
občina Benedikt zagotovila 565
tisoč tolarjev. O tem zanimivem
projektu v Benediktu poročamo
posebej.
M. Toš
KONJICE / PODELITEV CERTIFIKATA ISO 9002 PODJETJU MAP TRADE
RrKem setev vi^nah
v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah so minuli četr-
tek bistriškemu zasebnemu podjetju Map Trade, d.o.o.,
specializiranemu za sanacije betonske in antikorozijske
zaščite železnih konstrukcij predvsem na izjemnih
višinah, podelili standard ISO 9002. Osnovni cilj podjet-
ja, v katerem so se opredelili za uskladitev sistema kako-
vosti s svetovno prakso v okviru standardov kakovosti ISO
9000 in si pri tem za referenčni standard izbrali ISO
9002, je doseganje kakovosti.
Od 1991. leta dalje, ko se je
podjetje razvilo iz obrtniške sku-
pine, so opravili že vrsto zah-
tevnih projektov na področju
zaključnih gradbenih del.
Mednje sodijo sanacije be-
tonskih konstrukcij, kot so hla-
dilni stolpi in dimniki termoe-
lektrarn (TE Šoštanj in Bresta-
nica), betonski in železni silosi
(Žito Ljubljana, Intes, Klasje
Celje), v minulem letu so
uspešno sanirali beton na silosu
žita v luki Bar v Črni gori ter
rezervoarje, nekaj nad deset
tisoč kvadratnih metrov elekt-
ričnih daljnovodov in še marsi-
kaj. Omeniti velja še to, da so se
v letu 1996 uvrstili na deveto
mesto gospodarsko najhitreje
rastočih podjetij v Sloveniji. V
preteklih letih so ob pretežnem
poslovanje v slovenskem prosto-
ru opravili nekaj projektov tudi
v tujini. Njihovi ciljni trgi so
države vzhodne Evrope ter
nekdanje Jugoslavije, zanemarili
pa ne bodo poslov v zahodno-
evropskih državah; ciljni pro-
jekti so termoenergetski objekti
ter hladilni stolpi termoe-
lektrarn. S pridobitvijo stand-
arda za zagotavljanje kakovosti
ISO 9002 so storili nov korak v
konkurenčnem boju s tovrstni-
mi zahodnoevropskimi podjetji.
Proces certificiranja (certifikat
ISO 9002 je eden prvih certifika-
tov manjšim podjetjem na
področju gradbeništva v občini
Slovenska Bistrica ter v Sloveni-
ji nasploh), ki so ga opravili pri
Rheinisch Westfalischer TUV iz
Essna, je trajal skoraj celo lansko
leto. Seveda je šlo delo sprva
počasi, še posebej ko so zbirali
potrebno dokumentacijo. Ko pa
so kot dokumentirano obliko
sistema kakovosti izdelali poslo-
vnik kakovosti, ki je operativni
dokument za celovito obvlado-
vanje kakovosti v podjetju ter
priročnik za njegovo vodenje v
celotnem poslovnem procesu, je
delo steklo hitreje. Po triletnem
obdobju bo sledilo preverjanje,
kako v podjetju te standarde
spoštujejo in upoštevajo.
V podjetju Map Trade, d.o.o.,
je šest redno zaposlenih, vsako
sezono pa sklenejo pogodbe še s
približno 70 delavci splošne
gradbene stroke, alpinisti za
višinska dela ali pomočniki.
Začelo se je pravzaprav pri Mat-
jažu Pečovniku, prvem možu
podjetja Map Trade, sicer zna-
nem alpinistu, ki je ljubezen do
narave, gora in športa združil še
s koristnim. Bil je vidno ganjen,
ko sta mu certifikat ISO 9002
podelila Borut Gržinič, sekretar
Združenja za gradbeništvo in in-
dustrijo gradbenega materijala
pri Gospodarski zbornici Slove-
nije, ter Predrag Dukič v imenu
RW TUV. Lahko rečemo, da se
je vse začelo v višinah in se tu
tudi nadaljuje. Tovrstna dela je
Matjaž nekoč opravljal sam in
ob nekem podobnem opravilu,
ko je visel na 30-metrskem dal-
jnovodu, se je spomnil, da bi raje
to počeli zanj drugi. Tako ima
Matjaž sedaj ponovno več časa za
svojo prvo ljubezen - gorske
vrhove od Himalaje vse tja do
Južne Amerike.
Da je bil sam dogodek nekaj
posebnega tudi po kulturni plati,
so pripomogli številni izvajalci -
od Štajerskih rogistov iz Nove
Cerkve, učencev in učiteljev slo-
venjebistriške glasbene šole, no-
neta Vivera do zabavnih trenut-
kov z Alkotestom, Jebelo cesto
in Vladom Kreslinom.
Vida Topolovec
Matjaž Pečovnik, direktor Map Trade, d.o.o., prejema
certifitat ISO 9002 iz rok Boruta Gržiniča, sekretarja
Združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega
materiala pri GZ Slovenije, ter predstavnika TUV Pred-
raga Dukiča.	Foto: Samo Brbre
4
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||
PTUJ / TONE PAVČEK - GOST VIKTORINOVEGA DRUŠTVA
Čas duše - čas telesa
VIKTORINOV VEČER, 19. FEBRUARJA
Ptujčani smo se kar nekajkrat srečali s pesnikom Tonetom
Pavčkom (na primer literarni večeri v ptujski knjižnici
(1974, 1983, 1988 ali 1998) bodisi sam bodisi skupaj s soa-
\1orji zbirke Pesmi štirih, da ne govorimo o številnih srečan-
jih po šolah ptujske okolice) ali literarni nastopi v ptujskem
gledališču v preteklih letih). Vendar je ta Dolenjec osebnost,
ki ji je potrebno prisluhniti še in še, pa tudi omenjena
srečanja so bila pretežno namenjena mladim, medtem ko bo
na petkovem srečanju skušal gost predstaviti svoje gledanje
skozi esejistične spise Čas duše, čas telesa I-II (1994-1997),
kjer srečujemo obraze avtorjevih sodobnikov. Pa ne samo to.
Pavček, ki je doživel tragedijo s smrtjo sina, se poglablja v
osnovni smisel življenja in bivanja.
Medtem ko je prva knjiga bolj
spominska, drugi del bolj odkriva
nova obzorja, čeprav se pogosto
vrača, vendar pa vedno ostaja pri
njem prioriteta, to je zemlja z vse-
mi skrivnostnimi silami v sebi, po-
ezija z vsemi razsežnostmi, otroci,
odkrivalci svetov in so zato spisi
po mnenju nekaterih kritikov ne-
kak avtorjev življenjski obračun.
Toda pri Pavčku velja eno: vedno
ve povedati kaj novega, ostaja
večen otrok v najžlahtnejšem
smislu besede...
Tone Pavček se je rodil 29. 9.
1928 v Št. Juriju pri Novem mestu.
Oče, ki je delal v Ljubljani kot tak-
sist, je vzel slabotnega in bolehne-
ga sina v Ljubljano, medtem ko je
ostala mati na deželi kot dninari-
ca. V srednji šoli je stanoval v ma-
rijanišču, kjer je bil skupaj z Jane-
zom Menartom, prvim od pozne-
jše četverice, ki je zaslovela prav po
Pesmih štirih (1953). V vojnem ča-
su je stanoval in delal na stričevi
kmetiji. Po vojni je končal v Ljub-
ljani gimnazijo ter se vpisal na pra-
vo, vendar se je raje posvetil novi-
narstvu. Služboval je pri Ljudski
pravici ter na RTV, od koder je
OB 19. URI
presedlal v Cankarjevo založbo.
Nekaj časa je bil predsednik
Društva slovenskih pisateljev.
Med več kot tridesetimi pes-
niškimi zbirkami je dvajset mla-
dinskih. Zbirke za odrasle: Sanje
živijo dalje (1958), Ujeti ocean
(1964), Kruševec; Ujeti ocean
(1964), Zapisi (1972), Iskanje sveta
(1973), Poganske hvalnice (1976),
Pesme = Pesmi (1977), Pesmi
(1978), Svetlinata na senkata
(l982). Dediščina (1983, 1984),
Cavrljija (1983), Goličava (1988),
Pijanost: kot up varljiva kot živa
(1989), Naslede (1995), Temna
zarja (1996), Upočasnitve (pesmi)
(1998,1999).
Mladinske pesniške zbirke: Tri-
je bratje in zlata ptica (1956),
Maček na dopustu (1957), Juri
Muri v Afriki (1958, 1962, 1973,
1976, 1978, 1988,1992, 1993, 1994,
1997), Polž pred nebotičnikom
(1960), Sončece v žepu (1960), Ve-
lesenzacija (1961), Vrtiljak (1965,
1967, 1978, 1980, 1984, 1985), Kaj
je najlepše, zgodbe (1969), Strašni
lovec BUMBUM (1969), Le grand
chasseur Boumboum (1971),
Čenčarija (1975), Domače živali
(1976), Mokedaj, pripoved (1976),
Prave (in neprave) pesmi. Majhen
dober dan (1992), Mokedaj (1976),
Domače živali: pobarvanka (1976,
1978, 1981, 1983), Slon v žepu
(1979), Besede za sladkosnede
(1991),	Majhen dober dan: pesmi
(1992).	Sonce in sončice (1993),
Živalski ringaraja (1994), Marko
na belem konju jaše (1984, 1996),
Majnice: fulaste pesmi (1996,
1997), Deček gre za soncem
(1998^
Esejistična in druga dela: Čas
duše, čas telesa (1994-1997), Do-
lenjske bližine (1998). Pri tem pa
ne smemo pozabiti na njegovo bo-
gato in dovršeno prepesnevanje
Bloka, Jesenina, Majakovskega,
Zmaja, Viteza, Kovačiča, Zabo-
lockega idr.
Na petkovem srečanju, ki ga
pripravlja Viktorinovo društvo v
Ptuj v refektoriju minoritskega sa-
mostana, bo tudi glasbeni utrinek
MePZ "Haliaetum" skupnosti Ita-
lijanov iz Izole, ki ga vodi Claudio
Strudthoff.
PTUJ /NA OS OLGE MEGLIC POGOVORI O ADAPTACIJI - NOVOGRADNJI
Stara šola ogroža varnost,
predlagalo novo
Ze v decembru lani je ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Ho-
jker seznanil svet staršev in svet zavoda šole o prizadevanjih
za izvedbo adaptacije in prizidka OŠ Olge Meglič. Starši in
člani sveta zavoda se takrat niso strinjali s predlaganim
načinom adaptacije, pač pa investitoiju predlagali, da najde
novo lokacijo za izgradnjo nove šole. V februarju so znova
sedli za mizo, tokrat tudi s predstavniki strokovnih služb,
mestnega sveta in avtorjem projekta prenove šolskega objek-
ta Brankom Cepičem ter podrobneje predstavili ugotovitve o
"nesmiselnosti" načrtovane adaptacije Olgice, zato predlaga-
jo novogradnjo.
Županu Miroslavu Luciju so
napisali odprto pismo, v katerem
mu nalagajo, naj z vso odgovor-
nostjo prouči zadevo in jo predloži
v obravnavo mestnemu svetu.
Starši otrok želijo prijazno in novo
šolo za sedanje in bodoče generaci-
je otrok.
Zaključki zadnjih pogovorov so
bili enostransko obarvani, sicer
pedagoško, organizacijsko in
vsebinsko utemeljeni v smislu, da
bi si starši in delavci šole vsekakor
za novo tisočletje želeli novo šolo,
ki bi jim z novimi prostori lahko
dala več, je povedal ravnatelj šole
Olge Meglič Ervin Hojker. Šola,
ki je umeščena v stari del mesta,
nima takih pogojev za delo, kot bi
jih lahko imela šola drugje; starši
so ob tem razmišljali o varnosti v
prometu, zelenicah, o športnih
igriščih in tudi o prostoru na posa-
meznega učenca. Po besedah
ravnatelja Hojkerja starši vendar-
le pričakujejo, da bodo razmišljan-
ja šla v smeri novogradnje. Sam se
sicer ni vključeval v razpravo, po
njegovem pa ponujena rešitev z
adaptacijo glede na zdajšnje raz-
mere v šoli niti ni tako slaba.
"PTUJ SI ZASLUŽI
NOVO ŠOLO..."
"Pomembno je predvsem
dejstvo, da je obstoječo šolo treba
pripraviti na devedetko, jo adapti-
rati, prizidati, napraviti v njej telo-
vadnico, torej ji dati vse tisto, česar
danes nima, to pa stane nekaj de-
narja. Strokovnjaki sicer trdijo, da
se šola lahko umesti v prostor, kjer
je, pripravljeni so tudi načrti, cena
pa je morda v višini novogradnje z
odstopanji 10 do 20 odstotkov
navzgor ali navtdol. Potemtakem
mora nekdo razmišljati, ali je
vredno vložiti toliko denarja v sta-
ro šolo, biti utesnjen sredi mesta,
brez zelenih površin ali pa
približno enako vsoto denarja
vložiti v novo šolo, oddaljeno le
dober kilometer, ki bo imela vse
pogoje moderne šole. Podpiram
starše in učitelje v prizadevanju,
ko govorijo, da je najverjetneje
smotrno vložiti denar v novo šolo.
Šole namreč ne gradimo in adapti-
ramo za leto, dve, temveč za nas-
lednjih 50 let, kot ravnatelj šole pa
vem, da bi s približno enakim
vložkom mnogo več pomenila
nova šola. Ptuj si najverjetneje to
tudi zasluži. Do sedaj smo zelo
malo vložili v šole, zato moramo v
mestni občini Ptuj v naslednjih
nekaj letih nadomestiti zamujeno,
in prav zdaj, ko se sprejema nov
proračun, je pravi čas, da si nalije-
mo, kot radi rečemo, "čistega
vina". Samo adaptirana, nova in
prijazna šola bo verjetno premalo,
dati ji bo treba tudi neko vsebino
in prepričan sem, da smo na Ptuju
to zmožni, saj smo v slovenskem
šolskem prostoru vsebinsko precej
nad povprečjem."
NE PRISTAJAJO
NA POUK NA
"GRADBIŠČU"
Obstoječa stavba Olgice v neka-
terih prostorih že ogroža varnost
otrok in učiteljev, menijo člani
sveta staršev in sveta zavoda šole s
predsednikoma Natašo Vodušek
in Dušanom Lubajem. Zdajšnja
šola je povsem neprimerna za so-
doben pouk, ne zagotavlja enoiz-
menskega pouka in tudi ne reorga-
nizacije osnovne šole v devetletko.
Poleg že ugotovljenega menijo, da
tudi sama lokacija ne zagotavlja
pogojev za šolanje generacij, ki se
bodo zaposlile v naslednjem
tisočletju, pa tudi ne varnega dos-
topa do šole in ne primernega
okolja glede na starost učencev.
Ugotavljajo, da bo v času adaptaci-
je pouk na šoli moten, v
določenem obdobju celo onemo-
gočen, da bodo otroci v času obno-
vitvenih del morali obiskovati
pouk na drugih lokacijah. Ne mo-
rejo pristati na pouk "na
gradbišču", saj bo tako otrokom
vsaj dve leti onemogočen pouk na
tisti kakovostni ravni, ki jo zahte-
va sodobna stroka. Po njihovem je
ugotovitev daleč od tega, da bi si-
tuacijo dramatizirali, je resno in
odgovorno razmišljanje s posledi-
cami, ki jih ne želijo in nočejo
imeti na vesti.
"Ni nam vseeno, v kakšnem ob-
jektu je šola, ki jo v najbolj
občutljivem življenjskem obdobju
obiskujejo naši otroci. Zato pred-
lagamo novogradnjo in za OŠ
Olge Meglič novo lokacijo na
"Marofu". Naš predlog je posledi-
ca tehtnega razmisleka, ki je
upošteval potrebe sodobnega pou-
ka, varnost učencev, šolski okoliš,
dolgoročno rešitev ureditve šols-
kega prostora v skladu z normati-
vi in standardi za šolske objekte
in ne nazadnje ugotovitve priho-
logov, sociologov, socialnih dela-
vcev in pedagogov. Tudi nobene-
ga zagotovila ni, da bo adaptacija
obstoječega objekta cenejša kot
novogradnja, če pa že gledamo
skozi prizmo denarja, je novo-
gradnja upravičena."
Že pred dvajsetimi leti so na
Ptuju rezervirali prostor, kjer naj
bi nastali dve šoli in športni stadi-
on, od takrat naprej se ni kaj dosti
premaknilo. Predvidena lokacija
se nahaja v bližini trgovine Bratje
Reš in Šolskega centra, na prosto-
ru, bolj znanem pod imenom
"Marof. Po mnenju ravnatelja Pr-
vina Hojkerja je lokacija dokaj
primerna predvsem zaradi
bližnjega stanovanjskega naselja
in načrtovane širitve individual-
nih stanovanjskih objektov, pros-
tor je dovolj velik, hkrati pa ponu-
ja veliko zelenih površin. Predla-
gana lokacija na "Marofu" je torej
dobra in sprejemljiva, mnenje k
temu naj bi dala še stroka,
odločitev o smiselnosti novo-
gradnje pa bodo morali vsekakor
sprejeti mestni svetniki in svetni-
ce.
Tatlana Mohorko
Mogočna šolska stavba v Prešernovi ima dobre in slabe lastnosti, težko pa je reči,
kakšna bo njena usoda v prihodnje.	Foto: TM
Pravljice za tretje
življenjsko obdobje
»Tretje življenjsko obdobje«
je besedna zveza, ki mi je šla
težko z jezika, saj menim, da
je vsako življenjsko obdobje,
ki ga človek preživlja, prvo.
Toda omenjeni pojem se je
že dodobra udomačil, saj je
prvo Univerzo za tretje živl-
jenjsko obdobje uveljavilo
Andragoško društvo (andra-
gogika je znanost o vzgoji in
izobraževanju odraslih) iz
Ljubljane leta 1984. Od ta-
krat so oblike vseživljenjske-
ga učenja zaživele v različnih
društvih in ustanovah, kjer je
posebna skrb namenjena
tudi starejši populaciji prebi-
valstva. Pestre dejavnosti
(predavanja, delavnice,
razstave, okrogle mize, lite-
rarni večeri, študijski izleti) z
zanimivimi temami (zdravje,
ročne spretnosti, rekreacija,
umetnost, književnost, zbira-
teljstvo, tuji jeziki, zdra-
vilstvo, alternativna medici-
na, psihologija, zgodovina,
ugankarstvo, družabne igre,
astrologija ...) privabljajo
vedno večji krog starejših, ki
želijo kvalitetno in notranje
bogatejše preživljanje pros-
tega časa.
Na Ptuju se s programi
vseživljenjskega učenja
uspešno ukvarja zasebna
družba za izobraževanje
odraslih ANIMACIJA (tel.:
779 713) v Aškerčevi ulici, ki
organizira tudi izobraževanje
za starejše odrasle. K Anima-
ciji sodi še KLUB OBZORJE
s sedežem na Potrčevi cesti
34, kjer se združuje že 300
rednih članov. Klub je brezp-
lačen in dostopen vsem (tel.:
772 192), ki želijo poučno in
prijetno zapolniti svoje
življenje.
Vseživljenjsko učenje in kva-
litetno preživljanje prostega
časa je po meri posamezni-
kov vključeno tudi v progra-
me in dejavnosti Knjižnice
Ivana Potrča Ptuj, kjer so za
skromno članarino na voljo
številne knjige, časniki, revije
in informacije. Knjižnica, ki je
po številu knjig zelo bogata,
žal ne premore dovolj stro-
kovnih delavcev, ki bi razvijali
tudi dejavnosti za odrasle, saj
ostajajo neizpolnjene obvez-
nosti iz osnovnega
knjižničnega programa. Tako
izpolnjujemo nekatere,
knjižnicam primarne naloge
(knjižna in knjižnična vzgoja) v
sožitju z drugimi ustanovami.
Zato je današnja Tednikova
knjigarnica namenjena vabi-
lu v prostore ANIMACIJE v
petek, 19. februarja, ob
9.30 uri, kjer bo druženje
starejše študijske skupine
potekalo na temo PRAVLJI-
CE. Izvedeli boste odgovore
na številna »pravljična«
vprašanja: Od kod so se vze-
le pravljice? Kaj sploh je
pravljica? Ali so pravljice le
za otroke? Katere so kla-
sične pravljice? Kaj je biblio-
terapija? Kako pripovedovati
in uživati pravljico? Kakšen
je pomen pravljice v so-
dobnem svetu? Zakaj so
mnoge pravljice grozljive in
krvoločne? Druženje s
pravljicami bo popestreno z
izbranimi knjigami in s pripo-
vedovanjem pravljice. »NO-
BENA KNJIGA NI VREDNA,
DA JO PREBEREMO PRI
DESETIH LETIH, ČE NI ENA-
KO (ALI POGOSTO ŠE
BOLJ) VREDNA, DA JO
PREBEREMO PRI PETDE-
SETIH ALI POZNEJE,«je
nekoč izjavil mojster peresa
C.S. Lewis. Ta misel še po-
sebej velja za knjige pravljic.
LUiana Klemeniii
FILMSKI KOTIČEK
L/vbi me,
ne ljubi me
Minulo valentinovo je napovedalo, da bo,kljub
zimskemu vremenu kmalu prišla pomlad. Če po
preteklem prazniku še vedno ne veste, koliko je
vaši ljubezni v resnici do vas, se potolažite - s
pomladjo bodo na plan prikukale prve marjetice
in vam pomagale poiskati odgovor.
Prazniku ljubezni primeren je bil tudi film v kinu.
Naveličana svojega monotonega življenja se
Američanka Martha odpravi srečo iskat v Lon-
don. Tukaj pa se usoda očitno poigra z njo - v
večmilijonskem mestu se po čudnem naključju
zaljubijo vanjo trije prijatelji, vprašanje je le, za
katerega se je odločila ona sama.
Gorje, če se v isto žensko zaljubita najboljša pri-
jatelja, toda še večja katastrofa nastane, če se
vanjo zaljubijo kar trije. Kljub temu je zgodba
predstavljena pozitivno in prisrčno, k čemur ne
prispevajo le komične scene, pač pa celotno
vzdušje filma. Ob neodločnih junakih celo
spoznamo, da je film še kako življenjski - junaki
so namreč dokaz, da noben problem ni tako
zapleten, da se ga ne bi dalo pustiti nerešenega.
Seveda pa so tu še manj verjetni elementi filma.
Kot nam pove že glavna junakinja Martha, je v
desetmilij onskem mestu težko najti enega
človeka, ki bi bil vreden zaupanja in ljubezni.
Sama ni vedela, da bo postavila nov rekord -
kasneje ji namreč uspe najti kar tri. Kljub temu
da film temelji na neverjetni predpostavki, nam
celotna zgodba priraste k srcu. Ta romanca je
bila prava poslastica ob prazniku zaljubljenih.
Če tudi na valentinovo niste srečali človeka, ki bi
v vaše srce zasadil Amorjevo puščico, nikar ne
obupajte. Je že res, da se največje želje ures-
ničijo ob najbolj običajnih dnevih.
Nataša Žuran
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
5
PTOJ / NOVO NA ODRU GLEDALIŠČA PTUJ
Šiefka Valentin
v ponedeljek bo v Gledališču Ptuj nova premira v izvedbi
domačega gledališča. Sodobno angleško igro W. Russla je
prevedel in zrežiral Peter Srpčič in ji dal naslov Štefka Va-
lentin. Vlogo je zaupal Alenki Tetičkovič, igralki, ki jo na-
jvečkrat lahko vidimo na odru Mestnega gledališča ljubl-
janskega, gostovala pa je tudi že v PDG Nova Gorica, Slo-
venskem mladinskem gledališču in mariborski Drami. S to
predstavo bo ptujsko gledališče sodelovalo na Festivalu
monodrame Ptuj '99, ko se bo konec marca drugič na Ptuju
srečala slovenska poklicna monodramska produkcija in se
potegovala za prestižno nagrado, ki jo bo po izboru stro-
kovne žirije podelilo Gledališče Ptuj in glavni pokrovitelj
Festivala Perutnina Ptuj, d.d.
In kdo je Štefka Valentin?
Štefka je čisto običajna ženska
srednjih let. Ima odraslo hčerko
in sina, ki sta šla "vsak po svoje".
Vendar ko se jima v življenju
"zatakne", še kako rada prideta k
mami. In ima moža, Edija, in vsa
tista (nešteta) vsakdanja
"ženska" opravila ... Gledalci pa
jo srečamo pri pripravi najljubše
Edijeve večerje: jajc s čebulo. Iz-
vemo, da ji je prijateljica v roke
dobesedno porinila letalsko vo-
zovnico za Grčijo! Naj gre ali
ne? Kdo bo Ediju pripravljal ja-
jca? Kaj si bodo mislili drugi, če
bo šla na dopust sama? Kaj pa,
če jo tam čaka velika življenjska
sprememba? Uboga Štefka je
razdvojena med družinskimi ob-
veznostmi in osebnimi željami
... Zgodba postane zares zanimi-
va, Štefka odkrije marsikaj nove-
ga, vznemirljivega, ponovno
začuti utrip srca ...
Čeprav ni dolgo, kar je bilo va-
lentinovo, vas vabimo, da svojo
najdražjo povabite na ogled gle-
dališke predstave Štefka Valen-
tin. Štefka Valentin je duhovita,
svetla in optimistična pripoved
o ponovno najdeni ljubezni m
sreči. Štefka Valentin je zgodba
o obeh, za oba.
gp
Režiser Peter Srpčič
Alenka Tetičkovič kot
Štefka Valentin
SL, BISTRICA / OB KULTURNEM PRAZNIKU MARATON PRIREDITEV
Podelilt Komlhova
prmonja za leto 1998
Osrednja občinska prireditev v čast slovenskega kulturne-
ga praznika v občini Slovenska Bistrica je bila v petek, 5.
februarja, organizatorja pa sta bila Zavod za kulturo in
Zveza kulturnih društev občine Slovenska Bistrica. Ob tej
priložnosti so podelili Romihova priznanja za leto 1998. V
soboto, 6. februarja, so v Slomškovem kulturnem domu
pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
tudi pevci nekdanjega slovenjebistriškega Študentskega
pevskega zbora Jurija Vodovnika, ustanovljenega pred de-
setimi leti, v nedeljo, 7. februarja, pa člani DPD Svoboda
Slovenska Bistrica. Kulturne prireditve v počastitev praz-
nika so se zvrstile v vseh večjih krajevnih centrih sloven-
jebistriške občine, na Spodnji Polskavi pa je tamkajšnje
KUD v režiji Herte Žagar pripravilo premiero Lihnartove-
ga Matička.
S slovensko himno, Prešerno-
vo Zdravljico, s tem večnim sim-
bolom tragike in upanja nad
človeško usodo, ki jo je znal pes-
nik tako vizionarsko "zadeti" in
ki ob upanju izraža trpko boja-
zen, da se ljudje med seboj pač
ne bodo dali pobotati in umiriti,
so v Slovenski Bistrici pričeli os-
rednjo prireditev ob slovenskem
kulturnem prazniku. Po nagovo-
ru dr. Mirana Arbeiterja, pred-
sednika ZKD občine Slovenska
Bistrica, so vročili Romihova
priznanja za leto 1998. Zlato Ro-
mihovo plaketo za življenjsko
delo sta prejela Nežka Satler iz
OŠ Pohorskega odreda. Slo-
venska Bistrica, za dolgoletno
delo v otroški lutkovni skupini
ter Stane Šega, član gledališke
skupine DPD Svoboda Slo-
venska Bistrica, za ljubiteljsko
gledališko dejavnost. Romihovo
priznanje za leto 1998 so prejeli
Aljoz Tumer (Frajhajmska
godba - KUD Šmartno na Po-
horju), Sašo Koprivnik, Plesni
klub Sašo Slovenska Bistrica, za
mažuretni skupini, Bojan Fer-
mišek (DPD Svoboda Pragers-
ko), Boštjan Jug (FD Košuta
i o jčane) in KUD Janko Živko
1 oljcane (kot celota) ob 80-let-
nici delovanja. Prireditev so s
petjem popestrili pevci mešane-
ga pevskega zbora KUD Štefan
Romih s Črešnjevca, ki ga vodi
Darja Belič, ter Jana Jeglič, ki
je recitirala Prešernove pesmi.
Tudi nastop nekdanjih vodov-
nikovcev v Slomškovem domu
kulture v soboto je izzvenel v
prijetnem vzdušju, dvorana je
bila ob tej priložnosti polna,
vendar z grenkim priokusom, saj
jih ni prišel "pogledat" nihče iz
vodstva občinske ZKD. Zado-
voljiv obisk je bil tudi na
nedeljski proslavi, ki so jo
pripravili pri DPD Svoboda iz
Slovenske Bistrice. Rdečo nit
Prešernovega življenja in dela je
predstavila Natalija Sinkovič,
lanskoletna režiserska debi-
tantka Čimer Maje Novak, Jana
Jeglič in Marko Cvahte, oba
dobitnika najvišjih priznanj s
področja ljubiteljske gledališke
dejavnosti - Jana je prejela zlato
Linhartovo značko, Marko pa za
življenjsko delo nagrado Sklada
Staneta Severja, sta doživeto re-
citirala Prešernove pesmi.
Letošnji dobitnik zlate Romiho-
ve plakete za življenjsko delo na
področju ljubiteljske gledališke
dejavnosti Stane Šega je ob tej
priložnosti pripravil praznični
nagovor, kjer je poudaril, da je
vsekakor prijetna zavest, ker
smo menda edini narod (ali pa
vsaj eden redkih), ki je zavedan-
je o pomenu in smislu kulture
izrazil s tem, da je tej razsežnosti
človekovega življenja namenil
državni praznik. Prešernovo
umetniško izročilo je tako pre-
seglo osebno izpoved in čas ter
postalo univerzalno, nadčasno,
pesnik pa je s to suvereno umet-
niško besedo ter občečloveškim
sporočilom popeljal Slovence v
Evropo že v svojem času, pred
več kot sto petdesetimi leti.
Vida Topolovet
PTUJ / POČjTNIŠKE AKTIVNOSTI NA
ŠOLI OLGE MEGLIČ
Vidimo se v poiitniiah!
Zimske počitnice so pred vrati. Mnogim so smučišča zaradi
visokih cen preveč oddaljena. Upajmo, da bo vsaj zima s sne-
gom ostala radodarna in da bodo po dolgem času okoliški hri-
bi ponovno zaživeli. Za vse, ki si želijo še dodatnih aktivnosti,
so tudi letošnje leto na šolah pripravili zanimive urice, ki jih
bodo vodili strokovni delavci šol.
Alenka Zenunovič z OŠ Olge Meglič v Ptuju nam je delo na
njihovi šoli v času počitnic takole predstavila:
"Otroci bodo lahko od 22. do 26. februarja izbirali med
športnimi dejavnostmi, igrami v angleškem in nemškem jeziku,
socialnimi igrami, pravljičnimi urami, likovnimi in ustvarjalni-
mi delavnicami, računalniškimi igricami in iskanjem informa-
cij na Internetu.
Kot novost v letošnjem letu ponujamo staršem računalniško
izobraževanje, ki ga bomo izvajali na šoli.
Z omenjenimi dejavnostmi želimo učencem in staršem ponu-
diti aktivne počitnice, ki služijo zabavi in razvedrilu, hkrati pa
jih povezujemo s koristnim delom. Vemo, da je prosti čas učen-
cev v času pouka omejen z učenjem in mnogimi drugimi obvez-
nostmi m je zato zelo skrčen. V počitnicah ta čas ostane neorga-
niziran m p otroci uporabijo za pasivne dejavnosti, kot so gle-
danje televizije, pohajkovanje po mestu..,_ Prepuščanje učencev
brezdelju brez aktivne ustvarjalne vsebine pomeni negativen vi-
dik preživljanja prostega časa in je brez vrednosti. Tak otrok
ima tudi več možnosti, da zaide v slabo družbo. Vemo, da odnos
do prostega časa oblikujeta predvsem dom in družina in je mar-
sikje odvisen tudi od denarnih možnosti. Zato smo se odločili,
da šola tudi v počitnicah ne bo zaprla svojih vrat. Tako se bodo
otroci igrali, zabavali, učili in socializirali in si tako izbirali pri-
jatelje, s katerimi bodo preživljali prosti čas."
Žal v uredništvo seznama aktivnosti z drugih šol nismo preje-
li, prepričani pa smo, da bodo svoje učence in njihove starše z
njimi seznanili.
______ Ur
IZOBRAŽEVANJE / SODOBNA TEHNOLOGIJA
PRI POUKU MATEMATIKE
Izrabimo razpoložljivo
tehnologijo
Osnovni razlog za potovanje skupine siovensicih sodela-
vcev pri projektu "Teachers Teaching with Tecnoiogy - T^ 3"
v Ameriko je seznanjanje z novostmi in dogajanjem v pro-
jektu. Za boljše poznavanje bi želel predstaviti ta projekt.
Kako doživljajo učitelji(-ce) pojav programov za simbo-
lično računanje ali morda programov za dinamično delo
pri geometriji? To so t.i. CAS (Computeralgebrasystems
sistemi računalniške algebre), ko spretnosti, ki jih posto-
poma, z malimi koraki učimo v šoli v okviru algebre,
prevzame računalniška tehnologija; ali pa računalniška
orodja t.i. "dynamic geometry soft>vare", ki lahko nadomes-
tijo šestilo, ravnilo ipd. (kot urejevalniki teksta zamenjuje-
jo pisalne stroje). Nekateri prav v tem vidijo priložnost,
prestaviti matematiko iz domene strahu v domeno krea-
tivnosti pri pouku. Drugi se obnašajo kot noji z glavo v pes-
ku upajo, da nihče drug ne bo tega opazil, hkrati pa sami te-
meljito poskrbijo za to, da ne opazijo dogajanj okrog sebe.
Tretji vso jezo naperijo kot orožje proti pojavu, ki bo le ne-
gativno vplival na matematiko in jo izrinil iz pouka. Vsi
našteti odzivi pa imajo nekaj skupnega naraščajočo nego-
tovost, ki pa jo je v dobro prihodnosti matematike in njene-
ga poučevanja najbolje odpraviti z didaktičnimi pogovori,
izmenjavo izkušenj, spoznavanjem in izobraževanjem.
Projekt Učitelji poučujejo s teh-
nologijo, lahko bi rekli gibanje,
ima za cilj ravno to: ustvariti po-
goje za plodne in temeljite pogo-
vore, izobraževanje v tej smeri in
pomoč učiteljem, saj uradne šol-
ske oblasti, ki se ukvarjajo s šolo
kot celoto, za take pojave pač ne
morejo skrbeti. Lahko jih po-
dpirajo in vzpodbujajo, strokov-
ne dileme pa prepuščajo ljudem,
ki bodo ravnali strokovno. In
okrog projekta so zbrani pred-
vsem matematiki in drugi stro-
kovnjaki naravoslovno-tehnič-
nih področij. Projekt je forum za
izmenjavo izkušenj kolegov, ki
so že na kakršenkoli način upo-
rabili tehnologijo, in drugimi. Je
prostor za pretresanje strokovno
pomembnih vprašanj, tako di-
daktično-tehnične narave kot se-
veda tudi vprašanj znanosti.
Zato je vključevanje v dejavnosti
projekta nujno potrebno za vse
učitelje matematike, fizike in
drugih naravoslovno-tehničnih
področij, kakor seveda tudi za
znanstvenike, ki nam lahko pri
tem pomagajo.
Namen teh projektov ni rušiti
starih konceptov poučevanja
matematike in vse postaviti na
glavo, kajti gotovo je ravno pou-
čevanje matematike najmanj
izpostavljeno hitrim spremem-
bam v družbi in dnevni politiki.
Prav v tem pa je nevarnost pre-
velike okostenelosti in oklepanja
starih konceptov. Zato so vse de-
javnosti v okviru projekta na-
menjene v prvi vrsti podpori
obstoječemu, klasičnemu pou-
ku. Možnosti in priložnosti so-
dobne tehnologije, ki je prav-
zaprav v veliki meri odvisna
prav od matematike, saj ji ta daje
osnovne teoretične in praktične
podlage, izkoriščamo za podporo
poučevanju teh osnovnih mate-
matičnih resnic, s tem njihove-
mu utemeljevanju, in kar je na-
jpomembnejše, olajšanju dviga
ravni tiste matematične pis-
menosti, ki bi jo radi dosegli in
jo moramo doseči za to, da bodo
naši učenci - bodoči znanstveni-
ki, zdravniki, gospodarstveniki,
varuhi narave, politiki... - lahko
uporabljali to tehnologijo, saj
brez nje ne bo niti znanosti niti
njihovega dela. Čas, v katerem
živimo, je pač že takšen, da je za
enak učinek kot prej potrebno v
veliko krajšem času opraviti več
dela. In naj si še tako vroče želi-
mo "nazaj k naravi", je to nemo-
goče tako pri družboslovju in
humanistiki kot tudi v nara-
voslovju - ne da bi znali za-
vestno ovrednotiti in izkoristiti
tukaj in danes razpoložljivo teh-
nologijo.
Projekt je stekel že veliko pred
pojavom prvega žepnega računa-
la z vgrajenim programom za
simbolično računanje in progra-
mom za dinamično geometrijo,
to je TI-92 (92 pomeni letnico
rojstva, čeprav je bil dokončno
realiziran nekoliko kasneje).
Začel se je v Ameriki, toda kma-
lu so specifičnosti Evrope nare-
kovale oblikovanje Europe,
v tem okviru pa posameznih
držav ali skupin držav. Slovenija
se je šele v letu 1998 dejavno
vključila v projekt in počasi nas-
taja samostojna projektna skupi-
na pod vodstvom dr. Vlaste Ko-
kol-Voljč, ki jo je uspela obliko-
vati s pomočjo 1^3 Germany, ki
je še vedno ena močnejših ev-
ropskih skupin. V delo skupine,
ki ima podporo tudi na Zavodu
za šolstvo, se je poleg univerzi-
tetnih učiteljev zelo uspešno
vključilo tudi nekaj učiteljev
matematike na sred-njih šolah
(prof. Stane Šenveter - Gimna-
zija Ptuj, prof. Julijana Palčič
Gimnazija J. Plečnika Ljublja-
na, prof. Jasna Kos Gimnazija
Bežigrad Ljubljana). Vzrok za ta
zaostanek v Sloveniji je
predvsem v tem, da računalo TI-
92 ni prisotno na našem trgu in
ni dovolj poznano. Tako je prav
spoznavanje učiteljev s tem pri-
pomočkom in njegovimi
možnostmi trenutno glavna na-
loga projekta v Sloveniji. V ta
namen smo že organizirali kar
nekaj krajših seminarjev v
Ljubljani, nekaj demonstra-
cijskih ur in to dejavnost bomo
še razširjali. V letošnjih počitni-
cah bomo v okviru 1^3 Europe
za učence srednjih šol organizi-
rali mednarodno poletno šolo
TI-92, ki bo združevala spozna-
vanje računala in njegove
možnosti uporabe pri pouku. Šlo
bo predvsem za predstavljanje že
izdelanih metod in učnih oblik,
izmenjavo izkušenj, seveda pa je
to priložnost za veliko ustvarjal-
nosti in novih idej.
Če ne bomo največ moči pora-
bili za akademske razgovore o
tem, ali bi to novost sprejeli ali
ne, če se ne bomo obotavljali
prisluhniti izkušenejšim in če
bomo tudi sami prispevali svoj
delež, bo projekt TČ3 Slovenija
zaživel in prispeval k razvoju
pouka matematike, kakršenkoli
že pač ta bo. Kajti sicer se bodo
stvari dogajale mimo nas, brez
nas, ko se bomo hoteli priklju-
čiti naslednjič, pa bomo na
začetku poti. Ta trenutek pa
smo dovolj dejavno prisotni v
projektu, ki je tudi naša pri-
ložnost.
S. Šenveter
Žepno računalo Ti-92
6
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||

NEGOVA / PRI IZDELOVALKI GIBANIC MARIJI SLANA
MaH gibanic petejo, men pa nii ne retejo
Težko bi \ Sloveniji našli kaj boljšega /a pod zob, kot so
prleške gibanice. Po vsej verjetnosti je to izvirna jed te sliko-
vite pokrajine. Na to nas napelje pesem, ki pra>i: "Mati giban-
ce pečejo, pa meni nič ne rečejo, jaz pa le počas odrajžam k
ljubici v vas ..." Na to pa namiguje tudi prieška beseda "giba",
to je plast, ki je pomembna pri izdelavi gibanic. O tem pa
malo pozneje.
Pri Negovi živi znana izdeloval-
ka gibanic Marija Slana ali kot ji
pravijo Kosova Marica. Vse svoje
življenje, rodila se je leta 1941, živi
na domu svojih staršev, kjer se je
posvetila kmetijstvu in gospo-
dinjstvu. Vse, kar zna, se je naučila
od svojih staršev, predvsem pri
svoji materi. Od svoje matere pa se
je naučila tudi peči dobrote v
kmečki krušni peči. Še danes rada
speče domači kruh za svojo
družino. Marica pa je daleč naoko-
li znana po izdelavi pravih
prleških gibanic, ki sodijo med na-
jboljše dobrote prleške kuhinje. S
peko gibanic je veliko dela,
potrebujemo pa tudi dober materi-
al, zato ta jed ni bila pogosto na je-
dilniku. Gibanice so pekli le ob
posebnih "svetkih", prazniki, in
priložnostih.
Da bi lahko napisali pričujočo
reportažo s fotozapisi, smo porabi-
li precej časa, vendar se je izp-
lačalo, saj smo bili priča nastajanju
dobrote, ki so jo jedli tudi prvi
predsedniški kandidati, ki jih je na
veliko noč leta 1991 gostil v svo-
jem gostišču ob Negovskem jezeru
znani Slovenec, predsedniški kan-
didat prvih demokratičnih volitev
v Sloveniji Ivan Kramberger od
Negove. Kot je znano, je končal
pod streli atentatorja na svoji
predvolilni predstavitvi 7. junija
1992 v Jurovskem Dolu pri Lenar-
tu. Takrat so se velikonočnega ko-
sila udeležili dr. Marko Demšar,
Milan Kučan, Jože Pučnik in Ivan
Kramberger kot gostitelj v svojem
gostišču ob Negovskem jezeru.
"Tistega dne se dobro spomin-
jam. Že dva dni prej je Ivan
naročil, da pripravim material za
gibanice, ki jih bodo jedli
predsedniški kandidati. Speči sem
morala štiri gibanice. Posebno mi
je zabičal, da bodo pristne, take,
kot jih je nekoč pekla moja mati.
Sicer pa sem za Ivanovo gostišče
spekla veliko gibanic. Nikoli jih ni
bilo dovolj, saj so se gostje, teh pa
je bilo zares veliko, za gibanice kar
trgali.
Gibanice sem pekla tudi za ga-
silske in lovske veselice. Za
domače pečem gibanice, ko si jih
zaželijo, pečem pa tudi, ko dobimo
kak poseben obisk. V preteklosti
so gibanice pekli le ob največjih
praznikih - o božiču, vseh svetih,
te so čez noč pustili na mizi za ver-
ne duše, ob gostijah, sedminah,
žetvi, košnji in v času, ko so pri
hiši dokončali kako gradnjo.
Temu so rekli "likov" in ta brez gi-
banic in dobrega vina ni smel mi-
niti"
Pa si oglejmo, kako poteka izde-
lava in peka gibanic.
"Za pripravo testa potrebujemo
mehko, gladko pšenično moko,
mleko ali vodo in eno jajce po gi-
banici. Testo mora biti zameseno
narahlo, po mesenju pa mora na-
jmanj eno uro počivati. V tem času
pripravimo skutin nadev. Nadev
sestavljata ne preveč odcejena sku-
ta in kisla smetena.Naj povem, da
pri Negovi rečemo skuti "sir".
Pripravimo si še raztaljeno
domače maslo, ki ga potrebujemo
za mazanje plasti testa - gib.
Istočasno poteka kurjenje v krušni
peči, da se peč do peke primerno
ogreje. Za to potrebujemo dva do
tri "pušle" nasekanega bukovega
vejevja ali kot rečemo hoste. Brez
tega bi težko spekla gibanice v
krušni peči.
Ko je testo spočito, se začne na-
jvažnejše opravilo, to je izdelava
gibanic. Testo tenimo na velikem
lesenem loparju, ki je izdelan iz li-
povega ali vrbovega lesa v enem
kosu. Testo raztenimo prek lopar-
ja, saj ga potrebujemo za prekri-
vanje plasti gibanice. Prava
prieška gibanica mora imeti devet
ali več plasti testa in namaza. Na
raztenjeno testo natrosimo sirov
nadev, prek njega potrosimo rozi-
ne ter sladkor. Sirov nadev polije-
mo s kislo smetano in ga pokrije-
mo s prvo plastjo - gibo - testa.
Testo namažemo z raztaljenim
maslom in ga polijemo s kislo
smetano ter jo potrosimo s
sladkorjem. To ponavljamo do
zadnje, devete plasti - gibe. Zadnjo
plast prelijemo izdatneje ter jo iz-
datno potrosimo s sladkorjem.
Tako izdelano gibanico damo na
lopar, ki smo ga pokrili s papir-
jem; s papirjem bomo gibanico
tudi spekli, da se na njenem dnu
ne bo poznal pepel ali morebitni
koščki oglja od kurjave. Ko smo
izdelali tri ali štiri gibanice, koli-
kor jih pač gre v peč, jih moramo
eno za drugo dajati v peč, ki je pra-
vilno ogreta. Gibanice se v peči
pečejo 20 minut, tako da dobijo
lepo rjavo barvo. Ko jih vzamemo
iz peči, jih najprej namažemo z
raztaljenim maslom, nato pa izdat-
no zalijemo s kislo smetano, obe-
nem pa jih posipamo s sladkorjem.
Za boljši okus jih potrosimo tudi z
vanilijevim sladkorjem, kar pa ni
nujno. Gibanice so najboljše sveže,
tople, ko jih vzamemo iz peči. V
zadnjem času jih shranjujemo v
zamrzovalnikih, tako da so vedno
pri roki. Po mojem so take pogrete
gibanice manj okusne kot tiste, ki
pridejo iz peči na mizo."
Povejmo še, da so v preteklosti
dajali na kmečko mizo gibanici
kar na loparju. Iz ene gibanice j'
gospodinja narezala 12 kosov, jedi
pa so jih le kot priboljšek ali poo
bedek. Z gibanicami so počastil
tudi kosce in žanjice; tem so m
njivo ali travnik prinašali gibanic
v posebnem košu, ki je bil izdelat
iz slame ah šibja, rekli pa so mu gi'
bančnik.
Tako, predstavili smo vatf
dobroto, ki vam je gotovo zbudil^
tek. Ne ustrašite se, če nimai'
krušne peči. Kot nam je povedal^
naša sogovornica, se da dobre P'
banice speči tudi v električfl'
pečici. Damo jih v ogreto pečic®
(250 stopinj) in jih pečemo 20 m'"
nut - toliko, da dobijo povrhu lep"
rjavo barvo. Tako počenja tucJ'
ona, ko speče le eno gibanico.
Besedilo in foto
Ludvik Kramberget
Potem ko Marija Slana testo razteni prek loparja
namaže posamezne plasti s skutinim nadevom
Nadev prekrivamo s plastmi testa
V krušni peči je prostor za več gibanic
Pečeno gibanico po vrhu zalijemo s kislo smetano
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
7
Zlatoporočenca Marija in Janez Žampa s sorodniki, županom in duiiovnikom v
farni cerkvi.	Foto: Langerliolo
Zlatoporočenca Amalija in Anton Zafošnik
Zlatoporočenca Amalija in Franc Kuharič.
Foto: E. Žalar
Zlatoporočenca Lojzka in Matija Kolarič.
Foto: E. Žalar
PIETERJE, ORMOŽ, SENIK, PRVENCI, HAJDINA,
LEVANJCI, SVETINCI / SLOVESNOSTI ZLATE POROKE
Da je bil predpustni čas nekdaj res
čas porok, dokazujejo tudi zlate ob-
letnice, ki so jih v teh dneh
proslavljali mnogi zakonski pari, ko
so skupaj s sorodniki, prijatelji in
znanci znova stopili pred
pooblaščene predstavnike ter potrdili
svojo zakonsko zvezo. Vsem voščimo
tudi iz uredništva Tednika in jim želi-
mo, da se srečamo tudi na bisernih
porokah.
PLETERJE • Zlatoporočenca
Zafošnik
V	soboto, 6. februarja, sta si zakon-
ca Amalija, rojena Dolenc, in Anton
Zafošnik Iz Pleterij po petdesetih letih
skupnega življenja ponovno rekla da v
cerkvi sv. Lovrenca v Lovrencu na
Dravskem polju. 76-letna zlatoporo-
čenca sta vzgojila tri otroke, razvesel-
juje pa ju šest vnukov In dva pravnuka.
GM
ORMOŽ • Zlatoporočenca Kuharič
V	ormoški grajski poročni dvorani je
bila 6. februarja slovesnost zlate poro-
ke zakoncev Franca Kuhariča, rojene-
ga leta 1921, In Amalije, rojena Clmer-
nan leta 1925, Iz Lešnlce. G. Franc je
dolgo časa opravljal delo mlinarja v
lastnem mlinu, leta 1966 pa je odšel na
delo v Avstrijo. Žena Amalija je bila
gospodinja. V zakonu se jima je rodila
6 otrok, danes pa ju razveseljuje 13
vnukov In 2 pravnuka. Ob tej priložnosti
je zlatoporočenca sprejel ormoški
župan, g. VIII Trofenik In jima zaželel še
na mnoga zdrava skupna leta.
E. Žalar
ORMOŽ • Zlatoporočenca Kolarič
V	krogu svoje družine sta 30. januar-
ja praznovala zlati poročni jubilej
Lojzka In Matija Kolarič Iz Ormoža.
Poročila sta se 2. februarja 1949 na
Svetinjah pri Ivanjkovcih. Zlatoporočna
slovesnost je bila opravljena v poročni
dvorani ormoškega gradu, opravil pa jo
je župan Vili Trofenik In zlato poročen-
cema tudi Izročil zlato poročno listino
in darilo občine Ormož.
Lojzka se je rodila 7. marca 1923 v
Malem Brebrovniku, Matija pa 20.
februarja 1924 na Kajžarju. V zakonu
so se jima rodili štirje otroci - hčerki In
sinova. Imata tudi šest vnukov. Zaradi
skrbi za otroke se je Lojzka lahko za-
poslila šele, ko so otroci končali os-
novno šolo. Zaposlila se je v takratni
tovarni "Jože Kerenčič" v Ormožu, kjer
je bila zaposlena vse do upokojitve.
Matija pa je po prihodu iz vojske leta
1947 bil zaposlen na takratnem OLO
Ljutomer, nato nekaj let kot matičar na
KS Miklavž pri Ormožu in KS Sv.
Tomaž pri Ormožu ter zadnjih enaind-
vajset let pred upokojitvijo v takratni to-
varni "Jože Kerenčič" v Ormožu. Sedaj
uživata zasluženi pokoj In se najbolj ve-
selita obiska svojih otrok in šestih vnu-
kov.
E. Žalar
SENIK • Zlatoporočenca Štuhec
e.februarja sta pri Sv.Tomažu pri
Ormožu praznovala zlato poroko Stan-
ko In Otllija Štuhec iz Senika 10. Po 50
letih skupnega življenja sta znova sto-
pila pred oltar in pred matičarja ter SI
simbolično obljubila novo zvestobo.
Jesen življenja, ki jima je prineslo veli-
ko radosti in tudi skrbi, preživljeta
doma na Seniku 10. V zakonu sta se
jima rodila dva sinova, njuno veliko ve-
selje pa so štirje vnuki, s katerimi rada
delita vesele trenutke.
MT
PRVENCI • Zlatoporočenca Bezjak
Zlatoporočenca Ivana in Janez
Bezjak iz Strelcev 8 v novi občini Mar-
kovci sta imela zlato poroko prejšnjo
soboto v GD Prvenci, kjer se je zbralo
okrog 60 družinskih članov in prijatel-
jev. Kot sta nam zaupala, so zlato po-
roko In vse okoli nje organizirali otroci.
Prvič sta si prstana Izmenjala 21. janu-
arja 1949 v Ruju. Od sedmih otrok
živijo štirje sinovi in dve hčerki. Danes
ju razveseljuje 19 vnukov In pet
pravnukov. Janez je kot delavec delal
na različnih deloviščih, največ pa v
Avstriji. Ivana je skrbela za dom In
družino. Oba sta še vedno pri močeh,
zelo rada delata, Ivana pa se najbolje
počuti, ko Ima v roki motiko. Želita si,
da bi jima zdravje še dolgo služIlo.
MG
HAJDINA • Zlatoporočenca Maroh
Po 50 letih skupnega življenja sta
bila 13. februarja za zlatoporočenca
razglašena Janez In Veronika Maroh z
Zgornje Hajdine 135. Zlata poroka je
bila na domu, župana Rada Simoniča je
ob tej priložnosti spremljal član
občinskega sveta Franc Cartl. Cerkveni
obred je opravil dolgoletni hajdinski žup-
nik Pavel Pucko. Prva poroka Marohovih
je bila 11. februarja leta 1949 na kra-
jevnem uradu Hajdina. Zlati ženin se je
rodil v Paradižu, nevesta pa v Kočicah.
Pokojnino si je pridelal v Talumu
Kidričevo, Veronika je bila gospodinja. V
zakonu se jima je rodila hčerka Ljubica,
ki si je dmžinsko gnezdo spletla v ne-
posredni bližini staršev. Veronika si dne-
ve v jeseni življenja krajša s čitanjem,
Janez pa je bil In ostaja ljubitelj goric.
MG
, DESTRNIK • Zlatoporočenca
Zampa
V	cerkvi Sv. Urbana na Destrniku je
bila v soboto slovesnost zlate poroke.
Po petdesetih letih sta skupno življenje
še enkrat potrdila Marija in Janez
Žampa iz Levanjcev. Zlatoporočenca
sta zakonsko zvezo sklenila 19. febru-
arja 1949 na Ruju, njuna skupna
življenjska pot pa je tekla na uspešni
kmetiji v Levanjcih.
Marija, z dekliškim priimkom Lenart,
rojena leta 1926, je gospodinjila, Ja-
nez, rojen leta 1929, pa se je ob napor-
nem delu na kmetiji spogledoval tudi s
politiko in opravljal številne javne fun-
kcije, bil pa je tudi med prvimi člani
Slovenske kmečke zveze In borec za
slovensko demokracijo. V času osa-
mosvajanja Slovenije je bil tudi posla-
nec v takratnem predhodniku sedanje-
ga državnega zbora.
V	zakonu so se jima rodili trije otroci,
danes pa sta ponosna tudi na štiri vnu-
kinje in enega vnuka.
JB
DESTRNIK • Zlatoporočenca Polič
V	soboto, 6. februarja, je bila v cerkvi
sv. Urbana na Destrniku zlata poroka
zakoncev Polič iz Svetincev 36. Zlata
nevesta Marija je bila rojena leta 1930,
zlati ženin Stanko pa leta 1923.
^oročila sta se 5. februarja 1949.
Marica, kot jo kličejo prijatelji, in mož
Stanko sta skupno življenjsko pot
preživela na uspešni kmetiji, moža je
delovna pot za krajši čas odpeljala v
sosednjo Avstrijo. V zakonu so se jima
rodili trije otroci, danes pa se veselita
tudi 5 vnukov in pravnukinje.
JB
Zlatoporočenca Marija in Stanko Polič s svati.
Foto: Langerholc
Zlatoporočenca Veronika in Janez Maroh.
Foto: Kosi
Zlatoporočenca Ivana in Janez Bezjak.
Foto: Kosi
Zlatoporočenca Stanko in Otllija Štuhec.
Foto: Hozjan
8
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||
PTUJ / SPODLETEL NATEČAJ ZA ODDAJO PROSTOROV GRAJSKE RESTAVRACIJE
Prinaša rešiiev kuliumi §olar?
Kot kaže, na ptujskem grajskem hribu noče in noče biti
konec problemov. Ureditev se po spodletelem letošnjem
natečaju za oddajo prostorov grajske restavracije, rok
za oddajo ponudb je potekel 9. februarja, vse bolj od-
daljuje. Natečaj je bil objavljen v časopisih Delo, Večer
in Tednik, pa tudi na teletekstu TV Slovenija. Gre za
prostore grajske restavracije (bivše konjušnice) z
vzhodnim stolpom v skupni površini 500 m2 z možnost-
jo ureditve gostinskega vrta. Na natečaj se kljub zani-
manju ni nihče odzval s konkretno ponudbo - takšno,
ki bi sprejemala tudi razpisane pogoje, med drugim o
najemu za 30 let, z možnostjo podaljšanja, obnovo v ce-
loti na lastne stroške, ki so ocenjeni na dvesto milijo-
nov tolarjev, in tudi z rokom za uposobitev, ki je bil
osem mesecev od podpisa najemne pogodbe.
Lahko pa bi se sicer tudi zgo-
dilo, da se komisija kljub
ponudnikom ne bi odločila za
nobenega, ker bi bila mnenja, da
prispele prijave ne ustrezajo zah-
tevam, pa bi izhodiščno stanje
po osmih in več letih bilo enako
ničli. Lahko bi ocenili, da to
okolje* z občinsko oblastjo ni
sposobno prenesti takšnega zalo-
gaja, kot je usposobitev grajske
restavracije, ki je za kvalitetno
ponudbo grajskega hriba in za
nadaljnji razvoj turistične
ponudbe na tem območju iz-
rednega pomena. To je tudi do-
kaz več, da s strategijo razvoja
turizma v Ptuju nismo uspeli in
da se nam umestitev med pet tu-
rističnih simbolov Slovenije
vedno bolj oddaljuje. Če bi bilo
drugače, bi se investitorji za ure-
ditev grajske restavracije ven-
darle doslej že našli. Morda pa bi
bil potreben kvalitetnejši dialog
s ptujskimi gospodarstveniki
oziroma nekaterimi večjimi
podjetji, ki vendarle razpolagajo
s kvalitetnimi razvojnimi
sredstvi.
Spodletel natečaj pa omogoča
v tem trenutku, da v naslednji
fazi, če se pojavi interes, razpis
ni več potreben. Največja napa-
ka pa je bila storjena v letu 1995,
ko se je preko GIZ Peotovio vi-
vat preizkušal javni interes in ko
je eden od ptujskih gostincev
vendarle bil pripravljen vlagati v
te prostore, čeprav je bil takrat
že vložen denacionalizacijski
zahtevek. Vedelo pa se je že ta-
krat, da objekt v nobenem pri-
meru ne more biti vrnjen v natu-
ri, medtem pa je bilo to rešeno
tudi papirnato.
V mestni občini Ptuj po bese-
dah Ivana Vidoviča, vodje od-
delka za družbene dejavnosti, ne
glede na izzid natečaja nadalju-
jejo izdelavo projektne doku-
mentacije, ker je osnova za to, da
bi mestna občina za te namene
lahko pridobila državna sredstva
iz naslova kulturnega tolarja. V
zakonu o kulturnem tolarju so
predvidena sredstva za obnovo
mestnega jedra, ki bi jih v tem
primeru lahko uporabili za us-
posobitev grajske restavracije, da
bi jo bilo mogoče oddati v najem.
V načrtih je tudi predvideno, da bi
v njenih prostorih bila tudi
poročna in večnamenska dvorana,
restavracija ter podobne dejavnos-
ti. Ivan Vidovič pravi, da po vsej
verjetnosti natečaj ni uspel, ker
razpisni pogoji potencialnim in-
vestitorjem niso ustrezali.
Predvsem naj bi jih motila dolžina
najema, ki je za podobne objekte v
nekaterih drugih okoljih znato
daljša. Pa tudi to ne bi bila ovira,
če bi se investitor vendarle našel.
Verjetno je bila glavna ovira višina
investicijskih vlaganj, ki ni majh-
na.
Na objavljeni natečaj za odda-
jo prostorov grajske restavracije
se je odzvala tudi družina Her-
bersteinov. Izražajo začudenost
zaradi razpisa. S pravnega vidika
je razpis popolnoma veljaven,
ker nekdanji lastniki niso bili
uvedeni v denacionalizacijski
postopek, so ugotovili v pravni
službi mestne občine Ptuj.
Glede proračunskih sredstev v
vlaganja na grajski hrib v tem
trenutku ni mogoče povedati
ničesar konkretnega. Proračun
je šele v izdelavi, ugotavlja se
šele višina sredstev, pripravljeni
so le osnutki proračunov de-
javnosti, torej za tisto, kar je
občinski proračun dolžan pokri-
vati. Za področje investicij, in-
vesticijskega vzdrževanja, ka-
mor sodi tudi infrastrukturna
oskrba grajskega hriba (plin, vo-
dovod, kanalizacija), pa prav
tako še ni podatkov. Komunalna
ureditev grajskega hriba sodi v
oddelek za okolje, prostor in
gospodarsko infrastrukturo, kjer
pa je vodja Stanislav Napast po-
vedal, da o tem ne more povedati
ničesar, ker tudi ne ve, koliko bo
sploh denarja.
"Rok za usposobitev grajske
restavracije se bo zagotovo pre-
maknil, glede na to da najemni-
ka nismo dobili in da bomo mo-
rali počakati na kulturni tolar.
Letos in prihodnje leto namera-
va država kulturni tolar nameni-
ti za dokončanje ptujske
knjižnice, kjer nam dolguje 224
milijonov tolarjev. Letos naj bi
dala 100 milijonov, naslednje
leto preostanek. Iz tega je lahko
sklepati, da šele v letu 2001 lah-
ko realno računamo na sredstva
kulturnega tolarja za ureditev
grajske restavracije. Torej bomo
morali še čakati," je še povedal
Ivan Vidovič, ko smo ga prejšnji
teden obiskali zaradi zaključka
natečaja za oddajo prostorov
grajske restavracije.
MG
Grajska restavracija šele leta 2001?
Foto: Črtomir Goznik
TEDNIKOV KLEPET / POGOVOR Z ENOLOGINJO ANDREJO BRGLEZ
Vino pefreliv/e odloinega človelm
s tem, ko vinogradnik pridela dobro kapljico, za njega še
ni vse končano. Vino je potrebno vzdrževati, ga spraviti v
ustrezno embalažo ter znati ponuditi in postoriti še mno-
go drugih drobnih stvari. Za to pa mnogi nimajo dovolj
strokovnega znanja, potrebne opreme ali časa. V začetku
leta so na Grajski ulici 1, v središču mesta Ptuja, naspro-
ti Vinski akademiji Veritas odprli novo zasebno podjetje
Analiza. Andreja Brglez, diplomirana inženirka živilske
tehnologije, enologinja, včasih zaposlena pri Slovenijavi-
nu in v kleti Jeruzalem Ormož, bo pomagala vinogradni-
kom v mnogih pomembnih stvareh, po dogovoru pa vas
obišče tudi na domu. Opravlja vse delovne analize, saj
ima svoj laboratorij.
Njena osnovna dejavnost je
analiza vin, enološko in teh-
nično svetovanje pri proizvodnji
in predelavi vina ter stekle-
ničenje, a tudi marketinške in
organizacijske storitve.
"Danes ni več tako problema-
tično pridelati dobro vino, bolj
so vprašljive druge stvari: kako
ga prodati, oblikovanje etiket,
predstavitve na trgu, saj je trg
vedno zahtevnejši. Ker pa nas
čaka še nova zakonodaja, bo
potrebno veliko stvari urediti,
prilagoditi ter uskladiti. Veliko
je pridelovalcev vina in mnogi
pridelajo zelo kvalitetno vino,
imajo pa težave z vzdrževanjem
kvalitete in prodajo," pove eno-
loginja Andreja Brglez, ki sicer
prihaja iz Ljubljane, vendar se
na Ptuju zelo dobro počuti.
"Na območju Ptuja, Haloz in
osrednjih Slovenskih goric je ve-
liko število vinogradnikov:
majhnih, srednjih in velikih. Vsi
iščejo svoj prostor na trgu. Tržne
razmere so vedno ostrejše, kon-
kurenca vedno večja. To
področje še vedno ostaja najkva-
litetnejše, kar se tiče belih vin. V
prihodnosti bo tudi nekaj rdečih
vin, saj se pridelovalci trudijo,
da bi v svoj izbor vključili tudi
rdeče sorte. Glede tega je zaledje
veliko. Upam, da bodo ljudje is-
kali nasvete in da jih bodo pri
meni našli, da bomo skupnimi
močmi pridelali .še kako-
vostnejše vino in da bo to vino
našlo pot do potrošnika," dodaja
mlada enologinja.
TEDNIK: Nekaj prideloval-
cev prideluje vino povsem lju-
biteljsko, v svojem prostem
času. Pridelajo pa presežke, ki
jih ne porabijo. Kaj je v tem let-
nem času najpomembneje pos-
toriti v vinskih sodih in kleteh?
Andreja Brglez: "Zimski čas
ali začetek pomladi, ko so tem-
perature v kleti nizke, vendar ne
preveč nizke, je najprimernejši,
da opravimo razna čiščenja in
lepšanja vin: pomagamo zbistri-
ti vino, odpraviti motnost, ki bi
lahko vplivala na kvaliteto.
Skratka gre za to, da stabilizira-
mo vino v vseh pogledih, ker
proti koncu pomladi ljudje
.začnejo razmišljati bodisi o
stekleničenju ali intenzivnejši
prodaji. Ko se bo otoplilo, se bo
že začela rez."
TEDNIK: Kako bi ocenili
lanski letnik vina?
Andreja Brglez: "Lahko
rečem, da je to letnik, ki je kle-
tarjem povzročil več sivih las kot
vsa devetdeseta leta skupaj. Mi-
nulo leto je zelo pestro poskrbelo
za takšne in drugačne
nevšečnosti, od časa trgatve pa je
bilo zelo odvisno zdravstveno
stanje grozdja, tako da so se ljud-
je srečevali z zelo zdravim, a tudi
zelo nagnitim grozdjem in s tem
so bili povezani tudi problemi v
kleti. Gre za pester letnik, pa
tudi težave so zelo raznovrstne,
tako da ima vsak svojo zgodbo.
In vsako vino potrebuje svojo
diagnozo in svoj nasvet. Lahko
pa rečem, da bo letnik dober,
vsaj pri tistih, ki so malo počaka-
li. Upajmo, da se bodo stvari sta-
bilizirale. Vino zahteva
odločnega človeka, ko se ga pri-
deluje, in tudi, ko se ga pije."
»ZDAJ JE ČAS, DA
SI UREDIMO
STATUS V
EVROPSKI
SKUPNOSTI«
TEDNIK: Slovenija še nima
ustrezne zakonodaje, ki jo zah-
teva Evropska skupnost. Vi ste
tudi članica pogajalske skupi-
ne za vino v Bruslju. Kaj pome-
ni evropska zakonodaja o vinu
za nas?
Andreja Brglez: "Na tem pro-
jektu nas dela skupina stro-
kovnjakov in pregledujemo
vinsko zakonodajo Evropske
skupnosti. Velikokrat smo pre-
senečeni, kako obširna in
komplicirana je. Nedavno spre-
jeti slovenski vinski zakon zdaj
zahteva podzakonske akte in
predpise, in če se že enkrat to
pripravlja, je prav, da se predpisi
sprejmejo s tako terminologijo,
ki je ustrezna zakonodaji Ev-
ropske skupnosti. Tu je veliko
novosti in drugačni pristopi. Če
samo omenim svoje področje,
kot so enološka sredstva, eno-
loški postopki, označevanje mir-
nih, penečih vin, moramo
upoštevati veliko stvari, ki jih je
potrebno zajeti. Čaka nas veliko
dela, ker se je na tem področju
delalo zelo malo ali nič."
TEDNIK: Kmetovalci se zelo
bojijo vstopa v Evropsko skup-
nost. Kaj bi dejali za pridelo-
valce vina?
Andreja Brglez: "Tisti, ki ima-
jo kakovost, bodo z njo uspeli
priti na evropski trg, ne glede na
to, da zdaj še nismo članica Ev-
ropske skupnosti in imamo zelo
slabe pogoje za izvoz naših vin.
Za tiste, ki si bodo ustvarili
dobro ime, ne bo tako hudega
premika. Je pa res, da bo velik
pritisk vinskih dežel na naš trg,
kar pomeni, da bo še več cenene-
ga vina. Od nas samih pa je od-
visno, ali bomo znali pritegniti
slovenskega potrošnika, da bo še
naprej posegal po naših kako-
vostnih vinih za primerno ceno.
V zadnjem času se srečujemo z
zelo hudo konkurenco tako
domačih proizvajalcev kot z
uvoženo konkurenco. Tukaj so
reči precej nejasne predvsem za-
radi nedorečene zakonodaje. Ko
se bodo enkrat postavila pravila
in vzpostavil neki red, se bo ob-
likovala prava, zdrava konku-
renca. In tisti, ki se bo znal prila-
goditi temu, bo še nekaj časa os-
tal na trgu, ni strahu, da bi ga
'zalile' količine, ki bodo prišle.
Nekaj tržnega deleža bomo sicer
gotovo izgubili, vendar če bomo
našli pot ven; se nam ni
potrebno bati za prihodnost
našega vinogradništva. Kot že
rečeno: potrebno je najti poti za
izboljšanje kakovosti."
TEDNIK: Kdaj bo Slovenija
dobila vso potrebno vinsko za-
konodajo?
Andreja Brglez: "Nekaj že v
letošnjem letu. Hitimo, pos-
kušamo nadoknaditi zamujeno,
vendar moramo biti zelo na-
tančni, preden bomo zakone za-
pisali, saj so najslabši popravki
in potem popravki popravkov.
Trudimo se, upam, da nam bo
uspelo."
Marlla Slodniak
Andreja Brglez, zasebna enologinja
BENEDIKT / RAZISKAVA TERENA
Termalni mki za vsakdanio rabo
Na območju Benedikta so bili slatinski vrelci zelo obiskani, saj so ljudje slatino na veliko uporabljali v vsakdanjem
življenju. Z modernizacijo življenja so se navade spremenile in mnogo slatinskih vrelcev je šlo v pozabo. Nekatere so za-
suli, na nekatere pozabili, nekaj pa jih tudi ohranili. Že v projektu celostnega razvoja podeželja in obnove vasi so temu
področju namenili veliko pozornosti in med drugim usposobili slatinski vrelec v neposredni bližini občinskega središča.
Zdaj pa se naloge lotevajo zelo organizirano in tako je nova občina Benedikt, ki ne skriva ambicioznih turističnih načrtov,
pripravila predlog za sofinanciranje raziskovalne naloge z naslovom Hidrološke raziskave termalne vode na področju Bene-
dikta. To bo že tretja faza raziskave, s katero se vključujejo v projekt Geotermalna energija. Nalogo bodo izvajali strokovnjaki
ljubljanskega geološkega zavoda, financirala pa občina Benedikt in Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Skupna vrednost del
je ocenjena na nekaj več kot 1,7 milijona tolarjev, od tega bo občina Benedikt zagotovila 565 tisočakov, Ministrstvo za znanost
in tehnologijo pa 1,2 milijona tolarjev.
Po končani raziskavi bodo izdelali strokovno poročilo, ki ga bo občina s pridom uporabila za nove načrte. Ne skrivajo namreč
ambicij, da bi termalne vrelce koristno uporabili za razvoj turizma, od katerega si obetajo nekaj dopolnilnih virov financiranja
občine. Poleg termalnih vrelcev bodo nadaljevali urejanje znanih slatinskih vrelcev in dokončali revitalizacijo starih vodnjakov.
Nekaj so jih lepo obnovili in usposobili in so danes že sestavni del krajinskih posebnosti slovenskogoriškega podeželja. Pro-
gram najnovejše raziskave v Benediktu zajema izdelavo geoloških osnov, rudarskega projekta in kasnejše recenzije ter lociran-
je globoke raziskovalne geotermatne vrtine. Naloga naj bi trajala dve teti, predvidevajo pa, da bi bilo na območju Benedikta
možno pridobiti zadostne količine termalne vode za potrebe manjšega rekreacijskega centra. Pričakovana temperatura vode
na globini 1000 metrov je okoli 70 stopinj Celzija. S to raziskavo bodo ocenili možnosti zajema termalne vode na celotnem
območju Benedikta in na tej osnovi predvideli bodoči razvojni načrt tega območja, zlasti z vidika morebitnega zdraviliško-
rekreacijskega turizma.
M. roi
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
eo NMSIH KKAJIH
9
PTUJ / AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV
ikHhjt^ iKskusiiske veiere
>a prvi letošnji seji upravnega odbora DU Ptuj - na njej so
sodelovali tudi predsedniki sekcij - so ocenili delo v minulem
letu in se seznanili s flnančnim poslovanjem, ki so ga za lan-
sko leto sklenili z okoli 370.000 tolarji ostanka dohodka.
Največ razprave so namenili programskim nalogam v
letošnjem letu. Poleg že ustaljenih oblik dela po komisijah in
sekcijah bodo letos uvedli diskusijske večere o temah, ki bi
predvsem zanimale upokojence.
Program dela za leto 1999 je
bil pripravljen že pred meseci in
objavljen v upokojenskem glasi-
lu Naš sel. Delo društva poteka
po treh komisijah in 18 sekcijah
- s tem da komisije koordinirajo
delo sekcij glede na področje
dejavnosti	(kulturno-izo-
braževalna, športno-rekreativ-
na). Program ostaja tak, kot je
bil že objavljen, naloga predsed-
nikov sekcij pa je, da ga vsak za
svoje področje konkretizirajo in
skrbijo za dosledno ure-
sničevanje. Delo sekcij temelji
na prostovoljnosti. Vendar je
večkrat potreben tudi denar
(potni stroški na državna ali re-
gionalna tekmovanja, srečanja
ipd.), ki ga člani posameznih
sekcij poskušajo pridobiti od
sponzorjev.
V letošnjem letu bodo že itak
pester in razvejan program dej-
avnosti popestrili z diskusijski-
mi večeri in so v ta namen ime-
novali 11-članski organizacijski
odbor ter določili okvirne teme
teh razprav; te so: Vladna koali-
cija in DeSUS v njej. Zveze
društev upokojencev Slovenije
in organiziranost ter povezo-
vanje navzdol do društev, Po-
kojninsko-invalidska zakonoda-
ja, Zdravstvo in upokojenci,
Možnosti rekreiranja upokojen-
cev in Javna občila in
obveščanje upokojencev. Na
vsako od navedenih tem bodo
povabili ugledne goste iz držav-
nih in območnih organov, ki
bodo lahko "iz prve roke" odgo-
varjali na posamezna vprašanja.
O teh in drugih programskih
nalogah bodo govorili še na let-
nem občnem zboru članov DU
Ptuj, ki bo v prvi polovici mar-
ca.
F. Fideršek
PREJELI SMO
Invalidom in
tistim, ki bodo
to postali
Vsak človek, ki konča šolanje
ali pa je brez poklica, si verjetno
želi zaposlitev. Tako sem tudi
jaz (brez poklica) pred 24 leti
napisal vlogo za zaposlitev v
bivši TGA Kidričevo, sedaj Ta-
lum. Prošnjo so mi v kratkem
času uspešno odobrili. Spomin-
jam se, da sem kot mlad mož do-
bil zaposlitev v zelo uglednem
podjetju TGA z dobrim zas-
lužkom. Po nekaj letih
uspešnega dela sem zaprosil za
dodelitev stanovanja in ga z
manjšimi zapleti uspel dobiti.
Obojega sem bil vesel. Zaposli-
tev sem dobil leta 1975. Delal
sem v takratnem prodajnem
skladišču kot zlagalec. To je bilo
težko fizično delo. Po približno
letu in pol sem bil obveščen, da
grem delat v staro livarno v iz-
mensko delo - štiri izmene.
Delo sem seveda sprejel, že zara-
di večjega dohodka, čeravno
sem bil še mlad in sem bil pri-
krajšan za marsikaj (ob prazni-
kih in nedeljah družina brez
mene). Tako sem delal nekaj let
v stari livarni kot pomočnik li-
varja. Med tem časom se je gra-
dila livarna II (dva). Ne spo-
minjam se, kdaj je bila gradnja
končana. Vem pa, da so me hi-
tro prestavili v livarno II kot
pečarja. In tako sem tam nadal-
jeval svoje delo. Po nekaj letih
dela na pečeh so me premestili v
istem objektu (livarna II) na de-
lovno mesto valjar aluminija.
Seveda je bil osebni dohodek
večji, saj je tudi odgovornost
bila večja itd.
In zakaj sem se odločil za pi-
sanje tega članka?
Leta 1980, ko sem delal kot
pomočnik livarja v stari livarni,
sem začel kot sorazmeroma še
mlad bolehati. Začelo se je z
izpuščaji po rokah, nogah, tele-
su itd. Odpravil sem se k obrat-
nemu zdravniku, pa do specia-
lista dermatologa. Diagnoza:
"dermatitis". Ker se je to na de-
lovnem mestu vedno bolj
stopnjevalo, so me predlagali na
invalidsko komisijo (IK). Tako
sem od leta 1985 postal invalid
n. kategorije. Tako, sem si re-
kel, zdaj pa me bodo prestavili
na drugo delovno mesto. Ni mi
hI o lahko pri srcu, saj sem mo-
ral zapustiti dobre sodelavce, s
katerimi smo skupaj nekaj let
delah sobote, nedelje, praznike
td In seveda sem moral s
ezKim srcem sprejeti tako ime-
novano invalidsko delovno
mesto dodelava izparilcev.
Maja 1985 sem začel delati z
novimi sodelavci, na videz poz-
nanimi, in privaditi se je bilo
treba na novo okolje, nov režim
dela; delalo se je z nekim čud-
nim tempom (delaj - delaj in de-
laj). Tudi sedaj je tako - samo
i delaj. Človek se vpraša, kakšno
delovno mesto za invalide je to.
i Marsikateri delavec TGA nas je
^ obiskal, da si to mesto ogleda.
In če si ga vprašal, ali bi delal tu,
v dodelavi izparilcev, te je malo
; čudno pogledal in dodal, da je to
preveč naporno za delavca s III.
kategorijo invalidnosti.
; Kot pisec tega članka in dolgo-
I letni delavec v obratu dodelava
I izparilcev smatram, da to delov-
I no mesto ni za vsakega delavne-
ga invalida. Bolehal sem namreč
dalje in dalje in poleg dermatiti-
I sa zbolel še za drugimi bolezni-
, mi, saj sem po enem letu dela v
obratu dodelava izparilcev mo-
ral na operacijo dvanajstnika.
Leta 1987 pa še dodatna bolezen
- težave s hrbtenico. In tako zelo
čudno delovno mesto za invali-
da III. kategorije. Človek si
predstavlja, ko ga premestijo, da
bo to ugodneje za njegovo
zdravstveno stanje. No, za mar-
sikoga je, osebno zame pa pre-
mestitev ni bila uspešna, temveč
sodeč po mojem zdravstvenem
I stanju slabše. Tako sem vmes,
I ko sem še delal v invalidskem
I obratu dodelava izparilcev, bil
obveščen o novi odločbi od IK,
j da se mi invalidnost podaljša. In
jaz delam, delam, pa stalež, pa
delam, pa stalež, pa delam in de-
lam. To bi že skoraj lahko ime-
noval: delam, delam kot zamorc
Vsakega novega leta se ljudje
veselimo, si zaželimo zdravja,
osebnega zadovoljstva, delovnih
uspehov in še marsikaj. Tako je
prišlo SREČNO NOVO LETO
1996 - za nekatere. Marca 1996
; se je pojavila lista, mislim, da je
bilo na njej dvanajst (12) priim-
kov delavcev invalidov iz obrata
dodelava izparilcev z vsebino:
ČAKANJE NA DELO za dobo
6 mesecev.
Kot vemo, se v Talumu ocen-
juje z oceno za delo, ki ga
opravljaš, mislim, da od 3 do 9.
Ko so se te ocene pojavile, je
bilo vsakemu laiku jasno, da to
zelo slabo vpliva na nekatere de-
lavce (delavec invalid ne zmore
tempa dela in je večkrat v sta- I
ležu, ne po svoji krivdi), slabo te I
ocenijo. In potem si tepen pri !
stimulaciji. Vsi delavci smo do- :
jeli, da ocena zelo vpliva na ob- ^
stoj delovnega mesta, ki ga
opravljaš: slabša bo ocena, prej
se ga bomo znebili. Tako je tudi
bilo marca 96: kdor je imel niz-
ko oceno, je bil na seznamu
čakanja na delo. Sicer so vodilni
zatrjevali, da to ni res. Po 6 me-
secih čakanja na delo še ena
odločba za naslednjih 6 mese-
cev. Dela mogoče res ni bilo za
dve izmeni, kar pa ni bil takšen
vzrok. Delavci, ki smo dobili
odločbe za čakanje na delo, smo
se spogledali in si mislili vsak
svoje.
Ne bi opisoval, s kakšnimi
priokusi smo se razšli od sodel-
avcev z boljšimi ocenami. Nek-
do mora biti žrtev nekomu. V
tem letu čakanje na delo vsaj
meni ni ustrezalo, ker živim v
bloku na Ptuju. Z usodo, ki mi
jo je nekdo skrojil, sem se moral
sprijazniti, čeprav mi ni bilo
lahko, pa tudi bolezen me obda-
ja. No, pa smo dočakali, kar smo
nestrpno čakali. Nazaj na delo.
Nekateri so začeli marca 97, ne-
kateri aprila. Zadnji čas, da smo
začeli delati, saj smo imeli na
čakanju 70% plačilo, pa če ima
kateri kredit, potem si lahko
mislite, kakšne so izgledale v
tistem letu plačilne kuverte
(Adijo, živci!).
Če bi bil človek vedež, ne bi
bil revež. Novo presenečenje za
marsikaterega, ki smo bili eno
leto doma. Za nekatere ni več
delovnega mesta dodelava izpa-
rilcev, ampak so nas s soglasjem
SPIZA premestili na različna
delovna mesta. Mene so dodelili
za vzdrževalca okolja II. v pod-
jetje "Revital", seveda z manjšo
plačo in težjim delom. Novo
presenečenje po nekaj mesecih
trdega dela v Revitalu. Nekateri
stalne odločbe. Na kakšen način
samo nekateri? Nekateri so mo-
rali zapustiti podjetje Talum z
delavsko knjižico v roki in se
preseliti v podjetje Albin Pro-
motion. Tudi meni se obeta od-
strel iz Taluma. Čeravno še ni-
sem dal prošnje za odpustitev,
kot sem to naredil leta 1975, ko
sem dal prošnjo za delo.
Ta članek verjetno nekomu
pomeni veliko ali pa tudi ne.
Poudariti hočem, kako se godi
zdravemu človeku, ko postane
delovni invalid, kaj naj bi se
zgodilo večini delovnih invali-
dov. V tej vprašljivi demokraciji
in divjem lastninj«yiju je pač
tako: zdravi - bogati, invalidi -
reveži. Če sem v tem pisanju ko-
garkoli užalil, se mu opra-
vičujem.
Alojz Mlakar
PISE: MIRKO KOSTANJEVEC / NEPOSREDNE OBJ.IKE
SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
Murni in odloianie
Poznavanje neposrednih oblik odločanje v občinah je potreb-
no, kajti ugotovljeno je, da tega sodelovanja občanov dosti-
krat ni zaradi nepoznavanja predpisov.
•	Zakon o lokalni
samoupravi
Zakon o lokalni samoupravi (v
nadaljevanju ZLS) je bil doslej
že večkrat spremenjen in do-
polnjen ter ocenjevan od ustav-
nega sodišča (v nadaljevanju
US) (glej Ur. list RS št. 72/93,
6/94 - odločba US, 45/94 -
odločba US, 57/94, 14/95,20/95 -
odločba US, 44/96 - odločba US,
26/97, 70/97, 10/98, 74/98). V
tem članku ne želim prikazati
vseh določb ZLS, temveč samo
tiste, ki se tičejo neposrednega
sodelovanja občanov pri
odločanju v občini in to na zbo-
ru občanov, na referendumu in
pri tako imenovani ljudski in-
ciativi. Zaradi primerjav bom
prikazal tudi nekaj določb iz za-
kona o referendumu in o ljudski
iniciativi (skrajšano ZRLI -
Ur.l.RS št. 15/94, 38/96) katere-
ga nekaj določb je bilo z
odločbami US ukinjeno in spre-
menjeno (glej odločbe US, ki se
nanašajo na ZRLI, in odločbe,
ki se nanašajo na akte o izvajan-
ju ZRLI - Ur.l. RS št. 15/95,
34/96, 43/96, 57/96, 82/98).
ZBOR OBČANOV
Sedanje besedilo 45 čl. ZLS, ki
se tiče zbora občanov, je dosti
obširnejše in preciznejše, kot je
bilo prejšnje.
•	Kdo skliče zbor
občanov
Zbor občanov skliče župan za
vso občino ali za njen posamez-
ni del in to na lastno pobudo, na
pobudo občinskega Sveta ali
sveta ožjega dela občine. Mora
pa ga sklicati:
a)	če je tako predpisano z zako-
nom ali statutom občine,
b)	če tako zahteva najmanj 5
odstotkov volivcev v občini ozi-
roma v njenem posameznem
delu, npr. v krajevni skupnosti.
Tu naj opozorim na tole: členi
ZLS, o katerih razpravljam,
, uporabljajo samo izraz "občin-
I ski svet", čeprav bi bilo primer-
j neje, če bi poleg izraza občinski
, uporabljali tudi izraz "mestni
svet". Tudi jaz bom v nadalje-
I vanju tega članka uporabljal le
j izraz "občinski svet", pri tem pa
I bralce opozarjam, da vse, kar je
t rečeno za občinski svet, velja
I tudi za mestni svet.
•	Kaj se predpiše s
statutom občine
S statutom občine se razpišejo:
j - zadeve, ki jih obravnavajo
i občani na zboru, o njih obliku-
I jejo svoja stališča, dajejo predlo-
ge, pobude in mnenja ali o njih
odločajo;
-	način odložitve zahteve in
postopek odločanja o sklicu
' zbora občanov, če sklic zahteva-
: jo volivci;
i - način sklica zbora občanov;
I - število volivcev, ki morajo
sodelovati na zboru, da so sta-
j lišča, predlogi, pobude in mnen-
ja ali odločitve veljavno sprejeti;
I - kako sprejeta stališča, predlo-
gi, pobude in mnenja ali
i odločitve zavezujejo občinske
; organe;
-	druga vprašanja, pomembna
za izvedbo zbora občanov ter za
uveljavljanje njihovih stališč,
predlogov, pobud, mnenj in
odločitev.
REFERENDUM
Do sedaj je bilo nekaj določb o
referendumu le v 46. in 47.
členu ZLS, sedaj pa jih je mno-
go več, in sicer v novem besedi-
lu čl. 46,46a, 46b, 47,47a, 47b.
•	Kratka vsebina
sedanjega besedila v
členih ZLS
a) Naknadni referendum	\
V 46 čl. ZLS je predviden na- '
knadni referendum, na katerem
: občani potrdijo ali zavrnejo
I splošni akt občine ali njegove
! posamezne določbe. Ne morejo
pa odločati o proračunu, zakl-
j jučnem računu občine ter o
I splošnih aktih, s katerimi se v
skladu z zakonom predpisujejo
j občinski davki in druge dajatve.
•	Kdo razpiše
I naknadni referendum
Naknadni referendum lahko
razpiše občinski svet na predlog
župana ali člana občinskega sve-
ta. Mora pa ga razpisati, če to
zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako
! določa zakon ali statut občine.
I • Rok za vložitev
predloga za razpis
I naknadnega
\ referenduma
Rok za vložitev predloga za
razpis naknadnega referenduma
oziroma za seznanitev občinske-
ga sveta s pobudo volivcev za
vložitev zahteve za razpis refe-
renduma in ukrep župana je 15
dni po sprejemu splošnega akta.
Zupan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali
pobudi oziroma do odločitve na
referendumu.
•	Postopek s potrjenim
ali zavrnjenim splošnim
aktom
Ce je splošni akt ali njegove
posamezne določbe na naknad-
nem referendumu potrjen, ga
mora župan objaviti skuhaj z
objavo izida referenduma. Ce pa
so slošni akt ali njegove posa-
mezne določbe zavrnjeni, se
splošni akt ne objavi, dokler se
ob upoštevanju volje volivcev
ne spremeni.
•	Kako dolgo
referendumska odločitev
zavezuje občinski svet
Ta odločitev zavezuje občinski
svet do konca njegovega manda-
ta.
Nadaljevanje prihodnjič
PTUJ / UPOKOJENCI VABIJO
PomladanMko
člani DU Ptuj zaključujejo kurentovanje - preganjanjem
zime in valentinovo, razmišljajo pa o materinskem dnevu.
Ker pa je pri vsakem praznovanju denar sveta vladar, bi radi
naše upokojence opozorili na varčevanje - obročno od-
plačevanje letovanj v aprilu.
8. aprila se bomo z avtobusom odpeljali na 7-dnevno letovanje v
Novi Vinodolski v hotel LIŠANJ. Hotel ima pokrit bazen (7x17
m) z ogrevano morsko vodo, nudi polni penzion s samopostrežnim
zajtrkom in plačano turistično takso. Cena aranžmaja v dvopos-
teljni sobi, seveda pri udeležbi 40 potnikov, je 33.800,00 SIT. Prija-
ve z akontacijo ob petkih med 10. in 12. uro v pisarni DU Ptuj,
Aškerčeva 9, tel. 775 774. Prijavijo se lahko tudi nečlani DU, vendar
pa je pogoj vpis v članstvo DU ali pa 10% dražji aranžma. .
PTUJ - RABAC
OD 21. APRILA DO I. MAJA
lO-dnevno letovanje v istrskem mestecu v hotelu Mimosa Ho-
tel ima notranji bazen z ogrevano morsko vodo, polni penzion s
samopostrežnim zajtrkom, ob večerih živa glasba, v popoldan-
skih urah razne družabne igre; skratka vsak upokojenec si z
lahkoto izpolni svoj čas. Možno je tudi organizirati izlete po
morju v Opatijo ali na otrok Cres. Mestece je brez tovarn, uspe-
vajo oljka, rožmarin, žajbelj - skratka odličen zrak za astmatike.
Cena aranžmaja (10 dni) v dvoposteljni sobi je 280 DEM. Prevoz
organiziran! Prijave z akontacijo v društveni pisarni ob petkih
med 10. m 12. uro do zasedbe avtobusa.
M. K.
Novice iz
V torek, 9. februarja, je bilo
pri sv. Martinu na Hajdini
prvo letošnje srečanje pred-
stavnikov župnijskih Karitas
ptujske in završke dekanije.
Dobre ljudi in prave prija-
telje spoznaš šele v nesreči,
zato se župnijske Karitas
iskreno zahvaljujemo vsem,
ki so kakorkoli pripomogli k
lajšanju stisk družine Gran-
da, posebej pa še: kvartetu
Sv. Tomaž, ki je za omenje-
no družino priredil dva do-
brodelna koncerta, gospo-
du Rožmarinu za pomoč pri
napeljavi telefonskega pril-
jučka, gospodu Ludvigu
Skoku za opravljena zidar-
ska dela, vaškim odborom
Občine Gorišnica, ki so za
omenjeno družino zbirali
denarne prispevke, in vsem
tistim, ki so družini na
kakršenkoli način pomagali
in so ostali neimenovani.
Hvala!
10
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||
Kuharski nasveti
Pustne sltidi€e
Zima nam jo je iiar lepo zagodla in nič nas ne vleče ven kljub
lepi zimski idili, še manj pa, če bi v roke bilo potrebno vzeti lo-
pato. Zato je mogoče to razlog več, da se še bolj posvetimo ku-
hinji oziroma kuhanju. Danes bomo v kuharskih nasvetih pog-
ledali, kako krofe ter druge pustne sladice pripravljajo nekate-
ri naši sosedi.
Tudi pri nas vedno pogosteje
pripravljamo krofe, ki jih nade-
vamo z raznimi kremami in pre-
lijemo z oblivi. Najbolj znani
krofi z nadevom so holandski
krofi z vaniljevo kremo in slad-
kim obhvom. Oblijemo jih
lahko s čokolado, marmelado,
belim ledom in podobnimi obli-
vi.
Holandske krofe pripravimo
tako, da iz 1 kilograma gladke
moke zagnetemo fino kvašeno
testo. Zanj potrebujemo še 6 de-
kagramov kvasa, ki ga klasično
pristavimo, moki pa dodamo
ščepec soli, 10 dekagramov slad-
korja, 6 rumenjakov, 7 dekagra-
mov staljenega masla ali marga-
rine in dodatke, kot so limonina
lupina, vanilijev sladkor in pol
decilitra ruma. (Iz omenjenih
sestavin lahko pripravimo tudi
klasične krofe.) Pri pripravi tes-
ta upoštevajte vse, kar sem ome-
nila že zadnjič. Vzhajano testo
oblikujemo s pomočjo roke ali
obodcev za krofe v krofe in jih
damo še enkrat vzhajat. Vzha-
janje ocvremo v vroči maščobi.
Pravilno vzhajani krofi se poto-
pe v vroči maščobi le do polovi-
ce, zato nastane, ko jih obrne-
mo, na obodu venček. Ocvrte
krofe polagamo na desko ali pla-
denj, ki smo ga pokrili s papir-
natimi servietami.
Ohlajene krofe prerežemo na
pol in v sredino na brizgamo va-
nilijevo kremo, na kremo lahko
na brizgamo tudi stolčeno slad-
ko smetano in pokrijemo z dru-
gim delom krofa, ki ga po vrhu
narahlo oblijemo s čokoladnim
ali drugim oblivom.
Vanilijevo kremo pripravimo
iz 1 litra mleka, vanilijevega
sladkorja, zraven pa potrebuje-
mo še 25 dekagramov sladkorja,
6 jajc, 20 dekagramov ostre
moke ter žlico ruma ali vanilije-
vega žganja. 3/4 mleka s polovi-
co sladkorja in vanilijevim slad-
korjem zavremo. Rumenjake in
drugo polovico sladkorja penas-
to umešamo, dodamo moko in
preostalo mleko ter dobro pre-
mešamo. Rumenjakom prilije-
mo vrelo mleko in kremo posta-
vimo na štedilnik ter jo kuhamo
tako dolgo, da se zgosti. Vanili-
jeva krema se med kuhanjem
rada prime posode, zato jo lahko
kuhate nad vodno soparo.
Zgoščeno kremo odstavimo, in
ko se rahlo ohladi, ji dodamo
rum in trdi sneg beljakov. Tega
dodamo še precej topli kremi,
da beljak lahko zakrkne, saj se
vam v nasprotnem primeru kre-
ma nekoliko utekočini. Še toplo
kremo nabrizgamo ali
namažemo na krofe, in ko se
ohladi, dodamo še sladko sme-
tano.
S čokoladnim prelivom oblije-
mo le tretjino zgornjega dela
krofa, tako da dobijo krofi lep
klobuček.
In še o fritolah. Pri nas pri-
pravljamo istrske fritule, fritule
pa govorimo tudi zelo znani
beneški sladici, ki so jo nekateri
poimenovali kar beneški pustni
krofi. Razlika med istrskimi in
beneškimi fritulami je, da pri
istrskih uporabimo kot sestavi-
no navadni jogurt, pri beneških
pa jogurt zamenjajo z mlekom,
in da pri istrskih uporabimo kot
dodatek za okus rum, pri
beneških pa uporabimo žganje.
ki ga dobijo, če žgejo tropine.
Istrske fritule pripravimo
tako, da vzamemo pol kilogra-
ma moke, lahko pol ostre, pol
mehke, dodamo ščepec soli, 2
pecilna praška, 2 lončka jogurta,
3 do 4 jajca, 7 dekagramov slad-
korja, 3 do 4 žlice ruma in 10 de-
kagramov rozin. Iz sestavin na
hitro ugnetemo testo in ga ne-
koliko stepamo tako kot testo za
krofe. Če hočemo, da se rozine
enakomerno porazdelijo po
vsem testu, jih damo v moko.
Posebej v kožici segrejemo
maščobo in s pomočjo jedilne
žlice polagamo fritule v vročo
maščobo. Temperatura maščobe
naj bo med 160 in 170 stopinja-
mi C. Fritule so v sredini zaradi
prevroče maščobe rade surove,
zato pečenost preverimo s
pomočjo lesenega nabodalca ali
zobotrebca. Ko so ocvrte, jih po-
lagamo na papirnati prtič in jih
tik pred ser-
viranjem
potresemo s
sladkorjem
v prahu.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 212. NAD
Zakon^ drušina In
cfifseviio Edntvie
73. nadaljevanje
Zasvojenost in
družinsko okolje -
3. nad.
Poleg vseh dosedanjih omen-
jenih motenj med starši in
otroki v teh družinah so poka-
zale raziskave, da pride pri
otroku do povsem zgrešenega
psihoseksualnega razvoja.
Razne prepovedi, moraliziran-
ja, ki ga naslednji hip že
spremlja prostaštvo in psovan-
ja, travmatski dogodki in dru-
gi povzročijo pri otroku pred-
stavo, da je spolnost nekaj
gnusnega in grobega. Ko se
pozneje v puberteti seksualni
vzgibi v njem krepijo, pride
neizbežno do raznih konflik-
tov. Posledica občutkov kriv-
de, negotovosti, bojazni in
mučne napetosti, so večkrat
impotenca, frigidnost in pro-
miskuiteta. Alkohol služi tem
ljudem zato, da jim da poguma
in utiša vest. So pa tudi taki,
i katerih trajno uživanje alko-
hola je zgolj prikrita oblika sa-
mokaznovanja in samomora.
Žene odvisnih od alkohola
zbujajo pri mnogih ljudeh
usmiljenje. Toda ni tako red-
ko, da vztrajajo ob možu,
čeprav so v bistvu ekonomsko
in socialno od njega povsem
neodvisne. V teh primerih jih
k skupnemu življenju z odvis-
nim od alkohola vodi skrit
motiv.
TrditeVj da se ne razidejo
I zgolj zaradi otrok, je naj-j
večkrat privlečena za lase. i
Vsak, ki ima opraviti z
duševnim zdravjem, ve, da je'
za otroka bolje, če odrašča ob
razvezani materi (seveda če ta
na ločitev ne reagira s pato-
I loško simbiozo in depresijo ali
z drugimi nevrotičnimi reak-
cijami) kot v družini, v kateri
ni niti najosnovnejšega
medčloveškega skladja.
j Zgodnje Študije značajev
1 žena, odvisnih od alkohola, so
i pokazale, da so to žene, ki so
prav tako motene kol njihovi
možje.
O tem pa naslednjič.
mag. Bojan Šinko
BOLEZNI IN BOLEČINE / SPOROČILA
NAŠEGA TELESA - 7
Gledalci ploskajo, kajti ravnokar je pritekel prvi maratonec ni
stadion, utrujen in skoraj brez moči sede na zemljo.
Drugo stanje: učenka se pripravlja na izpite, je nervozna in ko
lena se ji tresejo.
Oba imata skupno značilnost:
oba se znojita.
Človeško telo ima okrog tri
milijone žlez, ki dnevno izločijo
okrog pol litra tekočine v nor-
malnem stanju, pod naporom
seveda dosti več. Ta potek je
zelo pomemben, kajti brez zno-
jenja bi se naše telo pregrelo
(ravno tako kakor motor brez
olja in vode).
Če znoj na naši koži izhlapi,
nastane tako imenovana izhla-
pilna hladnost, ki je potrebna za
konstantno telesno temperaturo
37 stopinj.
Znoj ima še veliko več lastnos-
ti. Ne samo da je včasih po von-
ju vsiljiv (odvisno od prehrane),
marveč deluje tudi zaščitno s
svojo kislinsko vsebino ter s tem
preprečuje vstop različnim bak-
terijam v notranjost kože. Zara-
di kislinske setave znoja uniči ta
že na površini kože del teh bak-
terij.
Ob zelo vročih dnevih ali pri
športu izgubi telo v eni uri do 11
tekočine. Zraven tekočine izgu-
bi seveda tudi mineralne snovi;
te zapustijo na koži slani okus.
Za športnike je ob takih naporih
zelo važno, da dobijo te iz-
gubljene snovi nazaj v obliki
mineralnih napitkov, sadja in
prehrane.
Tako kakor je znoj po eni stra-
ni zaželen (savna, šport itd.),
tako je po drugi strani neprije-
ten, npr. stres, izpiti, neprijetne
situacije. Ženske so posebno
prizadete ob hormonskih spre-
membah (največkrat po 4(
letu), npr. nepričakovan
vročinski val, žleza ali ščitnia
lahko s svojo preveliko dejav
nostjo povzroča znojenje (kac\
istočasno vzrok za preveliko tt
gubo mineralnih snovi). Zdrav
niški pregled in zdravila ponu
gajo v tem primeru disharmoni
je.
Toliko, kar se tiče medicii
skega deleža. Ima pa znoj tud
psihosomatično gledano neki
drugih globokih pomenov.
Področje, kjer se pojavlja, j
torej koža.
Koža je sočasno gledano meji
kontakt in nežnost.
Različni simptomi: neprekil
jeni znoj zaradi strahu (vodo i
kri znoji, rečemo)
oznojene in mrzle rok
(nezaželen kontakt z zunanjosi
jo)
mrzle in oznojene noge (stral
pomanjkanje osnovnih kore
nin)
konstanten znoj iz vseh žlei
(izguba življenjske tekočine).
To je samo nekaj primerov, ii
katerih je razvidno, da ne more
mo enostavno psihosoma
tičnega deleža ignorirati. O
spoznamo svoj globoki strah, čl
se naučimo ta strah tudi sprejet
in delati z njim in ga prevzeti i
globoke podzavesti, nam t"
uspelo tudi zmanjšati prevelik!
znojitev našega telesa.	'
Zdravko Grebenjal
KRVODAJALCI
2. FEBRUAR - Stavko Cigtar, Kicar
11/a, Branko Mlakar, Grajena 46, Ja-
nez Horvat, Formin Lovrenc Ce-
bek, Podvincf 2/b, Jože Šentak, Sto-
govci 53, Dušan Kosec, Vinski Vrh 84,
Anton Hasemali, Zg. Hajdina 151, Av-
gust Bec, Mezgovci 10.
4. FEBRUAR - Danief Vrhovšek,
Kočevarjeva 4/a, Celje, Miran Gradič,
fda Boč 24, Potjčane, Peter Kozet,
Breg 15, Ivan Hriberntk, Na Boč 22,
Potjčane, Marjana Clzerl, Rakovci 2,
Marta Rajh, Mitiovce 85, Milan Car,
Industrijska ul. 5, Kidričevo, Anton
Primožič, Brezovci 19, Rozika Rojko,
Sp. Velovlek 6, Bojan Kramberger, Ar-
bajterjeva 5, Ruj, Mitan Arnuš, Pod-
vlnci 92/a, Jakob Janžekovič,Strejac(
7, Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a,
Mirko Rojko, Sp. Velovlek 6, Miran
Koser, Vintarovcl 53, Marija Gaiser,
Jiršovcl 74, Mm Pauko, Vintarovcl
12/a, Janez Kocmut, Žabjak 59. Alojz
Zore, Tavčarjeva 21, Ptuj. Mirko Go-
lob, Stari log 25, Srečko Hribernik, Na
Boč 22, Poljčane, Leopold Rozman,
Sp, laže 28/a, Jože Hribernik, Na Boč
22, Poljčane, Vladimir Gajšt, Sestrže
99, Andrej Ekart, Rošnja 29, Alojz
Gojčlč, Starše 43, Janez Marin. Pod-
gorci 74, Janko Bereko, Ul. Erne Sta-
rovasnlk 1, Poljčane, Jože Rojko, Sp.
Korena 70, Dušan Dodlek, Apače 296,
Milan Kokolj, Sarajevska 4, Maribor,
Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj, Mar-
jan Golob, Starše 42.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC /
V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU
Valenfinm klim Qd korenin pod snegom
Dolge in še do pred kratkim suhe zime kuranti niso pregnali
iz dežele, pa tudi Valentinov ključ od korenin je globoko za-
metel sneg. Čeprav smo neučakani po čim zgodnejši sončni
in cvetoči pomladi, se spomnimo vremenskega pregovora iz
ljudske modrosti: "Kar svečana ozeleni, se rado posuši." Vremenske razmere
z obilnim sneženjem minule dni bodo zimo in začetek vegetacije časovno ne-
koliko zavlekle, če pa se bo debela snežna odeja še zmerno in počasi talila,
bo koristno in obilno napojila že precej izsušeno vrtno zemljo.
V SADNEM VRTU, brž ko bodo to
dopuščale vremenske razmere, opravimo
predpomladansko gnojenje in pričnemo rez
sadnega drevja. Ob izteku zime oziroma
pred začetkom vegetacije za gnojenje ne
uporabljamo več težko topnih rudninskih
gnojil, temveč že trosimo lažje topna. V sredi
februarja je priporočljivo uporabiti rudninsko
mešano gnojilo NPK 10:15:20:2:1. Na tržišču
ga najdemo z nazivom volkom. To gnojilo
vsebuje 10% dušika v lahko topni obliki in ta
že ob začetku vegetacije vzpodbuja asimila-
cijo, rast in sprejemanje drugih rastlinskih
hranil. Vsebuje tudi 15% fosforja in 20% kali-
ja, ki v tako ugodnem razmerju uravnoteženo
delujeta kot hranili pri cvetenju in nadaljnjem
razvoju sadnih plodov. Gnojilo volkom vse-
buje tudi 2% magnezija, pomembnega hrani-
la pri vzpodbujanju asimilacije in povečanju
odpornosti rastlin, ter 1% bora, ki povečuje
odpornost na spomladanski mraz, po-
spešuje pa cvetenje in oploditev. Uporabimo
ga 6 kg na ar površine sadonosnika. Trositi
ga je priporočljivo po 10 cm debeli snežni
odeji, da se tako že v raztopljeni obliki sceja
v zemljo. Enako gnojilo je priporočljivo upo-
rabiti tudi v okrasnem in zelenjavnem vrtu
okrasnim trajnicam, vrtninam, trati in ja-
godnjaku v odmerkih, kot je navedeno na
vreči.
Rez pričnemo, brž ko les sadnega drevja
več ne zmrzuje. Najprej režemo starejše sad-
no drevje, mlajše pa šele tik pred začetkom
vegetacije; nekatere vrste koščičarjev, kot so
breskve, pa režemo, ko že zacveto. Starejše
sadno drevje obrezujemo tako, da glede na
sortne značilnosti, prehrambene in druge
rastne zahteve vzdržujemo ravnove-^je med
rastjo in rodovitnostjo. Ne glede na vzgojno
obliko izločamo starikave, izrojene, poškodo-
vane in bolne poganjke in vejice. Redčimo
veje, ki se prekrivajo in zasenčujejo. S
krajšanjem vej vzpodbujamo obnavljanje
lesa. Izrezujamo pokončne nerodne mladike
in veje, ki so se v rasti napačno usmerile gle-
de na želeno vzgojno obliko krošnje. Po po-
trebi vrh znižujemo.
V OKRASNEM VRTU je že po naravi tako,
da zgodaj cvetoče čebulnice prično kaliti že
pod snegom. Brž ko bo sneg skopnel in bo
zemlja godna za obdelavo, z vrtnim
rahljačem skrbno in z občutkom zrahljamo
povrhnjico in zdrobimo skorjo okrog kličnih
listov žafranov, tulipanov, narcis in hiacint, da
preprečimo zapleveljenost in omogočimo
boljšo zračnost za rast čebulnic. Odgrnemo
grme vrtnic, zavarovane pred zimsko poze-
bo, in jih obrežemo, preden prično brsteti.
Vzbrsteli poganjki namreč postanejo izredno
občutljivi, polomi jih lahko že manjši veter,
zato pri pozni rezi lahko zaradi loma
povzročimo kljub pozornosti grmu nepo-
pravljivo škodo. Najmočnejše poganjke
režemo na dva do tri brste, nedoraščene,
zasušene, poškodovane in bolne pa pri nji-
hovi osnovi odrežemo.
Prezimujočim okenskim in sobnim rastli-
nam posvečamo proti koncu zime in njihove
dobe mirovanja vse večjo pozornost pri negi.
Z začetkom vegetacije, ko se v listih znova
obuja asimilacija, lončnic še ne zalivamo,
temveč jim le rosimo liste z mlačno vodo.
V ZELENJAVNEM VRTU v februarju
zemlja še ni godna za setev vrtnin na prosto.
Semena vzkalijo, če so ugodni vsi pogoji za
normalno in nemoteno kalitev. Med vsemi
pogoji sta najpomembnejša talna vlaga in to-
plota. Pripravo zemlje za setev vrtnin
pričnemo, brž ko se zemlja dovolj odcedi, se-
jemo pa šele, ko doseže optimalno tempera-
turo za kalitev. Z nekaterimi pripomočki je
mogoče zadržati oziroma ohraniti del toplote,
ki so jo tla dobila s sončnim ogrevanjem in si
tako pripraviti pogoje za predčasno setev. Če
imamo zaprto gredo, jo napolnimo s hlev-
skim gnojem in prekrijemo z nek^ centimetri
debelo plastjo dobre vrtne prsti. Ze po nekaj
dnevih, ko prične hlevski gnoj razpadati, nas-
taja ob tem toplota, s katero se zemlja ogreje,
in lahko opravimo setev, ker izžarevanje to-
plote v ozračje preprečujejo zasteklena okna
na gredi. Ko bo sneg skopnel in bo zemlja
godna za obdelavo, grede, ki leže na dobro
osenčenem delu vrta, zrahljamo, dobro por-
avnamo in prekrijemo s polietilensko folijo.
Sonce bo čez dan zemljo dobro ogrelo, folija
pa ponoči in ob ohladitvah zadrži talno toplo-
to, da ne izžari v ozračje. Ko se tako pripravl-
jena in prekrita zemlja dovolj ogreje, nanjo
lahko že konec februarja sejemo večino vrst
zelenjadnic. Posevek zavarujemo s polieti-
lenskim tunelom, kjer pa moramo poskrbeti
za redno zračenje in zalivanje, ali pa ga pre-
krijemo z vlaknasto folijo» vrteksom, ki pre-
prečuje izžarevanje toplote in izhlapevanje
vlage iz tal, a prepušča zrak, vlago in toploto
v tla.
Miran Giušič, ing. agr.
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
11
PTUJ / KARNEVALSKO MESTO GOSTILO SLOVENSKE LEPOTICE
Zgodilo se je prvH - In še se bo
v Mestni hiši v Ptuju je na pustno nedeljo potekalo srečanje
slovenskih miss, ki so se ga udeležile Janja Zupan, Tea
Boškin, Alenka Vindiš, Maja Šimec in Miša Novak. Šlo je za
pno tako srečanje, ki pa naj bi postalo tradicionalno. Sloven-
ske lepotice so se ga zelo veselile, saj naj bi se v Ptuju srečale
tudi s prvo damo Slovenije Štefko Kučan, a žal v nedeljo v Ptuj
ni prišla, ker je zbolela. Namesto nje je prišla Nada Velič, taj-
nica v uradu predsednika države Milana Kučana. Zbolela je
tudi prva miss v samostojni Sloveniji iz leta 1992 Nataša
Abram, zaradi drugih obveznosti pa ni prišla Metka Albreht.
Po prisrčnem sprejemu v
Mestni hiši v Ptuju, na katerem
so slovenske lepotice pozdravili
podžupan mestne občine Ptuj
Mitja Mrgole, ki je zadovoljen
ugotovil, da toliko lepote v Ptu-
iii še ni bilo zbrane, Nada
Velič, ki je prinesla pozdrave
Štefke Kučan, in Branko Bru-
men, vodja projekta kurento-
vanja, ki je na kratko spregovo-
ril o ptujskih pustnih priredit-
vah, se je pričelo njihovo
doživljanje pusta. Večina miss
ptujskega karnevala še ni
doživela v živo, zato je bilo ne-
deljsko srečanje tudi priložnost
za promocijo le-tega. Za
srečanje miss v Ptuju se je za-
hvalil lastnik licence Zdravko
Geržina in si ob tej priložnosti
zaželel, da bi iz Ptuja prišla še
kakšna miss. Veliko uspehov in
sreče pa so slovenskim lepoti-
cam zaželeli tudi osnovnošolci
Olge Meglič, ki so se maskirali
v valentinčke, Bojan Miško iz
Rože pa jih je ob valentinovem
obdaril s cvetjem in jih povabil
na nedeljsko kavo.
Janja Zupan, Tea ^ Boškin,
Alenka Vindiš, Maja Šimec in
Miša Novak so bile z ne-
deljskim skupnim srečanjem
izredno zadovoljne. Zbrali smo
nekaj njihovih misli.
Janja Zupan: "Zame je bilo to
res enkratno doživetje. V bistvu
presenečenje v začetku, ker se
je prvič zgodilo nekaj takega, da
naj bi se na enem mestu zbrale
vse dosedanje miss. Bilo bi
lepo, če bi ga ponovile. Prvič
sem tudi v živo videla ptujsko
kurentovanje, doživela srečanje
s kurenti in z lepoto mesta."
Maja Šimec: "Ni mi žal, da
sem prišla, čeprav je bila pot iz
Črmomlja do Ptuja vse prej kot
lepa. Lepo je, da smo se dekleta
dobile skupaj. Radi bi se vam
zahvalila za to lepo srečanje, za
prelepo pustno vzdušje v Ptuju.
Upam, da bom še prišla."
Tea Boškin: "Bilo nepo-
novljivo. Reči moram, da me na
Ptuj vežejo posebni spomini.
Tu se je pričela moja lepotna
pot, tu sem prvič zmagala. Na
Ptuj me vežejo izredno lepi spo-
mini. Mislim, da mi bo ta dan
ostal v lepem spominu. Želim
bi, da bi te lepe trenutke
doživeli tudi drugi. Danes smo
to bile me."
Alenka Vindiš: "Prekrasno je
bilo, vsaj zame to velja. Sloven-
ske mišice smo v nedeljo v Ptu-
ju preživele lepe trenutke sku-
paj. Želim si, da bi jih kdaj še
doživele. Škoda, da Štefka
Kučan ni mogla priti in da niso
prišle vse."
Miša Novak: "Že dolgo smo si
želele takšno priložnost, da bi
se zbrale vse miss s podporo
državnega protokola. Jaz sem že
doživela vso lepoto srečanja s
Štefko Kučan, prepričana sem,
da bodo tudi druge kmalu
deležne tega. Mislim si, da se
bomo vse trudile, da bo to
srečanje, ki smo ga v nedeljo
začele v Ptuju, postalo tradicio-
nalno in da bomo tudi me pri-
dale svoj delež k prenašanju te
unikatne tradicije v druge slo-
venske pokrajine."
MG
Fotografije:
Črtomir Goznik
Slovenske miss v Mestni hiši s kurenti skupine Florijan In
jim za spomin na prvo ptujsko srečanje izročila male
ježevke, izdelek Suhe robe Anton Pintar, kurentove maske
Marka Klinca in vina Vinarstva Slovenske gorice - Haloze
KK Ptuj.
Na pustno nedeljo so se na prvem srečanju zbrale dosedanje miss Slovenije (od leve):
Maja Šimec, Miša Novak, Alenka Vindiš, Janja Zupan in Tea Boškin. Zaradi bolezni ni
prišla Nataša Abram, Metko Albreht pa so zadržale druge obveznosti.
Nada Velič, tajnica iz Urada predsednika države, je v imenu
odsotne Štefke Kučan slovenskim mišicam izročila lepa
darila - faksimile sonetnega venca Franca Prešerna z
osebnim posvetilom, s čipkastimi robčki pa obdarovala
tudi druge,^ ki so poskrbeli za nadvse prijetno bivanje v
Ptuju. Za Štefko Kučan pa je Nada Velič prevzela foto-
grafijo njenega srečanla s otulskim kurentom.
Na pustno nedeljo je bilo tudi valentinovo, zato so bile slovenske lepotice na vsakem
koraku obdarjene s cvetjem. V gostilni Amadeus so jim izročili tudi pletene srčke iz
kruhovega testa, ki jih je spekla Tilčka Korošec.
LENART / 8. PUSTNI KARNEVAL
Manj etnografskih skupin^
manj obiskovaUev
Pri gasilskem domu v Lenartu seje na pustno
soboto končal 8. pustni karneval, ki so ga pri-
pravili sodelavci Zveze kulturnih društev in
sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti iz
Lenarta ter Turističnega društva Rupert iz
Voličine. Očitno je slabo in mrzlo vreme vpli-
valo na slabši obisk, pa tudi pustnih mask in
skupin je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti
bistveno manj.
Vedro razpoloženje mask in obiskovalcev so po-
pestrili domači godbeniki in mažoretke. Od et-
nografskih skupin so se v soboto predstavili le
oraci IZ Cerkvenjaka in Partinja, najbolj domi-
seln pa je bil prikaz nove trboveljske termoelek-
trarne, ki so jo v središče Slovenskih goric pri-
peljali clani Turističnega društva iz Benedikta,
iredi Lenarta so zaplesali tudi kurenti, predsta-
vni so se grofica Herberstein, skupina marsovcev
in seveda tudi župan Ivan Vogrin brez maske. Ta
je pozdravil udeležence karnevala in čestital or-
ganizatorjem za dobro opravljeno delo. Vsem
obiskovalcem so članice aktiva kmečkih žena po-
nujale okusne krofe, poskrbeli pa so tudi za gos-
tinsko ponudbo.
Priložnostne pustne prireditve so bile tudi v
nekaterih drugih slovenskogoriških krajih. Na
pustno soboto zvečer je bilo mask malo celo v
gostinskih lokalih, kjer so priredili valentinove
in pustne plese. Tudi na pustno nedeljo središče
Slovenskih goric ni bilo preveč razposajeno,
maske so bile redke, etnografske skupine pa tako
rekoč prava redkost. Nekoliko več duška so si
dali mlajši prebivalci, ki so dodobra izkoristili
tudi pustni torek, ko so na vseh osnovnih šolah
in v vrtcu pripravili običajne pustne karnevale.
M.Toš
BIS / GASILCI SO SE PONOVNO POTRUDILI
Pustna povorka
Tudi letos so gasilci iz Biša
skupaj z drugimi krajani pri-
pravili pustno povorko boro-
vo gostuvanje. V povorko se je
vključilo tudi nekaj drugih
mask, kot so kurenti, pokači
in drugi. Za razliko od lani le-
tos v povorko niso vključili ak-
tualnih političnih problemov.
Povorka je na pustno nedeljo
zjutraj krenila od gasilskega
doma v Bišu, čez dan pa so obi-
skali vasi v občini Trnovska
vas, ki ležijo ob glavni cesti.
Udeleženci povorke so pustno
rajanje sklenili v gasilskem
domu v Bišu, trajalo pa je do ra-
nih jutranjih ur.
Besedilo in posnetek:
Zmago Šalamun
Pustna povorka, ki so jo pripravili v prostovoljnem gasilskem društvu Biš
12
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||
OD PTUJA DO UUTOMERA / ZABAVNO POTEPANJE S PUSTNIM VLAKOM
Male in velike maškare mi Uiriomerianih
Seveda nas je bilo še več, a vsi na fotografiji nismo imeli prostora.
Fotografije: Marija Slodnjak
Pa še malo na sprehod po Ljutomeru ...
Na ptujski železniški postaji je bila pustna sobota v prijet-
nem vzdušju kot le malokdaj v letu. Mnogoštevilna radijska
druščina malih in velik maškar je nestrpno pričakovala
pustni vlak, s katerim so se že četrtič odpravili na potepanje
- tokrat ne samo do Ormoža kot trikrat doslej, ampak še dlje,
do Ljutomera. Brezplačno vožnjo je za svoje zveste male in
velike radijske poslušalce in prijatelje organizirala družba
Radio - Tednik pod pokroviteljstvom Mercatorja SVS, ki se
je tudi tokrat izkazal z radodamostjo in kot dober sosed, z
nami pa so bili še Slovenske železnice ter Branko Marinič
ter seveda Ptujske pekarne in slaščičarne s slastnimi krofi
(letos so jih podarile kar 260).
Brezplačnih voznih kart za
pustni vlak je tudi letos zman-
jkalo, kot bi trenil, že v slabi uri
so jih razdelili v Mercatorjevih
prodajalnah, povpraševanja pa
ni in ni bilo konec. Nekateri
starši so se hudovali in le stežka
razumeli, da je bilo število pot-
nikov na vlaku tudi letos omeje-
no, naše darilo - vozne karte - pa
so dobili najhitrejši in tisti z na-
jveč sreče. Vsem je bilo težko
ustreči, tisti otroci, mamice,
očki, dedki in babice, ki so us-
peli, pa so se na vlaku veselili in
zabavali. Mnogi so bili prvič v
naši radijski družbi in celo prvič
na vlaku, zato so bila njihova
pričakovanja še toliko večja.
Že po tradiciji smo tudi letos
odsopihali s ptujske železniške
postaje brez vsake zamude. Pot-
niški vlak je bil zapolnjen do
zadnjega sedeža in kotička, pot-
niki pa veseli in razigrani; dru-
gačni v pustnem času skoraj ne
bi mogli biti. V službi sta bila
znova stroga sprevodnika (letos
čmolasa sprevodnica Dušanka in
brkati sprevodnik Janez), ki sta se
uspešno prebila med potnike in
pregledala ter preščipnila vse
njihove vozne karte. Skoraj vsi
so jih imeli pri roki, bilo pa so
tudi taki, ki so se na vožnjo po-
dali kar brez vozne karte, am-
pak sprevodnika sta zanje dobro
poskrbela in jih še primerno
kaznovala. Kratkočasenja med
vožnjo ni smelo biti; seveda, saj
so se potniki sladkali s slastnimi
krofi, mlajši so napihovali rdeče
balončke, starejši pa celo prepe-
vali in na ves glas klepetali.
Vzdušje na vlaku je bilo prijetno
vse do končne postaje Ljuto-
mer, od koder se je kolona ma-
lih in velikih radijskih prijatel-
jev odpravila na Mestni trg, kjer
so jih pričakali sam ljutomerski
župan Jože Spindler,
podžupanja in še nekateri drugi
predstavniki prleške občine.
Lepo je bilo slišati dobrodošlico
in gostoljubne besede gostitel-
jev, ki so druščino maškar v
Ljutomer povabili tudi pri-
hodnje leto.
Med maškarami je posebna
komisija morala izbrati najlepše
in te so si prislužile nagrade
družbe Radio - Tednik in Slo-
venskih železnic. Toplo zavetje
si je radijska druščina potem
našla v ljutomerskem hotelu,
kjer so za vse pripravili brezp-
lačen topel napitek, in potem je
bilo potepanja po mestu že ko-
nec. Poslovili smo se od Ljuto-
mera, tamkajšnje železniške
postaje in šefa postaje gospoda
Ljuba, se zahvalili prijaznim
gostiteljem, tudi Radiu Maxsi,
ki je napovedal naš prihod;
vsem pa obljubili, da se pri-
hodnje leto v času pusta ponov-
no srečamo.
Med vožnjo nazaj na Ptuj je
bilo treba strniti občutke z
letošnje četrte vožnje malih in
velikih radijskih prijateljev.
Imeli smo se prijetno, zabavno,
veselo, srečali nove prijatelje in
spoznali veliko zanimivega -
tako nekako bi lahko dejali o
letošnji vožnji s pustnim vla-
kom. Zagotovo bi si želeli, da bi
podobno druženje pripravimo
še drugo in vsa prihodnja leta.
Veselimo se pete vožnje in po-
tepanja s pustnim vlakom, do
takrat pa ostajamo vsako soboto
na valovih radia Ptuj skupaj
mali in veliki poslušalci - sed
že dobri radijski prijatelji.
Na svidenje do prihodnja
druženja na pustnem vlaku ,
sprevodnik
Dušanka in Jam
Sprevodnika Dušanka in Janez (pravzaprav
Dušan in Tatjana)
Našemili so se otroci in starši
Na svidenje prihodnje leto
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
13
I PTUJ / 39. KURENTOVANJE
Je vzrok za slab obisk le slabo vreme?
v letošnji osrednji ptujski pustni povorki je na mastno nedel-
jo, 14. februarja, na valentinovo torej, v sicer nekoliko
hladnem, deloma oblačnem vremenu, ves dan je celo rahlo na-
letaval sneg, sodelovalo blizu 1500 pustnih likov in mask iz
Slovenije in Hrvaške, medtem ko so skupine iz Madžarske,
Italije in Bolgarije sodelovanje žal odpovedale. Kljub temu se
je v karnevalski povorki po mestu predstavilo 37 skupin, od
katerih je bilo 15 etnografskih, 22 pa karnevalskih. Obisk za-
gotovo ni bil na ravni prejšnjih let, saj seje po oceni organiza-
torjev in policije letošnjo največjo slovensku pustno prireditev
ogledalo le okoli 10.000 obiskovalcev, medtem ko jih je bilo
lani blizu 45.000.
Glavni sponzor 39. ptujskega
kurentovanja je bila tudi letos
mestna občina Ptuj, častni pokro-
vitelj pa predsednik države Mi-
lan Kučan, ki si je nedeljski kar-
neval v celoti ogledal. Po tradiciji
je korantom izročil spominsko
darilo; letos je bilo to olje na plat-
nu Korant ptujskega slikarja prof.
Jožeta Foltina, ki ga je v imenu
vseh skupin korantov iz rok
predsednika letos sprejel
predstavnik korantov iz Spuhlje.
Med pomembnejšimi gosti smo
na častni tribuni pred Mestno
hišo opazili tudi ministra za malo
gospodarstvo in turizem Janka
Razgorška s soprogo, poslanca
Jelka Kacina s soprogo in sinovo-
ma, vse tri ptujske podžupane Er-
vina Hojkerja, Milana Cucka in
dr. Mitjo Mrgoleta, direktorje
Taluma, Perutnine in Mercatorja
SVS mag. Danila Topleka, dr.
Romana Glaserja in Stanka
Brodnjaka.
In kaj smo videli? V etnografs-
kem delu povorke je tokrat nasto-
pilo okrog 800 v glavnem
običajnih in obiskovalcem znanih
udeležencev - od kopjašev, vil,
oračev, pokačev, ploharjev, rus in
medvedov do blizu 300 pernatih
in rogatih korantov. Med karne-
valskimi pustnimi skupinami so
se kar tri na humoren način lotile
termoelektrane v Trbovljah, nas-
mejali ali prikrito muzali pa smo
se lahko tudi drugim aktualnim
dogodkom, ki smo jim priča na
sončni strani Alp: ameriški vojski
v Sloveniji, Slovenčkom v Evropi,
slovenski mafiji, varčevanju z
energijo, klošarjem iz Dupleka,
TAM-ovemu pogrebu, prenovi
zadruge, mehanikom 21. stoletja,
smrkcem iz Bukovcev, dup-
leškemu urbanističnemu projek-
tu, mravljicam, mobilnemu batal-
jonu slovenske vojske na Natovih
vajah, prijetno pa je presenetila
edina osnovnošolska skupina - iz
OŠ Olga Meglič, ki se je našemila
v rožnate valentinčke.
Nekateri pripisujejo bistveno
slabši obisk slabemu vremenu
oziroma snegu, drugi slabo
očiščenim ptujskim ulicam in
trgom, tretji se kremžijo nad tisti-
mi 299 tolarji neobvezne pustni-
ne, nekateri pa so prepričani, da
bi bilo potrebno v to največjo
pustno prireditev na slovenskih
tleh vnesti kaj novega, svežega in
privlačnejšega.
Letošnjemu sloganu organiza-
torja GIZ Petovio Vivat Norost je
relativna bi lahko mirno dodali
tudi salomonsko ugotovitev: No-
rost je nepredvidljiva. In za
nameček bi si lahko izposodili še
delček lanskega: Komu mar ...
Tudi osemdnevno obkarnevals-
ko pustno rajanje v dislociranem
karnevalskem šotoru na Bregu ni
doseglo optimistične napovedi or-
ganizatorjev. Kljub bližnjici čez
pešmost so mnogi (tako kot avtor
tega sestavka) prepričani, da to ni
povsem posrečana poteza. Ne le
da prve dni pod šotorsko streho
(bojda tudi zaradi visoke vstopni-
ne) ni bilo pravega obiska. S to
potezo smo staremu Ptuju iztrgali
in še bolj oddaljili tisto izvirno
spontano veseljačenje mask in
pustnih likov po mestnih ulicah.
Te so bile prav zaradi tega po
večernih nastopih posameznih
skupin bistveno manj živahne, na
čase skoraj prazne in neme.
Kakorkoli že, po svoje je bilo za
tiste, ki so to želeli, res norčavo,
pustno in veselo - pa vendar: prav
nihče si ne želi, da bi se kaj po-
dobnega ponovilo prihodnje leto,
ko se bo v Ptuju dogajalo jubile-
jno, 40. ptujsko kurentovanje. Naj
bo predvsem bolj množično in
prijetnejše. Organizatorji nimajo
časa na pretek, a vendarle dovolj
za resen premislek in boljše ter
ljudem privlačnejše organiza-
cijske prijeme. To, da naj bi ob ju-
bilejni priložnosti pripravili prvo
srečanje vseh korantu podobnih
mask sveta, je že nekaj, a
vprašanje, ali je dovolj. Ne smemo
pozabiti, da so karnevalska vesel-
jačenja pod šotori že skoraj v vsa-
ki večji vasi. Sicer pa - naj bo
fašenk fašenski.
Ni. Ozmec
Smrkci iz Bukovcev so navdušili zaradi izvirnosti in množičnosti
Predsednik Milan Kučan je predstavniku vseh korantov
izročil sliko Korantova maska
Mravljice iz zasneženega Celja
Valentinčki z osnovne šole Olge Meglič iz Ptuja
Nagrade letošnjega
kurentovanja
v karnevalskem delu 39. kurentovanja je nastopilo 22
skupin podjetij, društev in drugih, od osnovnih šol pa so
se za sodelovanje odločili le v OŠ Olge Meglič.
Skupina 15 šolarjev je predstavljala všečno oblečene va-
lentinčke. Za nagrado so prejeli avtobusni prevoz v dolžini
500 km, kot je bilo za prvo mesto razpisano, čeprav jim je
komisija v sestavi prof. Kristina ŠarpperI Purg, Majda
Goznik in prof. Milan Gabrovec želela podeliti skupni fond
tisočih kilometrov - že zaradi spodbude drugim, da bi se v
bodoče množičneje odločali za sodelovanje. Kaže, da sode-
lovanje na ptujskem karnevalu za šole ni več spodbudno,
kot je bilo v prejšnjih letih. Morda pa je krivda v dogovarjanju
med udeleženci in organizatorji. Ker pa gre za osrednjo pri-
reditev v mestni občini Ptuj, bi tudi na občinski ravni morali
vleči drugačne poteze, da bodo mladi, ki se sicer množično
maskirajo in udeležujejo drugih pustnih prireditev, z vesel-
jem sodelovali tudi v osrednji karnevalski povorki. Do pri-
hodnjega jubilejnega kurentovanja bi recept kazalo najti.
Med karnevalske skupine je komisija razdelila tri nagrade v
skupni vrednosti 500 tisoč tolarjev. Prvo nagrado v skupni
vrednosti 250 tisoč tolarjev je prejela skupina Smrkcev iz Bu-
kovcev s 45 udeleženci, ki jih je vodil Vlado Petrovič in ki je
tudi lani bila uspešna s skupino Pika Nogavička. Bukovčani
so lahko mnogim za zgled, predvsem pa Ptujčanom, kjer po-
teka osrednje karnevalsko dogajanje, pa nimajo takšne sku-
pine. Drugo nagrado v skupni vrednosti 150 tisoč tolarjev je
prejela skupina mravlje iz Celja z osmimi udeleženci, ki jim
slabo vreme ni vzelo poguma, da so prišli v nedeljo v Ptuj.
Tretjo nagrado v skupni vrednosti 100 tisoč tolarjev pa je
prejela skupina TET 3 TD Benedikt, ki je predstavljala na-
jvečkrat predstavljeno temo letošnjega kurentovanja.
Tri lepe praktične nagrade je komisija dodelila tudi trem
obiskovalcem kurentovanja, da bi spodbudila maskiranje.
Prvo nagrado je prejel Marko Letonja, Maribor, Letonjeva
ulica 9, drugo Dejan Petrovič, novinar POP TV, tretjo pa Da-
mir Vogrinec iz Formina 35, občina Gorišnica.
MG
14
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||

PTOJ / TEHNOSERVIS SE POSLAVUA
Revol prekinil pogodbo
Tehnoservis, profitni center Kmenjskega kombinata Ptuj od
1. agusta dalje ne bo več prodajalec avtomobilov znamke Re-
nault, s tem pa bo na tej lokaciji prenehala tudi servisna
dejavnost. Kot vse kaže, profitnega centra od tega datuma
več ne bo, s tem pa bo ostalo brez dela 35 delavcev.
Revozova odpoved 21. januarja
je neprijetno presenetila delavce
PC Tehnoservis, razočaranje se je
spremenilo v ogorčenje. Skoraj tri
desetletja je bila avtomobilska
znamka Renault prisotna v
Tehnoservisu in mnogi so nanjo
vezani z vso poklicno kariero.
Spoznanje, da bodo po dolgolet-
nem delu postali tehnološki pre-
sežek, je delavce razjezilo in
vodstvu KK Ptuj so postavili ne-
kaj vprašanj, ki se nanašajo na
ukrepe, ki jih je podjetje izvajalo v
preteklosti. Predvsem vodstvu
podjetja zamerijo, zakaj ni ukreni-
lo dovolj za pridobitev Revozove
koncesija A, zaradi česar je Revoz
tudi preklical pogodbo. Resnici
na ljubo se je to zadnje dejanje
zgodilo v času, ko so bili na dvo-
rišču Tehnoservisa izpolnjeni po-
goji za ustanovitev hčerinskega
podjetja in tik pred investicijo za
pridobitev koncesije A.
Generalni direktor KK Ptuj
Alojz Eriač pojasnjuje, da je vzro-
ke za odlašanje pri investiranju v
Tehnoservis iskati v njegovi izgu-
bi, ki ga je spremljala že nekaj let.
Leta 1996 je izguba znašala 121
milijonov, naslednje leto 80 mili-
jonov in lani 43 milijonov tolar-
jev. V teh letih se je zaradi neren-
tabilnosti poslovanja bistveno
zožil program proizvodnje in ser-
vis tovornega programa. Vzpored-
no se je zmanjševalo tudi število
zaposlenih.
Lansko leto je bila zastavljena
strategija razvoja PC Tehnoservis,
ki je temeljila predvsem na uki-
nitvi nerentabilnih programov in
ustanovitvi družbe Tehnoservis,
d.o.o., katere dejavnost bi bila
prodaja osebnih vozil Renault in
servisiranje osebnih vozil, kar je
bilo pogojeno s pridobitvijo kon-
cesije A s strani Renaulta Sloveni-
ja. V novoustanovljeni družbi bi
bilo dela za približno 20 delavcev.
Od vseh dejavnosti Tehnoservisa
je bila perspektivna samo prodaja
(lani okoli 300) in servisiranje av-
tomobilov, ki naj bi kot Tehno-
servis, d.o.o., ustvarila okoli 11
milijonov tolarjev dobička.
V Kmetijskem kombinatu se si-
cer še niso povsem odpovedali
programu Renault, čeprav vedo,
da je odločitev dolgoletnega part-
nerja dokončna. Odpoved sodelo-
vanja ne temlji na resničnih dejst-
vih, zato razmišljajo tudi o
reševanju problema po pravni
poti. Obenem je generalni direk-
tor že izdelal program aktivnosti,
ki jih je kot informacijo 3. febru-
arja sprejel nadzorni svet delniške
družbe KK Ptuj. V aktivnosti
bodo vključili še sindikat in svet
delavcev s predlogom, da vsak od
delavcev išče svojo rešitev. Vsem,
ki bodo dali ustrezne predloge, je
podjetje pripravljeno pomagati.
Nekaj idej s strani delavcev so že
prejeli. Gre za to, da bodo posa-
mezniki nadaljevali lastno dejav-
nost na drugih lokacijah, pri tem
pa jim bo KK pod ugodnimi po-
goji nudil stroje in opremo, med-
tem ko bodo hektar zemljišča in
1.7(X) kvadratnih metrov pokritih
prostorov prodali. Za sedanji PC
Tehnoservis KK Ptuj namreč
nima nadomestnega programa.
Nekaj delavcev (gre za specialiste
v programu Renault) bo verjetno
našlo zaposlitev pri novem konce-
sionarju Renaulta, nekaj pri dru-
gih delodajalcih, izjemoma se bo
kakšno delovno mesto morda
našlo tudi znotraj Kmetijskega
kombinata.
V KK Ptuj poudarjajo, da je do-
gajanje v zvezi z izgubo koncesije
B - milo rečeno - nenavadno. Že
septembra so namreč začeli pisno
obveščati predstavnike Revoza o
načrtovanih ukrepih za pridobi-
tev pogojevane koncesije A. Ob-
vestili so jih o ustanovitvi hčerin-
skega podjetja z ustanovnim kapi-
talom 220 milijonov tolarjev.
Znotraj tega zneska je bil zago-
tovljen tudi investicijski kapital
za posodobitev servisa in prodaj-
nega salona. Na večkratno pisno
posredovanje omenjenih informa-
cij ni bilo odziva, je pa sredi janu-
arja letos KK Ptuj obiskala dele-
gacija Revoza. Teden dni za tem je
sledila odpoved sodelovanja, ki se
bo po šestmesečnem roku iztekla
1. avgusta letos. Odgovorne v KK
Ptuj moti dejstvo, da v odpovedi
ni navedenih dejanskih razlogov
za odpoved sodelovanja, ki je po
neiu-adnih podatkih v sklenitvi
posla za prodajo in servisiranje
vozil Renault s prejšnjim direk-
torjem Tehnoservisa, ta pa je da-
nes direktor sosednjega podjetja.
Sporna točka odpovedi je torej na-
vedeno dejstvo, da Revoz ni dobil
ustreznih zagotovil za izvajanje
koncesije A, prav to pa je bila vse-
bina več dopisov, ki jih je KK lan-
sko jesen pošiljal Revozu.
Vse torej kaže, da se zgodba
Tehnoservisa končuje. Kmetijski
kombinat bo z njim izgubil okoli
900 milijonov tolarjev letnega p,
hodka, odpadlo pa bo seveda tu,
breme dosedanjih izgub. Takooj
hod tega dela dejavnosti, ki je b;
še edina trgovska dejavnost 21),
traj kombinata, za delniši
drtižbo v celoti ne pomeni uso,
nega dogodka. Usoden pa je za d
lavce, ki bodo (vsaj nekateri) |
desetletjih dela ostali na cesti. 1
kih, ki bi imeli takojšnje pogoje
upokojitev, med njimi ni. Tu
mladih, ki bi lahko začeli na sv
je, ni veliko, čeprav gre v glavne
za visoko kvalificirano delovi
silo. Vsaj v tem se zgodba Tehri
servisa v ničemer ne razlikuje (
številnih zgodb propadlih pod]
tij: na koncu so žrtve delavci!
J. Brači
ZDRU2XNI ARABSKI EMIRATI / PTUJ JE ZMAGAL
godilo se /e nemogoče
V puščavski oazi v Al Ainu v Združenih arabskih entiratih se je 15. februaija s podelitvi-
jo nagrad najboljšim končalo mednarodno tekmovanje "Narodi v razcvetu". Finalnega
tekmovanja se je udeležilo 18 finalistov iz enajstih držav s petih kontinentov. Da gre \
resnici za prestižno tekmovanje, so Ptujčani izvedeli šele na kraju samem. Narodi v
razcvetu je edino mednarodno tekmovalce te vrste na svetu, van^ pa so imele možnosl
vključitve vlade in okoljevarstvena združenja iz več kot 120 držav.
Mednarodni sodniški odbor, ki so ga sestavl-
jali okoljevarstveni profesionalci iz Kanade,
Nove Zelandije, Anglije, ZDA, Japonske in Bel-
gije, je oktobra lani zbral med 80 kandidati 18
finalistov in med temi je bilo tudi mesto Ptuj,
ki je v največji možni meri sprejelo ta izziv,
čeprav je pred odhodom v Al Ain ptujski župan
Miroslav Luci ugotavljal, da verjetno nimamo
nobenih možnosti, da pa priložnosti vendarle
ne kaže izpustiti.
Predstavitve na finalnem delu tekmovanja so
lahko trajale največ 30 minut skupaj s filmom
in diapozitivi ter odgovori na vprašanja komisi-
je. Vsebovati so morale vseh pet kriterijev: iz-
boljšanje pokrajine (zasaditev in drugi procesi
pri olepšan ju pokrajine z uporabo sredstev in
materialov, primernih okolju), upravljanje z
dediščino (ohranjanje kulturne in naravne
dediščine), varovanje okolja (okoljevarstvena
zavest ljudi preko izobraževalnih programov),
vključevanje prebivalcev v urejanje okolja in
prihodnje aktivnosti na tem pobočju. Tekmo-
vanje Narodi v razcvetu pa ni samo tekmovanje,
je tudi druženje mest, ki mislijo enako, ter obe-
nem odlična priložnost za izmenjavo mnenj,
idej, predlogov glede okolja in njegove 2aščite,
kot tudi vizije glede bodočnosti na tem po-
dročju, je med drugim povedal Alan Smith,
predsednik tekmovanja.
Ptuj je svojo priložnost izkoristil in naredil
nemogoče, saj je po zaslugi dobre predstavitve,
ki sta jo ob podpori videofilma Tinčka Ivanuše
in diapozitovov mojstra fotografije Stojana
Kerbierja ter Črtomira Goznika opravila oba
prevajalca Peter Vesenjak in Tanja Osterman
Renault, zmagal v kategoriji B kot edino ne-
angleško mesto in staro mesto, torej po vseh pe-
tih kriterijih, prvo nagrado pa so mu dodelili
tudi v posebni kategoriji za najboljšo predstavi-
tev varovanja naravne in kulturne dediščine.
Šejk Zayad, ki je podelil priznanja, je povedal,
da je prvo mesto predvsem nagrada Ptujčanom,
ki skupaj s pristojnimi službami skrbijo za kva-
litetno ohranjanje okolja in s tem za kvalitete
bivanja. Sodelujoči iz drugih držav so zmago
Ptujčanom privoščili in si bili enotni, da je bila
njihova predstavitev originalna in nadvse zani-
miva. Ostaja pa, da je bila zmaga za ptnjsko de-
legacijo največje presečenje, čeprav so že po
predstavitvi 12. februarja vedeli, da so nalogo
dobro opravili. V delegaciji Ptuja, ki jo je vodil
župan Miroslav Luci, so bili še Albin Pišek,
predsednik TD Ptuj, Vilko Pešec, direktor
Eko-Lesa, in Andrej Koter, direktor podjetij
Čisto mesto.
Izziv v Združenih arabskih emiratih se je tor^
za Ptuj splačalj čeprav nekateri teran niso bii
naklonjeni in jih je motilo, ker je bil župan od-
soten, ko so se v Ptuju dogajale osrednje pustoc
prireditve in ko ga je obiskal tudi predsednii
države Milan Kučan. V promocijskem pogleda
so bili emirati enkratna priložnosti in Ptuj jo je
v celoti izkoristil; če drugo ne, je razpoznavnost
Slovenije v svetu pridobila dodatno razsežnost,
saj so udeleženci bili s petih kontinentov. Nje-
govi ljudje pa so bogatejši za staro-novo spoz-
nanje, da se moramo znati ceniti sami, da nas
bodo tudi drugi.
m
ORMOŽ / AVSTRIJSKO PODJETEJE KUPILO OPEKARNO
Avstrijsko podjetje Wienerberger Ziegelindustrie AG z Du-
naja je 17. decembra lani kupilo večinski delež Opekarne
Ormož, d.d. To avstrijsko podjetje je največji proizvajalec
opeke na svetu. Opekarna Ormož pa je ena vodilnih sloven-
skih opekarn.
V Opekarni Ormož je zaposle-
nih 65 delavcev, ti so leta 1998
ustvarili milijardo tolarjev pri-
hodka, proizvajajo pa zidne in
stropne opečne izdelke, namenje-
ne potrebam gradbeništva. Zaradi
velike konkurence med slovenski-
mi opekarji so v Ormožu ugotovi-
li, da si lahko s povezovanjem s
strateškim partnerjem zagotovijo
dolgoročni obstoj podjetja, ki bo
imelo na slovenskem trgu še na-
prej vodilno vlogo na področju
proizvodnje in prodaje zidnih
opek. Načrtujejo povečanje
zmogljivosti opekarne in investi-
cije v nove programe, ki bodo
tržno zanimivi.
Povezovanje s firmo Wienerber-
ger Ziegelindtistrie bo Opekarni
Ormož ohranilo sedanja delovna
mesta, zagotovljeno bo investicij-
sko vlaganje na drugih lokacijah v
Sloveniji, s strani tujega partnerja
pa bodo deležni mdi podpore na
številnih strokovnih področjih.
Slovenskemu tržišču bodo ponu-
dili nove, izboljšane vrste opeke
in nove sisteme opečne gradnje. V
hišah iz probloka in porotherma
potres bo bivanje prijetnejše, zara-
di edinstvene toplotne izolacije pa
zagotavlja uporabnikom objektov
tudi zmanjševanje stroškov.
Avstrijsko podjetje Weinberger
je največji koncem za izdelovanje
opeke na svetu in ima 150 obratov
v 14 državah, med njimi mdi v
vseh sosednjih državah Slovenije.
Zato bo tudi idealen partner Ope-
karne Ormož, meni predsednica
začasne uprave Marija Glavinič.
^ JB
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Počasni in prepirilivt
Slovenska televizija je v os-
rednjem dnevniku prikazala "pri-
mer" neke državljanke, ki kljub
temu da je bila rojena v Sloveniji in
od svojega rojstva živi samo v Slo-
veniji in se ima samo za Slovenko,
nima slovenskega državljanstva.
Zgodba je seveda zapletena, ven-
dar še zdaleč ne tako, da z malo
posluha in življenjskosti državnih
organov ne bi bila hitro rešljiva. Ker
pa tega tudi v naši novi državi
očitno na veliko primanjkuje, se
"problem" vleče že mesece dolgo.
Predstavnica države, ki je na televi-
ziji skušala "pojasniti" nastali zaplet
in velike težave in stroške, ki v zve-
zi s tem nastajajo pri Slovenki, ki
ne more biti Sovenka, je samo še
dodatno dokazala in potrdila
neživljenjskost in togost države.
Državni uradnici se vse skupaj zdi
nekaj normalnega, čeprav je ne-
normalno, in misli, da bo treba
takšne in podobne primere
(nekoč?) pač načelno rešiti. Kot da
pri tem ne bi šlo za konkretne ljudi
in njihove konkretne probleme, za
katere počasno "načelno" reševan-
je povsem evidentih nelogičnosti
ne pomeni nič drugega kot po-
daljševanje njihovih težav...
ZMEDENA
KOALICIJA
Muke očitno niso mar tudi tistim
političnim strankam in vladnim or-
ganom, ki po nepotrebnem zaple-
tajo tudi vrsto drugih življenjsko
pomembnih zadev. Najnovejši pri-
mer takšnega zapletanja je tudi od-
laganje ratifikacije meddržavnega
slovensko-hrvaškega sporazuma o
obmejnem sodelovanju. Sloven-
ska stran je umaknila sporazum iz
parlamentarnega postopka, ker
znotraj vladajoče koalicije ni sogla-
sja o tem, ali je sporazum koristen
ali celo nevaren. Ob tem se seveda
ponovno poraja vprašanje funkcio-
niranja te koalicije. Predvsem,
kako znotraj vlade načrtujejo posa-
mezne pomembne državne akcije,
saj bi bilo normalno, da bi se
predvsem najprej koalicijski part-
nerji uskladili, še posebej ko gre za
mednarodne zadeve. Tako pa so v
konkretnem primeru vladni organi
Slovenije in Hrvaške porabili ure in
ure časa in tudi veliko denarja, da
bi pripravili sporazum, ki ga zdaj
rušijo tisti, ki bi ga morali pravza-
prav najbolj podpirati. Le kaj si ob
tem mislijo Hrvati in mednarodni
opazovalci?
Koalicijska Slovenska ljudska
stranka je nenadoma ugotovila, da
bi lahko sporazum o obmejnem
sodelovanju prejudiciral nekatere
rešitve pri določanju meje med
Hrvaško in Slovenijo, čeprav po
mnenju poznavalcev takšne nevar-
nosti sploh ni. Vendar pa tudi LDS
ni storila vsega, da bi sporazum
ubranila. Delo poroča, da je
državni sekretar v slovenskem zu-
nanjem ministrstvu in liberalni de-
mokrat Franco Juri dejal, da ima
lahko umik ratifikacije obmejnega
sporazuma dolgoročne posledice.
"Omenjeni sporazum je bil ena naj-
svetlejših točk odnosov med Slo-
venijo in Hrvaško in eden izmed
najzanimivejših, uporabnih ter ko-
ristnih dosežkov naše diplomacije.
Predstavljal je priložnost za razbre-
menitev marsikaterega vprašanja v
pričakovanju končnih rešitev."
Franco Juri misli, da je takšna
odločitev dela slovenske politike v
nasprotju z realnimi interesi obmej-
nega prebivalstva. "Naši ribiči bi
lahko mirno in brez slehernih ovir
lovili ribe skoraj do Vrsarja, svoj
položaj bi uredili zemljiški dvolast-
niki, olajšali bi gibanje prebivalstva
ob meji itd. Žal je prišlo do sprene-
vedanja in zlonamerne interpreta-
cije nekaterih samovšečnih politi-
kov, ki se bojijo urejanja vprašanj,
saj bi s tem izgubili teren, na kate-
rem lahko prosperirajo". Juri je še
posebej zatrdil, da sporazum ne
"prejudicira meje", kar je zapisano
tudi v posebnem členu o poteku
meje. V priloženih seznamih ni tis-
tih zaselkov, ki so še predmet po-
gajanj o meji. "Poleg tega so še
drugi varnostni mehanizmi. Spora-
zum se, denimo, obnavlja vsaka tri
leta. Če ena stran z njim ne bi bila
zadovoljna, ga lahko kadarkoli pre-
kine ..."
Komentator Dnevnika misli, daje
bil predloženi in zdaj s slovenske
strani umaknjeni sporazum "naj-
modernejši dosežek slovensko-
hrvaške diplomacije", saj z na-
tančno določenim režimom obmej-
nega prometa in gospodarskega
sodelovanja ureja veliko večino
današnjih težav ... "Sporazum bi
omogočil neproblematično po-
daljševanje statusa quo v Piran-
skem zalivu, kar bi obema država-
ma puščalo čas, da nekoč, če
sploh kdaj, uradno določita mor-
sko mejo. Pravzaprav je to edini
način zagotovitve "celovitosti" zali-
va."
Dnevnik piše, da v sporazum "si-
cer tudi z lupo ni mogoče najti
ničesar takšnega, kar bi prejudici-
ralo prihodnjo meddržavno mejo.
Prav nasprotno, vanj je vključen
člen, ki izrecno poudarja, da
"določbe tega sporazuma v
ničemer ne prejudicirajo določitve
in označitve državne meje med po-
godbenicama. V prilogah so
našteta naselja, ki sodijo v obmej-
na območja na kopnem, ko gre za
naselja, ne v slovenski ne v hrvaški
prilogi niso našteti trije sporni za-
selki ob Dragonji. Čemu potlej
predlog ljudske stranke, naj se ob
ratifikaciji sprejme še interpretativ-
na deklaracija, po kateri "navajanje
naselij v prilogah A in B ne pomeni
priznanja pripadnosti naselij eni ali
drugi državi", s sporazumom
določeno obmejno območje na |
morju pa "ne posega v celovitost
Piranskega zaliva", (čeprav ga
sploh ne omenja)? Ima Slovenija
ozemeljske pretenzije do Hrvaške
in si hoče pridobiti Kaštel in Savu-
drijo? Če jih ima, naj tovrstni borci
za narodno stvar to tudi jasno po-
vedo ..."
Medtem ko se torej znotraj Slo-
venije prepiramo za "oslovo sen-
co", pa je s Hrvaške strani slišati že
nove nove informacije o urejanju
odnosov med Hrvaško in Sloveni-
jo. Ker gre očitno za zadeve, ki so
rezultat skupnih iskanj obeh držav,
je čudno, da Slovenija spet vztraj-
no moči in s tem ustvarja dober te-
ren za poznejše "odklonilne" akcije
in prepire posameznih nezado-
voljnih političnih skupin. Res je
čudno, da ni nikakršnega sloven-
skega odziva (in pojasnila) v zvezi
z najnovejšimi izjavami hrvaškega
zunanjega ministra dr. Mateja Gra-
niča, ki je v pogovoru z istrskimi
poslanci dejal, "da utegneta državi
v kratkem podpisati nekaj zelo po-
membnih sporazumov". Po neka-
terih dogovorih med vladnimi pred-
stavniki naj bi tako že konec
letošnjega pn/ega tromesečja ure-
dili premoženjsko-pravna razmerja
med državama ter njunimi pravnimi
in fizičnimi osebami. Pred tem ali
vsaj sočasno pa naj bi, kot se za-
grebška Arena sklicuje na Graniča,
podpisali tudi pogodbo, po kateri
bi za Piranski zaliv začasno uvedli
kondominij, kar pomeni, da bi ga
razglasili za skupno pomorsko do-
bro obeh držav. Po takšni rešitvi bi
Piranski zaliv, njegov morski del, v
gospodarskem, ribiškem in eko-
loškem smislu upravljala skup
komisija, sestavljena iz predstav
kov hrvaškega in slovenskega:
nanjega ministrstva in lokalne i
mouprave na obeh straneh me
Takšna komisija bi bila pristojna
vse gospodarske, ekološke
ribiške zadeve na območju vse
zaliva, torej v slovenskem
hrvaškem delu ..."
SLOVENSKI MOU
Za molčanje slovenske strar
tako pomembnih vprašanjih se
da ni opravičljivih razlogov. P
tako ni razumljivo, da sloveni
stran brez ustreznega pojasi
omogoča, da Hrvati na veliko "š|
kulirajo" z nedavno izjavo zunar
ga ministra dr. Frieca. Hrvaška
levizija je pred nekaj df^
poročala, da naj bi slovenski
nanji minister Friec za Mladino i'
vil, da Hrvaška ne bo mogla po5
članice Svetovne trgovinske ori
nizacije, dokler ne urede P
moženjskopravnih odnosov s i
venijo. Hrvaška televizija je pof
rila, da je to v nasprotju z dogo
rom med premierjema Mateš"
Drnovškom. Hrvaški gospoda'
minister Nenad Porges je ob "
dejal, da je Slovenija Hrvaški
vstopanju v Svetovno trgovin^
organizacijo obljubila "brezpo^
no podporo", zato upa, da i
zgolj za napačno interpreta'
Friečeve izjave ali pa za nespc®
formulacijo, nikakor pa ne za nai
ved slovenske blokade. Mecf'
pa Slovenija molči...
Jak Kopf^
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
15
MARKOVCI / NA 8. FAŠENKU BLIZU 1 300 MASKIRANIH
V komntovi deželi živahno od sveiniie
Pustno razpoloženje je bilo v minulih dneh, od svečnice na-
prej, še posebej izrazito in živahno v korantovi deželi, na
območju občine IMarkovci, predvsem v Zabovcih in Markovcih,
kjer so pod pokroviteljstvom občine Markovci v nedeljo, 14. fe-
bruarja, uspešno izvedli že 8. fašenk. V popoldanski etnograf-
sko-karnevalski povorki je nastopilo blizu UOO maskiranih,
markovski fašenk pa si je ogledalo okoli 4.000 obiskovalcev.
V organizaciji prizadevnih čla-
nov etnografskega društva Korant
so dopoldne na kmečkem dvo-
rišču prek 150 let stare kmečke
hiše pri Klinčevih v 2^bovcih 54
prikazali predpustne priprave, iz-
delavo pustnih likov ter nekaj naj-
pogostejših pustnih običajev.
Tako smo videli, kako nastaja ko-
rantova oprema:, ženske so pletle
štulbe ali štumfe, druge so iz krep
papirja izdelovale papirnate rože,
iz njih pa ženitovanjske dtihe.
Kopjaši so izdelovali lesena kopja,
pripravljali in predstavili so se
tudi vile, piceki in kokotiči,
pokači, ruse in medvedi, ob koncu
pa so ob zvokih kmečkih godcev
Veseli batači vse skupaj začinili
pravi markovski koranti.
Popoldne se je fašensko veselje
nadaljevalo s povorko, ki je nekaj
po 13. uri krenila izpred gostilne
Ambiente v Zabovcih po vaseh do
Markovcev. V živopisani povorki
se je predstavilo 15 različnih etno-
grafskih skupin iz Markovcev in
okoliških vasi, še posebej številni
so bili šolarji. Med številčnejšimi
skupinami velja omeniti maskira-
ne člane pihalne godbe iz
Stojncev z občinskimi mažoretka-
mi, pa gostuvajnce iz Podvincev,
orače iz Žabjaka, Rdečo kapico s
spremstvom iz Nove vasi in števil-
ne druge; skupaj je v povorki nas-
topilo blizu 1.300 našemljenih
udeležencev.
Obiskovalcev je bilo sicer neko-
liko manj kot prejšnja leta, saj or-
ganizatorji ocenjujejo, da si jih je
markovski fašenk ogledalo nekaj
nad 4.000. Svoje je storilo slabo
vreme, vzrok za slabši obisk pa je
zagotovo tudi v ptujskem karne-
valu, ki je potekal sočasno. Zato
markovski organizatorji vse re-
sneje razmišljajo, da bi svoj fašenk
v prihodnje organizirali na pustni
torek. O tem se bodo seveda še do-
govorili, vsekakor pa bi s časov-
nim premikom markovski fašenk
zagotovo le pridobil na veljavi.
-OM
Ples vil sta si na hišnem pragu ogledala gospodar in gospodinja
ter jih za obisk obdarila
Tudi živopisani piceki in kokotiči so pomagali pri odganjanju zime in zlih duhov. Foto: M. Ozmec
OD TOD IN TAM ...
MARIBOR .Vamosf
v minulem lefis
v ponedeljek, 15. februarja, so
na novinarski konferenci Uprave
za notranje zadeve Maribor pred-
stavili prometnovamostno situa-
cijo in rezultate dela policije v
letu 1998. Oboje je predstavil
načelnik uprave za notranje zade-
ve Maribor in svetovalec vlade re-
publike Slovenije Milan Čuš s so-
delavci. Zaskrbljujoča je ugotovi-
tev, da smo v lanskem letu
doživeli skoraj 50-odstoten po-
rast kaznivih dejanj s področja
kriminalitete, stanje na področju
gospodarske kriminalitete se
bistveno ni spremenilo, mlado-
letniška kriminaliteta je v rahlem
upadanju, prekrški zoper javni
red prav tako, obetajoč pa je po-
datek, da se je lani zmanjšalo šte-
vilo prometnih nesreč, a so žal na
naših cestah umrli 4 ljudje več
kot v letu 1997.
-OM
KIDRIČEVO. Prva
izredna seja sveta
^ Kljub norčavemu pustnemu
času so se v ponedeljek, 15. febru-
arja, popoldne na 1. izredni seji
sestali svetniki občine Kidričevo.
Obravnavali so Ic dve točki dnev-
nega reda. Podrobneje so raz-
pravljali o predlogu komisije za
mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ter o vsebini delov-
nega gradiva občinskega statuta.
-OM
CIRKOVCC . Ustoliiili
pustno iariio
. Na pustni torek je bilo pustno
m veselo tudi v Cirkovcah. Tam-
kajšnje prosvetno društvo je pri-
pravilo sedmi fašenk, na katerem
)e tokrat nastopilo več kot maski-
ranih udeležencev. Pustna povor-
Slevr^"/^ 15.30 krenila izpred
sole v Cirkovcah, sklenili pa so jo
l^jer so
sv^ano ustoličili v.-pustno ca-
Sr	Steiko Dobič.
^i^er pa so v povorki poleg mas-
kirane godbe na pihala kidričev-
skega Taluma sodelovali orači in
pokači iz Pleterij in Lancove vasi,
domača folklorna skupina Vinko
Korže, koranti iz Rogoznice ter
pustne skupine na vozovih. Ne-
kaj po 17. uri se je v domu kraja-
nov pričelo otroško pustno rajan-
je, ob 19. uri pa so v dvorani na-
daljevali z veliko pustno zabavo z
ansamblom Idila.
-OM
MAŠŠPERK.
Danes o statutu obiine
Svetniki občine Majšperk se
bodo danes, v četrtek, 18. febru-
arja, ob 18. uri na svoji 2. redni
seji lotili obravnave dveh najpo-
membnejših občinskih doku-
mentov - statuta in poslovnika
občinskega sveta, ob koncu pa
prepustili besedo še predlogom in
vprašanjem svetnikov.
-OM
PTUJ. V nedeljo
zbor iebelarjev
Po podaljšanem zimskem span-
ju se počasi pričenjajo buditi tudi
društva in organizacije. V pone-
deljek, 21. februarja, ob 9. uri se
bodo na 2. rednem občnem zboru
sestali predstavniki Zveze čebe-
larskih društev Ptuj, ki jo vodi
Ivan Vojsk. Pod drobnogled bodo
položili svoje lanskoletne aktiv-
nosti ter se dogovorili za letošnje.
Najzaslužnejšim bodo izročili
čebelarska odlikovanja Antona
Janše in priznanja.
-OM
KLUB TAJNIC SLOVENIJE / IZBOR
TAJNICE LETA
Mi k^i rmmiilit^
i ivnp §nini(i?
Pod tem naslovom je večina slovenskih direktorjev prejela do-
pis Zveze klubov tajnic Slovenije in revije Tajnica. Njegov na-
men je, da bi vzpodbudili interes tajnic in njihovih nadrejenih,
da bi se odzvali na razpis za izbor tajnice leta 1999, kije bil ob-
javljen v strokovni reviji Tajnica, časniku Finance in tudi v
Manageiju.
21. maja, na dan tajnic Slove-
nije, bo na Dnevih strokovnega
izpopolnjevanja tajnic '99 v Por-
torožu svečana razglasitev tistih j
najboljših kandidatk, ki se bodo i
dokazale na preizkusu znanja iz i
slovenščine, tujega jezika in pi-
sarniškega dela.
Da bo izbor mogoč, je seveda
najprej potrebna prijava. Ugot-
avljamo, da je samozavest slo-
venskih tajnic še vedno preniz-
ka in je le za vzorec tistih najpo-
gumnejših, ki same izpolnijo
prijavnico. Večina bi jih bila
pripravljena sodelovati, če bi
njihove sposobnosti in priza-
devno delo opazili tudi njihovi !
nadrejeni in bi jih oni predlaga- '
li. (
Kaj pričakujemo v Klubu taj-
nic Ptuja? Da bi lanski ptujski
kandidatki Zori Pliberšek iz
županstva Mestne občine Ptuj,
ki zaradi premajhnega števila
prijav (le sedem iz »vesoljne«
Slovenije) ni imela možnosti
pomeriti svojih sposobnosti z
drugimi slovenskimi kolegica-
mi, letos sledilo več »lastovk«.
To bi pomenilo pravo pomlad
na tajniškem področju. Zavedaj-
mo se, da tudi med nami, na
Ptuju in v njegovi okolici, dela-
jo tajnice, ki za nikomer ne za-
ostajajo po svojem znanju, spo-
sobnostih in prodornosti.
Ob vsakem uspešnem direk-
torju je prav gotovo tudi sposob-
na desna roka, njegova tajnica.
Dokažite ji, da cenite njeno
delo. Prijavite jo na razpis! In
še nekaj. Omogočite ji tudi, da
se bo lahko maja udeležila por-
toroških dnevov, ki iz leta v leto
pridobivajo na svojem pomenu
zaradi strokovnosti in medse-
bojnem spoznavanju tajnic z
najrazličnejših koncev Sloveni-
je. Njihova tridnevna strokovna
druženja imajo pozitivne posle-
dice tudi v ostalih 362 dneh v
poslovnem letu.
Ps.: V ptujskem klubu smo
doslej edini, ki se lahko pohvali-
mo tudi z včlanjenim tajnikom.
Vse napisano velja seveda tudi
zanj. Simon, ne daj se!
S. Brodnjak
POPRAVEK K ČU^KU
"LITERARNI BESEDNIKI PTUJA IN OKOLICF'
Pri naštevanju literarnih ustvarjalcev sem gosix)da BruNca
napačno spremenil v BruMca, pa tudi iz najinega pogovora sem
napačno sklepal, da je v službi na RTV opravljal knjigovodske posle,
medtem ko je bil tam zaposlen kot diplomirani sociolog za kadrov-
ska vprašanja. Sicer pa moram omeniti, da trenutno pripravlja tudi
roman z zanimivo tematiko zdravniške zmote, ki bo morda za mar-
sikoga zanimiv. Za omenjeni napaki se iskreno opravičujem.
Jakob Emeršič
PTUJ
Vpis etažne lastnine
v zemljiško knjigo
Na področju bivše občine Ruj opravlja vpis etažne lastni-
ne v Zemljiško knjigo Podjetje za stanovanjske storitve Ruj
skupaj s podjetjem SASMOR International, d.o.o., LJublja-
na, ki opravlja vsa strokovna opravila. Podjetje Sasmor
namreč opravlja ta dela kar v 23 občinah in ima v državi tre-
nutno največ izkušenj na področju izdelave predlogov vpi-
sa etažne lastnine v zemljiško knjigo.
Podjetje za stanovanjske storitve Ruj se je odločilo za sode-
lovanje z ljubljansko firmo prav zaradi njenih izkušenj na tem
delu. Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo je namreč zelo
zahteven in dolgotrajen postopek, saj je poVebno predhodno
dobiti odločbe za funkcionalno zemljišče zgradb in opraviti vse
potrebne geodetske izmere In določitev mejnikov. Največji
problem pri tem s ponekod še vedno neurejeni lastniški odnosi
na zemljiščih.
V Ruju so se dela že pričela in bodo končana v najkrajšem
I možnem času do jeseni. V zadnjih dveh mesecih pa so se v
Ruju pojavile ponudbe, ki so bile poslane etažnim lastnikom in i
imajo - najblažje rečeno - strokovno čudno vsebino, saj I
obljubljajo vpis v zemljiško knjigo v 14 dnevih po podpisu po-
godbe, brez odločb o preverbi lastništva zemljišč, brez odločb
o funkcionalnem zemljišču in brez geodetskih izmer, ki so nuj- |
ne za to, da se vknjižba v zemljiško knjigo sploh lahko izvede. I
Vsa ta dela pa zahtevajo precej časa za realizacijo, saj morajo :
vsi pristojni državni organi predhodno izdati potrebne odločbe, :
da se spjoh lahko prične postopek za izdelavo predlogov vpisa |
I etažne lastnine v zemljiško knjigo. Kaže pa, da te poslane po- i
nudbe ne bodo uspele zavesti etažnih lastnikov, saj so podane i
1 preveč preprosto, brez strokovnega pristopa. Če pa bo kdo na- i
; sedel njihovim obljubam, bo na koncu doživel le veliko i
I razočaranje, ki ga bo tudi precej udarilo po žepu.
I	S. Morozov ,
1_______1
OPLOTNICA / DRUGA SEJA
OBČINSKEGA SVETA
Rmmerie imii
osem profi $edem
Na drugi seji oplotniškega občinskega sveta seje začelo zatika-
ti že pri dnevnem redu, ko je Leopold Klančnik iz LDS ostro
nasprotoval imenovanju delovnih teles občinskega sveta, kar bi
po njegovem razen dveh - za statutamo-pravno in za mandatna
vprašanja, volitve ter imenovanja - morali sprejeti šele po spre-
jetju občinskega statuta. Vendar je kljub nasprotovanju opozi-
cije iz vrst LDS, ZL, DESUS in neodvisne liste vse predloge
župana Vlada Globovnika podprla večina svetnikov (osem) iz
vrst SDS, SLS ter SKD. Soglasno so potrdili nadomestitev no-
vega člana sveta Silva Smogavca.
Ko so se vendarle dogovorili
kako in kaj, župan Globovnik ni
bil ravno najbolj vesel strankar-
skega merjenja moči, saj je ob tem
dejal, da "če se bomo na sejah sve-
ta tako pogovarjali, bo naša pol
kratka", Leopold IGančnik pa je
zatrjeval, da ni nergač, vendar le
opozarja na nekatere nepravilnos-
ti. Sejo sveta so nadaljevali s
poročilom komisije za ureditev
novih občinskih prostorov, ka-
mor se namerava občinska uprava
v kratkem preseliti. V nadaljevan-
ju so soglasno sprejeli predlog
sklepa o začasnem financiranju
občine, predlog začasne sistemiza-
cije delovnih mest ter statutarne-
ga sklepa. Veliko živahneje je bilo
pri imenovanju posameznih de-
lovnih teles občinskega sveta, ki
so jih sprejeli, enako tudi petčlan-
ski nadzorni odbor, v katerem
bodo Albert Pogorevc, Stanko
Naveršnik, Ljubo Oprešnik,
Aleš Veber in Zdenka Trdin.
Na županov predlog so z večino
glasov - osem proti sedem -
potrdili Slavka Višiča iz SDS za
podžupana občine Oplotnica. Ob
koncu seje je tekla beseda še o
grbu in zastavi občine ter občin-
skem prazniku, ki ga bodo tudi le-
tos praznovali 22. maja. Svetnica
iz vrst ZLSD Milena Valenčak je
ob koncu podala kar osem raznih
pobud in vprašanj, od dogovora za
boljše obveščanje občanov po vsa-
ki seji občinskega sveta, kako je z
govornikom na pogrebih, poziv
društvom, da čimprej podajo letni
program dela, o organiziranju jas-
lic v Oplotnici, ureditvi pločnikov
od šole do cerkve ter na Gmajni in
v Cadramu, čiščenju ulic v sre-
dišču Oplotnice, ločenem zbiran-
ju odpadkov do velikosti večna-
menske športne dvorane, ki jo
gradijo v Oplotnici.
Vida Topolovec
PRIJATELJSKI NOGOMET
Aluminij - Pohorje 1:1 /1:0/
STRELCA: 1:0 Emeršič/23/, 1:1 Krepek/89/
^ALUMINIJ: Lampreht, Koren, Zelko, Kancler, Gerečnik,
Zolek, Hertiš, Perkovič, Hojnik, Dončec, Emeršič Igrali so še:
Grbavac, Bezjak, Habjanič, Gorše, Vidovič, Kolar.
Kljub obilni snežni odeji so se v Kidričevem potrudili in uspo-
sobili igrišče za normalno treniranje in igranje prijateljskih nogo-
metnih sre^. V soboto bi v Kidričevem moral gostovati državni
prvak Maribor Teatanik, vendar do tega srečanja ni prišlo, ker so
Mariborčani odpotovali na priprave v Poreč. Zato so Kidričani v
goste povabili drugouvrščeno ekipo v 2. SNL Pohorje iz Ruš.
Kljub težkim pogojem za igro so se nogometaši obeh moštev
močno trudili. V prvem polčasu so bili veliko boljši nasprotnik
domači nogometaši, v drugem polčasu so bili nekoliko boljši gost-
je in so uspeli rezultat izenačiti v predzadnji minuti igre.
Danilo Klajnšek
16
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||
VIDEM, LANCOVA VAS / USPEL TUDI ČETRTI FASENK
Pef norih pustnih dni pod šotoroni
1 udi Videmčani so se letos lotili fašenka, četrtega zapovrstjo,
ki je od petka do torka, posebej pa še na pustni ponedeljek v
Videm in Laneovo vas privabil veliko število nastopajočih in
obiskovalcev. Organizator fašenske povorke je bila občina Vi-
dem, tamkajšnji pustno obarvani odbor za prireditve, ki je
skrbel za tekoči potek povorke, za red na cesti in za dobro
počutje in varnost obiskovalcev. Te je fašenk v Vidmu znova
privabil v velikem številu, za uspeh prireditve pa je poskrbelo
še lepo sončno zimsko vreme.
Kakih 500 nastopajočih je letos
sodelovalo na fašenku v Vidmu in
pozneje še Lancovi vasi, kjer je bil
drugi del povorke. Predstavili so
se muzikanti, lucije FD Lancova
vas, mali in veliki orači iz Lanco-
ve vasi, orači iz Leskovca, orači,
pokači in rusa iz sosednje občine
Podlehnik, pobreški plesači, po-
breški cigani,- orači iz Velikega
Okiča, vinogradniki KTD Soviče
- Dravci, KS Soviče - Vareja -
Dravci s haloško termoelektrarno,
bio sadeži iz I^ncove vasi,
kmečka gostija iz Leskovca, KS
Leskovec je predstavila še zanimi-
vo položitev temeljnega kamna
pri OŠ Leskovec na čelu s šolskim
ministrom Gabrom, stari gasilci
XX so bili iz Apač, avtomehaniki
in pokači iz KS Tržeč, pa seveda
številni koranti s Hajdine, iz Tur-
nišča, Lancove vasi, Podlehnika,
Leskovca, Šturmovcev in Ptuja, iz
sosednje Hrvaške pa so v goste
prišle tudi razigrane maškare iz
Ivanca.
Iz Vidina se je povorka pozneje
preselila še v L^covo vas, kjer so
se skupine domačinom in oko-
ličanom na kratko predstavile še
enkrat, zaključek pa je bil letos
drugič v varnem in toplem zavetju
pod prireditvenim šotorom. Orga-
nizatorji fašenka so dobro
poskrbeli tudi za nastopajoče, po-
leg okrepčila so ti prejeli še zahva-
lo za sodelovanje v povorki in
skromno denarno nagrado, ob
tem pa jih je organizator že pova-
bil na" prihodnji - peti fašenk v
občini Videm.
LANCOVUANI
ZA VEČNAMEN-
SKI DOM
Nadvse veselo in zabavno pa je
bilo od petka do torka zvečer v ve-
likem prireditvenem šotoru v
Lancovi vasi (ta je letos lahko
sprejel več kot 1500 obiskoval-
cev), ki ga je vsak večer posebej
obiskalo neverjetno veliko število
maskiranih in nemaskiranih. Or-
ganizatorja, KS Lancova vas in
tamkajšnje folklorno društva, sta
ob pomoči domačinov zelo
uspešno izpeljala vseh pet prire-
ditvenih zabav pod šotorom, vsak
večer pa obiskovalcem poleg zaba-
ve z različnimi narodnozabavnimi
ansambli ponudila še predstavitev
etnografskih in folklornih sku-
pin. Ze po tradiciji so pustne mas-
ke in šeme opolnoči morale sneti
svojo masko, najizvimejše in naj-
bolj opazne pa so vsak večer pose-
bej nagradili s pomočjo številnih
sponzorjev, ki so tudi letos imeli
veliko posluha za Lancovljane.
Martin Vidovič, vodja organiza-
cijskega odbora Fašenk 99 v Lan-
covi vasi, je med drugim dejal, da
je bilo najvažnejše, da so se ljudje
vse dni fašenka zabavali in bodo
tudi letošnjega pusta ohranili v
prijetnem spominu. Domačini so
se ponovno izkazali v organizaciji
prireditve, vsak večer so bn
plačno delali in pomagali v šota
in od prireditve poskušali iztrž
kar največ; vsak posebej si ta
zasluži veliko pohvale. Sicer pal
tudi letošnji izkupiček od pustu
prireditev šel za izgradnjo veai
menskega doma v vasi, ki je pn
časom postala krajevna skupne
in bi kakšen večnamenski prosi
pa že potrebovala za normali
vaško in društveno življenje.
T. Mohork
Utrinek z videmskega fašenka.	Foto: F. Planteu
V lancovovaški šotor so se vsak večer zgrinjale množice obi-
skovalcev ...
CIRKULANE / TURISTIČNO DRUŠTVO PRIPRAVILO
SESTI FASENK
Fašenk v Cirkulanah dobiva na tradiciji, letošnja fašenska
prireditev je bila že šesta. Na pustno sobotno popoldne je bilo
znova veselo in zabavno, ko se je v Cirkulanah zbrala množica
obiskovalcev, ki si je prišla pogledat pustno povorko etnograf-
skih in folklornih skupin ter maškar. Blizu 500 nastopajočih
se je letos predstavilo v pustni preobleki, organizatoiju
haloškega fašenka - to je bilo Turistično društvo Cirkulane -
pa je nagajalo zimsko vreme.
Vendar zima, mraz in obilica
snega Cirkulančanom niso pre-
prečiili priprave fašenske priredit-
ve, ki z leti dobiva vse večji etno-
grafski pomen. V povorki so se
predstavili orači iz Velikega
Okiča, pokači, rusa, koranti iz Ha-
loz in sosednjih občin, dornavski
cigani, vinogradniki KTD Soviče
- Dravci, skupina maškar iz Bu-
kovcev in seveda male in velike
maškare iz OŠ Cirkulane in vrtca.
Organizatorji so tudi letos
poskrbeli, da je bilo na prijetno in
zabavno, okrasili so kraj pustu
primemo, pripravili kar nekaj
parkirišč za obiskovalce in
poskrbeli še za priložnostno po-
nudbo na stojnicah. Najizvimejše
in najbolj všečne pustne skupine
je ocenila posebna pustna komisi-
ja, zanje pa pripravila nagrade
sponzorjev. Med otroškimi skupi-
nami je pri komisiji znova požel
največ simpatij vrtec Cirkulane s
številno kokošjo družuno, peteli-
nom in piščančki,^ dmgi so bili
črnci 1. razreda OS Cirkulane in
tretji nori znanstveniki 5. razreda.
Med odraslimi skupinami je 1.
mesto zasedla skupina iz Bukov-
cev, ki je predstavljala novo
občino Markovci in sejo tam-
kajšnjega občinskega sveta, 2.
mesto KS Soviče - Vareja - Dravci
s haloško termoelektrarno in 3.
mesto mažoretke iz Stojncev.
Zabave v Cirkulanah pa popol-
dan še zdaleč ni bilo konec, kajti v
tamkajšnji večnamenski dvorani
je bila zvečer dobro obiskana veli-
ka pustna zabava, tako da so si
domačini lahko ob pustnem kon-
cu tedna dali duška. Organizatorji
fašenka v Cirkulanah so bili sicer
zadovoljni, kljub temu da je bilo
na povorki nekoliko manj ljudi
kot prejšnja leta, predsednik TD
Anton Bratušek pa je že obljubil,
da bodo fašenk v Halozah zagoto-
vo pripravili tudi dmgo leto, ko si
obetajo lepše vreme.
T. Mohorko
Pike Nogavičke so prišle z dobro voljo.
Foto: Andrej Brence
ORMOŽ / ZE 39. FASENSKI KARNEVAL
A	wM	v # ■
Ommke^ uhiezaiiveK
Ormoški fašenski karneval se ponaša že z dolgoletno tradici-
jo, tako da organizatorjem - turističnemu društvu - ne manjka
izkušenj pri njegovi pripravi. Letošnji karneval je bil že 39.,
na pustni torek pa je v središče mesta privabil nekaj tisoč obi-
skovalcev. V povorki se je predstavilo blizu 20 pustnih skupin,
največ korantov in maškar iz ormoških osnovnih šol, zelo šte-
vilni pa so bili tudi vsem dobro znani dornavski cigani.
Ormoški karneval je bil po nekaj
letih prostorske omejenosti znova
postavljen v središče mesta, na os-
rednji trg, kjer je bilo tudi največ
navdušenih gledalcev povorke, ki
je letos krenila na pot iz Cvetlične
ulice na glavno. Ptujsko cesto. Os-
rednje prizorišče je bilo na glav-
nem trgu, povorka je pot nadalje-
vala še nazaj po Vrazovi ulici,
maske in navdušene obiskovalce
kamevala pa^je bilo videti povsod
v Ormožu. Že po tradiciji je po-
vorko pričel pihalni orkester z
ormoškimi mažoretkami (tudi z
najmlajšimi v skupini), pridružili
so se jim številni koranti s ptuj-
skega konca in domačini, orači,
pokači, maškare iz osnovTiih šol z
izvimo narejenimi skupinskimi
maskami, ormoški in domavski
cigani, TO Polenšak je prikazalo
propad kmetijstva pri nas,
Ormožani kloniranje Prlekov, za-
nimiva pa je bila tudi upodobitev
treh televizijskih zvezd: Esmeral-
de, Marimar in Kasandre, pred-
stavitev predelave sladkome pese
na več načinov, Čistega mesta s
Ptuja ter številnih motoriziranih
vozil, opremljenih posebej za čas
pusta, zadnje v povorki so se pred-
stavile čme čarovnice. Povorka je
sicer trajala le dobro uro, ni bila
kdo ve kako dolga, a kljub temu
zanimiva za gledalce, verjetno pa
so organizatorji pričakovali več
sodelujočih skupin in morda tudi
malo več zanimanja 1
domačinih. Posebna komisija
med nastopajočimi odločila, k
je bil najizvirnejši in najlepši, i
grade pa so prejele vse skupine,:
je ormoško turistično društvo j
tos zanje namenilo okrog
tisoč tolarjev.
Že pred karnevalom in po nj«
je za dobro voljo Ormožanov
obiskovalcev povorke skrbel '
sambel Kompromis, turisti^
dmštvo pa je še poslabelo, daj
ormoški gostinci pripravili n^
liko bogatejšo ponudbo izbraJ
pustnih jedi, med katerimi
manjkal pustni krof, in zraveflf
nudili še kozarec vina. Tudi
me je tokrat služilo organiza^'
jem, da so lahko karneval do^
in uspešno izpeljali, nabirajo P^
moči za jubilejni, 40. fašenski ^^
neval, ki h ihodnje leto. P^'
so za letos okopali, minili;
jih je tudi pu: la norčavost,
jeinprešer: -
T. Mohof^
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
19
20
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||

MARKOVCI / PRVI SLIKARSKI EX TEMPORE FAŠENK '99
53 likovnikov ustvarilo 65 dei
s svečanim odprtjem likovne razstave izbranih del je v soboto,
13. februarja, v osnovni šoli v Markovcih sklenil delo prvi sli-
karski ex tempore Fašenk '99, na katerem je sodelovalo kar 53
likovnikov iz raznih krajev Slovenije. Gre za edinstven primer
v Sloveniji, saj so vsi ustvaijali na temo pusta.
Kot je povedal pobudnik in
organizator ex tempora prof.
Jože Foltin, ravnatelj OŠ Mar-
kovci, je v štirih dneh, od 9. do
13. februarja, nastalo 65 del na
temo pusta. Pregledala in oce-
nila jih je štiričlanska komisija
v sestavi Stanka Gačnik, umet-
nostna zgodovinarka iz Pokra-
jinskega muzeja Ptuj, Franc
Visenjak iz Nove Ljubljanske
banke, Janko Strelec iz podjet-
ja Vepos v Novi vasi ter Samo
Gorjup iz Mercatorja SVS. Ko-
misija je za razstavo odbrala 35
del, štiri najboljša pa nagradila.
Prvo nagrado je dodelila aka-
demskemu slikarju Jožetu
Denku iz Murske Sobote, dru-
go je dobil akademski slikar
Zoran Ogrinc iz Slovenj Gra-
dca, dve tretji pa slikarja Bran-
ko Gorjup iz Ptuja in Arpad
Šalamun iz Slovenskih Konjic.
Markovski župan Franc Ke-
kec, ki je razstavo odprl, se je
vsem sodelujočim toplo zahva-
lil in jih povabil tudi prihodnje
leto ob fašenku. Organizatorju
ex tempora prof. Jožetu Foltinu
je izročil spominsko darilo ter
izrazil upanje, da bo tovrstno
slikarsko srečanje in ustvarjan-
je postalo tradicionalno. Dogo-
dek so kulturno obogatili člani
moškega pevskega zbora Mar-
kovci, ki ga vodi Srečko Zavec,
ter šolski kopjaši in koranti iz
markovske šole.
Razstava izbranih likovnih del
prvega slikarskega ex tempore
Fašenk '99 bo v jedilnici mar-
kovske šole na ogled do 15. mar-
ca, posamezna dela pa je v dogo-
voru z avtorji možno kupiti.
M. Ozmec
Pobudnik in organizator 1.
slikarskega ex tempora v
iVIarkovcIh je profesor Jože
Foltin. Foto: M. Ozmec
Svečanega odprtja razstave se je udeležila večina sodelujočih slikarjev
Mladi kopjaši so zaplesali med razstavljenimi deli
PTUJ. DORNAVA / PUST V GLASBENI SOLI
Maske
so
zaigrale
in
zapele
v zasebni glasbeni šoli Noc-
turno v Dornavi so učenci imeli
v petek glasbeno produkcijo v
pustnih maskah. Tako mladi
glasbeniki kot njihovi starši so
si omislili zelo domiselne mas-
ke, vsi skupaj pa so se ob petju
in igranju zelo zabavali.
Tudi v ptujski glasbeni šoli so
se letos še posebej posvetili pus-
tu. V ponedeljek so se namreč
mlade flavtistke, učenke profe-
sorice Natalije Frajnkovič, na
produkciji predstavile v mas-
kah. Tako je tokrat zaigralo
dvajset metuljčkov, gobic,
čarovnic, mišk in drugih
pustnih likov.
MS, MZ
Na odru ptujske glasbene šole so tokrat zaigrale na flav
muce, metuljčki, gobice ...
Nastop v zasebni glasbeni šoli Nocturno v Dornavi
SOVJAK / DRUŠTVO KMETIC
Drobno peiivo izpod spretnih rok
Tudi letošnjo zimo so v Društvo kmetic Trnovska vas skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj
pripravili izobraževanje, ki gaje še finančno omogočila bivša občina Destrnik Trnovska vas.
Tečaj so pripravile v sredo, 10.
februarja, v Sovjaku pri Mariji
Stebih, ki je tudi predsednica
društva. Izobraževanja se je
udeležilo 15 članic društva, ki
so pripravljale drobno trajno
pecivo. Tečaj je vodila Marija
Rošar iz Srednje živilske šole v
Mariboru. Kot je povedala
predsednica društva Marija
Štebih, bodo ob koncu meseca
pripravili še en tečaj. Takrat
bodo pripravljale enolončnice.
Tekst in foto:
Zmago Šalamun
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
21
22
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||
Beseda za besedo, kitica za kitico in
počasi nastane celota, ki ji pravimo
pesem. Seveda je napisati kvalitetno
pesem izredno težko. Predlagam
vam, da v prostem času poskusite
napisati kakšno pesem, in ugotovili
boste, da so pesniki v širšem pome-
nu besede pravi geniji.
Britanski neodvisni ročk band BLUR
se končno vrača s šestim studijskim
albumom z naslovom 13, ki se bo v
trgovinah s ploščami pojavil v sredini
marca. Novost skupine je pesem TEN-
DER ^^^in Ima orkestralno ter
zborovsko spremljavo. Producent te
zanimive pesmi je bil znani VVilliam Or-
bit, na mali plošči pa najdete tri pesmi
z naslovi Tender, Ali We Want in Song
2. ali Mellovv Jam - Limited Edition.
KULA SHAKER sodijo v sam vrh bri-
tanske nove ročk godbe in najbolj so
nase opozohli s skladbami Hey Dude,
Hush in Sound of Drums. Privlačno
ime skupine izhaja iz indijske kulture
In fantje izvajajo zvokovno eksperi-
mentalno skladbo MVSTICAL MACHI-
NE GUN ))()K)K)K saj zvokovno spo-
minja na rahlo popačeno mešanico
Beatlov in Floydov.
Britanska zasedba DIVINE COIVIEDV
snema glasbo za manjšo neodvisno
glasbeno založbo Santerlo. Komično
ime zasedbe je občasno dovolj za
glasbeni uspeh in tako je njihova po-
pevka NATIONAL EXPRESS
zares komična mešanica indie ročka
ter popa.
JENNIFER LOVE HEVVIH zaenkrat bolj
kot pevko poznamo kot Igralko v tele-
vizijski nadaljevanki Miza za pet. Pev-
sko pot simpatična JENNIFER napo-
veduje v preprosti ročk skladbi HOW
DO 1 DEAL ki ima kar nekaj
"pasti" v izvrstnem besedilu.
Ameriška pevka SHERVL CROW je
svojo pevsko pot začela kot spremlje-
valna pevka izvajalcem, kot so Peter
Gabriel, Joe Cocker in Michael Jack-
son. V začetku devetdesetih je punca
glasbeno dozorela in uspela s hitom
AH I Wanna do. Gospodična CROW
ponovno blesti v "težko prebavljivi" pe-
smi ANVTHING BUT DOWN
)K)KX)K)K ki ima to posebnost, da
vam ne bo takoj všeč, vendar večkrat,
kot jo boste poslušali, bolj všeč vam
bo!
NEIL FINN je bil nekoč pevec skupine
Crovvded House, ki se je ljubitelji glas-
be spomnite po pesmi Don't Dream
it's Over. Stari maček NEIL prepeva
preprosto pop/rock pesem LAST ONE
STANDING
Nova najstniška atrakcija se imenuje
NEXT OF KIN In po glasbenem stilu
spominja na skupno Hanson. Založba
RCA zelo promovira mlade fante, ki
bodo s popevko 24 HOURS FROM
YOU ^Melel^popestrili "najstniško"
pop/rock sceno.
Britanska skupina EAST17 se je prei-
menovala v E-17 in pod tem Imenom
so izdali že soul skladbo EACH TIME.
Po novem trlo predstavlja skladbo
BETCHA CANT WAIT ^MeK ki glas-
beno išče r&b korenine.
WHITNEY HOUSTON je ob koncu leta
1998 po osmih letih izdala prvi studij-
ski album my Love is your Love, ki pa
gre proti pričakovanjem slabo v pro-
dajo. Izjemen vokal bo pomagal pevki
k stari slavi, vendar dokaj povprečen r
& b komad HEARTBREAK HOTEL
priredba uspešnice Elvisa
Presleyja in v njem prepevata tudi Kel-
ly Priče & Faith Evans.
Ameriška soul skupina SILK je glasbe-
ni pečat pustila s skladbo Freak me,
katero so lani Izjemno uspešno prire-
dili Another Level. SILK si zastavljajo
standardno vprašanje IF YOU LOVING
ME )K )K)K, na katero lahko odgovorite
neodvisno od besedila te soul balade.
Glasbeni kritiki pevca D'ANGELA pre-
večkrat primerjajo z legendarnim Ste-
viejem VVonderjem. Pevski talent je
"mladinec" pokazal v vznemirljivi in na
trenutke tudi erotični soul skladbi z
naslovom HEAVEN MUST BE LIKE
THIS)K)KX)K
Tupec Shakur je po svoji smrti izjem-
no popularen in tako je pred kratkim
dobil svojo spominsko pesem VVestsi-
de skupine TQ, ki pa je namenjena tudi
v spomin na Notorlous B.I.G.-ja. 2PAC
je pred smrtjo posnel veliko pesmi in
tokrat pozitivno preseneča s super
melodičnim ter mehkim rap štiklom
CHANGES %%%% ki sloni na glas-
beni podlagi hita Thafs just the Way It
is.
David Breznik
ŽALOSTNA VIJOLICA
Sem mala vijolica. Nekoč sem
zbolela, saj so me napadle listne
uši. Nihče ni opazil, ker so bili go-
spodarji na morju. Bila sem zelo
žalostna. Liste sem imela čisto
razjedene, začela sem se sušiti.
Gospodarji so prišli z morja in me
zagledali celo razjedeno, spraska-
no, žalostno, objokano. Mojca, ki
me je imela najraje, je začela gla-
sno jokati. Martia ji je rekla, da me
bodo pozdravili in da bom spet
začela rasti. In res, listne uši so
poginile, ampak luknje se niso za-
rasle, spet sem bila žalosma. Listi
so mi začeli rjaveti in odpadati.
Mislila sem, da se bom posušila.
Mojčina mama je kupila zdravilo,
obogateno zemljo z vitamini in
rudninskimi snovmi in me presa-
dila. Listi so spet zrastli in kmalu
sem ozdravela. Bila sem srečna.
Spet sem bila ponosna na svoje
cvetove, ki krasijo Mojčino sobo.
Mateja Vek, 3. r.,
OŠSela
POMLAD
Prišla je pomlad,
prava pomlad.
Jurček skozi okno gleda
in čaka na pomlad.
Sonce že nam sije,
sneg se že topi,
ko se Jurček veseli.
Sonce sije že močno,
saj pomlad prispela bo.
Jurček rad nabira rože.
LUJZEK
Dober den vsoki den! Toto pi-
smo sen vam napisa na pred-
fašenkovo soboto. Mica v kuhji
krapčiče peče, jaz pa si glavo
podpiran in razmišlan, kaj vam
naj napišem. Moglo bi biti nekaj
veselega, tak kak je veseli tudi
fašenk.
Aha, že vem, ke nič ne vem:
snoči sen prek tele-vizije zveda,
ke ameriškemu šeji Kvintoni ne
bodo jajc vrezali zavolo tiste Mo-
nike, ki jo je pre tak po slovensko
nategna. Jaz jo tudi bi, če bi se
mi tak nastovlala. To vam tak
po tihem povem, ke ne bi
slučajno moja Mica kaj čula.
Joj, te bi bija ogenj v strehi in bi
lehko jaz brez ja..., ja, ja je, je
luštno, osta...
Na našem bregije tejko snega,
ke ga z nosom v grabo tiščimo.
Zodje dni sen dosti gleda tele-vi-
zijo, saj poleg oprovljaja živine
drugega provega dela ne najden.
Vglovnem sen gleda izredno sejo
I našega parlamenta, na keri so
i opozicionisti ministra Bandla
j pokopali, gleda pa sen tudi
j smučaje iz Amerike, tan kak
I naše smučare pokopljejo. No ja,
I saj so še šanse za kokšno medal-
I jo, če bodo ptujski koranti, ki so
j tudi v Ameriki, dobli nazaj svoje
korantije, ki so se negi med pre-
vozom čista zgubile. Je pač tak,
gdo ma vraga mlode, te jih je na-
vadno več, kak jih je treba.
Kaj se tiče afere Bandelj in
Holmec, bi jaz reka, da je to pro-
va sramota za mlodo Slovenijo,
ki je iz vrtca kumer prišla v
osnovno šolo, pa bi jo radi vsi po
vrsti premetovali in nateguvali.
Namesto da bi fkuper stopli, se
grejo v parlamenti kavbojce in
indijance, tak ke se nam cela
Evropa in še pul sveta poleg
smeje. Ja, gdo pa bo vzeja
otroški vrtec v Evropo, lepo vas
prosim...
Z Mico grema jutri na ptujsko
kurentovoje in vam bom o tem
kaj več napisa drugi tjeden. Pre,
ke prideta tudi predsednik
držove Milan Kučan in jegova
Štefka. Bomo vidli, v kaj bota
maskirana.
Ja, tejko za gnes. Papir je sfa-
lija. Zelin vam vse lepo in dobro
se jemljite.
Vas pozdrovla fašenkov Lujs
ko pomlad zašije v dan.
Saj nestrpen čaka na pomlad,
ko zašije sonček zlat.
Jurček spet vesel po trati skače,
da raztrga nove hlače.
Smiljana Fošnarič, 2. a,
OS Gorišnica
DREVO ŽIVUENJA
v cvetličarni so nekoč posejali
moje seme. Iz semena sem se raz-
vil v lepo rastlino. Svoje mesto
sem dobil v cvetličarni med dru-
gimi rastlinami. Cvetličarka je
lepo skrbela za nas. Vsak dan nas
je zalivala. Dobil sem tudi ime.
Bil sem drevo življenja. Nekoč je
prišla gospa in me kupila. Odnes-
la me je v svojo stanovanje. Posta-
vila me je ob oknu. Pogrešal sem
družbo i-ugih rastlin. Gospodin-
ja je lepo skrbela za mene. Bil sem
ji hvaležen, zato sem tudi rasel.
Skoraj bom dosegel strop. Ne
vem, kaj se bo takrat zgodilo z
mano.
Matjaž Brodnjak, 3. r.,
OŠ Hajdina
VIJOLICA
PRIPOVEDUJE
Ime mi je vijolica. Rastem v
majhnem plastičnem lončku. Moj
dom je na okenski polici v dnevni
sobi. Kupili so me za gospodinjin
rojstni dan. V dnevni sobi imam
veliko svetlobe. Stebelce imam
debelo. Listi so porasli z dlačica-
mi in so mehki kakor volna. Moji
cvetovi so vijoličasti. Gospodinja
me zalije dvakrat na teden. Z
mano se tudi pogovarja, me
poboža po listih in mi obriše prah.
Zelo sem ji hvaležna. Imam jo
rada in ona mene tudi. -
Miha Lešnik, 3. r.,
OS Hajdina
REKA Ml JE
PRIPOVEDOVALA
Nekega sobotnega jutra, ko je
sonce toplo sijalo, sem se odločil
za izlet v naravo. Šel sem po
gozdni poti, po travnikih in se
začel vzpenjati na hrib. Nekje bli-
zu sem zaslišal šimienje vode. Od-
pravil sem se še malo naprej in
prišel do izvira reke. Bil sem utru-
jen. Usedel sem se ob reko in
pomočil roke vanjo. Naenkrat
sem zaslišal nenavaden šumeč
glas. Zelo sem se ustrašil, kajti
glas je prihajal iz globine reke.
Pogledal sem vanjo in na dnu vi-
del njen obraz, ki je bil zelo žalos-
ten. Vprašal sem jo, kaj ji je, in
začela mi je pripovedovati.
"Kot vidiš, sem bila pri izviru
zelo čista in hladna. Ko tečem po j
strugi navzdol, sem vedno bolj
umazana in v meni ni skoraj več
življenja. Niti stara votla grbasta
vrba se ne vidi več vame. Ko pri-
tečem v dolino, je na mojem de-
snem in levem bregti ter na dnu le
še pravo smetišče. Ljudje me one-
snažujejo z raznimi kemičnimi in
industrijskimi odpadki. Ne vedo
pa, da s tem uničujejo svoje zdrav-
je. Zdaj veš, zakaj sem tako žalos-
ten."
Globoko sem se zamislil. Reki
sem obljubil, da bom zbral vse
svoje sošolce in skupaj jo bomo
očistili. "Tako bom spet čista, bi-
stra in polna življenja."
Na nebu so se začeli zbirati tem-
ni oblaki in od reke sem se moral
posloviti. To je zgodba le ene one-
snažene reke na tem širnem svetu.
Podobnih pa jih je zagotovo še na
tisoče. Zato pa čuvajmo naše vode,
kajti brez vode ni življenja.
Damir Čeh, 3. b,
OŠ Domova
POVZROČILA SEM
PRAVO ZMEŠNJAVO
Ko sem bila majhna, je moja
družina živela pri babici na Ptuju.
Babica in dedek sta bila sicer za-
poslena v Nemčiji, vendar sta pri-
hajala vsaj dvakrat letno domov.
Tega smo se vedno vsi veselili.
Zgodilo se je pred leti, ko sem
bila stara dve leti. Kot vsako po-
letje, sta tudi takrat prišla babica
in dedek. Vsi smo bili veseli, pose-
bej še jaz, ker sem vedno kaj dobi-
la. Ker sta imela s seboj mačka, so
bila balkonska vrata nad našim
stanovanjem odprta, da je lahko
bil maček zunaj. Leto pred tem so
bile stopnice zame še nepremaglji-
va ovira, sedaj pa sem po njih prav
korajžno stopicala. Seveda tega
nista vedela babice in dedek, tako
da sta nehote pustila vrata odprta.
To pa je bila priložnost zame, da
spoznam novi svet. Za mačkom
sem se pognala po stopnicah, in
ker je on zavil skozi balkonska
vrata na balkon, sem to storila
tudi jaz. Maček se me je ustrašil,
in ker ni mogel nikamor zbežati.
je z roba balkona skočil na !
spodnji balkon. Mene je zanima-
lo, kam je izginil, zato sem se nag-
nila čez rob balkona. Ta balkon ni
imel ograje in visok je bil 9 me-
trov. Takrat me je družba začela
pomešati in nastala je panika. Kli-
cali so me in iskali, jaz se pa nisem
upala oglasiti, ker sem vedela, da
na balkonu nimam kaj iskati. Ko
me je oče našel viseti čez rob bal-
kona, mu je zastal dih in čisto |
počasi in brez besed se mi je pri- j
bližal. Močno me je prijel za noge j
in takrat se je vsulo name: "Kaj |
počneš na balkonu?! Veš, da tega |
ne smeš..." In še mi jih je našteval, j
Na srečo se je vse dobro končalo, i
le oče mi še danes očita, da je tisti i
dan dobil prve sive lase.
Kaja Horvat, 4. r.,
OSDestmik
VEVERICA VREZA
Veverica Vreza po drevesu ple-
za! Bratec ji nagaja, a ona tiho
skaklja, lešnike nabira, za zimo
jih shranjuje in ko zima bo prišla,
veverica se bo sankala. Zima je
prišla in nasula je snega. Veverica
pa veselo si je pesem pela. A ko i
pomlad je prišla, veverica se z [
lešniki sladka, in ko je našla lo- |
nec, je zime konec!	i
Lucija Žnidarič, 2. a,
OŠ Gorišnica
SMUČARSKI SKOKI
Zelo rad gledam smučarske sko- j
ke. Navijam za vse Japonce. Naj-
bolj pa navijam za ^zujošija Fu-
nakija. Navijam tudi za Avstrijca.
Najbolj všeč pa mi je, kadar
skačejo v Planici okoli 200 m.
Niko Muršec, 3. c,
OŠ Gorišnica
MINULE POČITNICE
Prvi del počitnic sem večino
časa preživel doma. Bilo je lepo,
saj smo nekajkrat bili v toplicah
in enkrat v Logarski dolini. V av-
gustu smo odpotovali na morje v
Nerezine. Bilo je lepo vreme in to-
pla ter čista voda. Da pa ne bi
samo plavali in poležavali, smo
dvakrat odšli na najvišjo goro oto-
ka Lošinj, to je Televrin. Takoj po
vrnitvi iz Nerezin smo odšli proti
Gorenjski, kjer nas je čakal težak
vzpon na Triglav. Pot od Poklju-
ke do Vodnikove koče ni bila tako
težka, malo težja je bila pot do
Kredarice. Vendar zaradi neka-
jurne hoje noge že malo bolijo. Na
Kredarici smo prespali. Drugi
dan smo zgodaj odšli na vrh. Ker
nas je bilo na vrhu več takih, ki
smo bili prvič, so nas "krstili". Z
veseljem smo se odpravili na Kre
darico. Pot nazaj je malo lažja
verjetno zaradi veselja, ker sn«
bili skoraj v dolini.
Gregor Sagadin, 6. a,
OŠ Kidričevo
RAFTING NA KOLPI
Med počitnicami smo se
odločili, da grema na Kolpo ■pri
hrvaški meji na jugu Slovenije,
Ko smo prispeli, je bilo zelc
vroče, ampak reka je bila kljul
vročini ledeno mrzla. Naslednj
dan smo šli na rafting. Raftanjeji
tri ure dolga vožnja s čolni. Na
čoln je bil za tri osebe. Vožnja p
tako čisti reki in zabavnih brzid
je bila prav vsem v užitek. Na pol
sma se nekajkrat ustavili in s
skopali v ledeno mrzli vodi. Ta
krat nas ni nič ovirala mrzla voda
saj je bilo vsem neznansko vročf
Naslednji dan smo spet imeli veli
ko načrtov, kako najlepše preživf
ti čudovit sončen dan, toda so vs
propadli, ko smo izvedeli, da j
prevelika gneča in da ne bomo dc
bili prenočišča. Sklenili smo, d
še drugim privoščimo velik
užitke, ki smo jih mi doživljal
prejšnji dan, in se zadovoljni o(
pravili domov.
Mojca Firbas, 7. a,
OŠ Kidričevo
KOLO
Kolo se vrti,
veseli smo vsi.
Kolo se pelje,
kot mlinček melje.
Če pa kolo preveč stoji,
hitro zarjavi.
Barbara Fideršek, 6. r.,
OŠ Cirkovce
CIKLAMA
v zemljo me je posejal človd
Negoval me je in me zalival. C
lepem sončnem vremenu sem p
kukala iz zemlje. Vsak dan sei
bila večja. Razvijali so se lepi lis'
Ko sem postala dovolj velika, je
mene pokukal prvi cvet. Bil
majhen in svetlo rdeč. Vsak di
jih je bilo več. Postala sem pra^
lepotica na okenski polici. To
trajalo nekaj časa. Opazila sem,'
so se mi cvetovi začeli sušiti. Mf
listi so p)ostajali rumeni. Zaskrb
lo me je, kaj bo z menoj. Vzela n
je človeška roka in me vrgl®
komposmik, kjer so bile tudi df
ge rastline. Tako je za vedno ug
snilo moje življenje.
Martin čelig, 3. r.,
OŠ Hajdina
I TEDNIK - Četrtek, 18. februar 1999
25
ROKOMET
Ormož - Velika MetMj^
21:21 /10:9/
ORMOŽ: Dokša, Hanželič 3, Škraban 4, Pučko 1, Džarmati 2,
prapotnik 3, Grabovac 1, Kavaš, Horvat, Šulek, Bistrovič,
Hmjadovič 7.
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Belšak 6, R. Mesarec 5, Trofenik,
Potočnjak, Kumer, Bezjak 1, Planine 2, Belec, Pisar 1, A. Mesa-
rec 6, Gregorič.
Športna dvorana Ormož je bila
skorajda pretesna, da bi sprejela
vse ljubitelje iz Ormoža, Velike
Nedelje in drugih krajev.
Sneženje in sneg ter pustna so-
bota niso bili ovira za ogled ro-
kometnega derbija med starima
športnima rivaloma. Obema
ekipama je bila v mislih samo
zmaga. Ormožanom zato, da se
približajo samemu vrhu
prvenstvene razpredelnice, ro-
kometašem Velike Nedelje pa,
da ostanejo na vrhu 1. B SRL.
Začetek srečanja je bil zelo ize-
načen predvsem s trdo igro v
obrambi. Zadetke so težko dose-
gali. Do 16. minute sta se ekipi
izmenjevali v vodstvu, nato pa
je prišlo obdobje boljše igre
domačih rokometašev, ki so si
do 18. minute priigrali tri zadet-
ke prednosti, kar je v podobnih
srečanjih lahko zelo velika
prednost. V 27. minuti so roko-
metaši velike Nedelje rezultat
znižali in nato celo uspeli ize-
načiti. Zadetek Škrabana pa je
pomenil minimalno vodstvo ro-
kometašev Ormoža po prvem
polčasu.
Tudi drugi del igre je bil zelo
razburljiv in gledalci in navijači
so lahko prišli na svoj račun. Po
izenačenju so ponovno zelo do-
bro zaigrali domači rokometaši
in v 43. minuti imeli prednost
štirih zadetkov. Tako je bilo vse
do 50. minute, in ko sta iz igre
morala zaradi treh izključitev še
Potočnjak /40. min./ in Planine
/51. minuta/ je kazalo, da je od-
govor o zmagovalcu jasen. Toda
ni bilo tako, saj so gostje iz Veli-
ke Nedelje počasi in vztrajno
I zniževali razliko, v 58. minuti
pa je Aleš Mesarec s strelom iz
sedmih metrov rezultat izenačil
na 20:20. Zadnji dve minuti sta
dvignili gledalce na noge.
Hmjadovič je ponovno povedel
Ormož v vodstvo, a je A. Mesa-
rec ponovno izenačil. Zadnji na-
pad so imeli domači rokome-
taši, vendar jim do konca
srečanja v zadnji minuti ni
uspelo doseči zmagovitega za-
detka.
Prikazan rokomet je bil na
Zelo visoki ravni, ob tem gredo
čestitke vsem, ki so igrali fer in
športno, ter navijačem, ki so na
koncu z bučnim aplavzom na-
gradili igralce obeh moštev.
2. LIGA - VZHOD
PYramidia - Ptuj
27:18/12:9/
PVRAMIDIA: Valenko, M.
Šandor, Kelenc 1, Osterc 6 , I.
Ivančič 3, Žnidarič 3, F. Šandor
1, Ranfl, Janžekovič, D. Ivančič
10, Cvitanič, Firbas 3.
PTUJ: Krauthaker, Mešl 4,
Djekič, Kotar 3, Bračič 1, Kac,
Pšajd 2, Potočnjak 5 /5/, Berlič,
Stražišnik 1, Miličič, Mikolič 1.
Derbi srečanje v 2. SRL -
vzhod in ob tem tudi lokalni
derbi med Pyramidio in MRK
Ptuj je vzbudil kar precejšnje
zanimanje med ljubitelji roko-
meta. Po zadnjih rezultatih naj
bi bili v majhni prednosti roko-
metaši Ptuja, a tokrat niso upra-
vičili te vloge.
Igralci obeh moštev so nareko-
vali visok ritem igre, saj so čim
hitreje želeli priti do večje pred-
nosti. Nekoliko bolj zbrani,
predvsem pa bolj borbeni in na-
tančnejši so bili domači roko-
metaši, ki so si v 18. minuti
priigrali štiri zadetke prednosti.
Toda gostje iz Ptuja se niso pre-
dali in so prednost nekoliko
znižali.
V domačem taboru so se neko-
liko bali, da se ne bi ponovila
zgodovina iz srečanja na Ptuju,
ko so zapravili zmago kljub vi-
sokemu vodstvu. Toda tokrat je
bil ta strah zaman. Domači ro-
kometaši so izkoristili medlo in
predvsem neodgovorno igro
Ptujčanov ter iz hitrih nasprot-
nih napadov prišli do visokega
vodstva. Tokrat je pri Pyramidi-
ji blestel D. Ivančič, ki je bil
nerešljiva uganka za rokometaše
Ptuja. Zmaga rokometašev Py-
ramidie je povsem zaslužena.
2. SRL- ŽCNSKE •
Škotian - Ptuj
18:22/8:9/
ŽRK PTUJ: Gregorečeva, Bo-
jeva, N. Potočnik, Šijančeva 1,
Pučkova, Bezjakova, Majeričeva
4, Mlakarjeva,^ Petkova 7,
Maračičeva 4, Žampova 6, A.
Potočnik.
S srečanjem v Škocjanu so ro-
kometašice Ptuja pričele tekmo-
vanje v drugi ženski ligi. Po
slabših igrah v jesenskem delu
prvenstva so tokrat zaigrale zelo
dobro in prišle zasluženo do
zmage in prepotrebnih novih
točk. Domača ekipa je na 4.
mestu in je bila v tem srečanju
favorit, vendar samo na papirju.
Edino vodstvo domačink je bilo
3:2, drugače pa so vse niti igre v
svojih rokah držale Ptujčanke.
Vsekakor Je ta zmaga za roko-
metašice ŽRK Ptuj pomembna,
saj jim bo dala dodatno vzpod-
budo v bodočih srečanjih.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET / 1 SLMN
Pdeimdb iUUm 5:1 /2^/
STRELCI: 1:0 Zickero /19/, 2:0 Matijevič
/28/, 3:0 Matijevič /50/, 3:1 Klinger /54/, 4:1
Krajnc /57/, 5:1 Ristevski /60/
POETOVIO MILA: Komik, Valentan, Vesen-
jak, Maksimovič, Vidmar, Boškovič, Jerinič,
Krajnc, Klinger.
Nogometaši Mile Poetovio so v Ljubljani visoko
izgubili. Nastopili so v oslabljeni sestavi, vendar
bi lahko kljub temu iztržili ugodnejši izid. Že v
prvi minuti srečanja so zamudili priložnost za
vodstvo, nato pa je bilo do odmora še nekaj pri-
ložnosti, vendar pa so bili ptujski napadalci ne-
spretni. Kar ni uspelo njim, je domačim.
V drugem polčasu je vse do 50. minute minilo v
i^eliki premoči nogometašev Mile Poetovio, toda
aa njihovo žalost žoga ni hotela v mrežo domačih.
'To so ti seveda izkoristili in do konca zadeli še tri-
krat.
I V naslednjem krogu bodo nogometaši Mile Poe-
tovio v petek ob 20. uri gostili ekipo Puntarja.
I	Danilo Klajnšek
2. SLMN - VZHOD
Rezultati 13. kroga: Orkan Zbelovo - Agrotim
>14:2, PA Maik - Mizarstvo Širovnik 6:9, Dobovec
> Vitomarci 11:3, Križevci - Marco Polo 4:5,
j^elezne Dveri - DAB Team 5:2, Oplotnica -
Tomaž 3:7.
I nS,	12 O 1 84:34 36
^^ O 2 81:39 33
'p- L»uDuvtLi	13 8 2 3 79'53 26
ŠIROVNIK 13 8 O 5 78i60 24
13 6 2 5 76:67 20
6.	VITOMARCI PETLJA	13	6 1	6 67:66	19
7.	MARCO POLO	13	5	2	6 52:61	17
8.	KRIŽEVCI	13	5	1	7 56:50	16
9.	OPLOTNICA in	13	4	2	7 52:73	14
10.	DAB TEAM	13	4	O	9 58:71	12
11.	ŽELEZNE DVERI	13	3	O	10 39:68	9
12.	AGROTIM KASKO	13	1	O	12	26.106	3
omoi • Obiinska liga
V 9. krogu 2. občinske lige malega nogometa je
prišlo do končnih odločitev o prvaku in ekipi, ki
bo v naslednjem tekmovalnem letu nastopila v
prvi ligi. Ekipi RTV Kupčič je bila potrebna zma-
ga za uvrstitev v prvo ligo. Za nasprotnika so ime-
li do te^a kroga prvouvrščeno ekipo Vinograd-
ništvo Stampar in jo premagali. Ptujski ekipi
Gostišče pri Tonetu ni pomagala niti visoka zma-
ga, svoje priložnosti so zapravili že prej.
Rezultati 9. kroga: Vinogradništvo Štampar -
RTV Kupčič 6:8, Cvetkovci Kurant - Pršetinci
2:4, TSO - Habitus Lukavci 2:9, Kava bar Sima -
Kog 7:3, Litmerk - Gostišče pri Tonetu 2:5.
1.	RTV KUPČIČ	9 8 0 1 56:34 24
2.	VINOGRADNIŠ. ŠTAMPAR 9 8 0 1 74:28 24
3.	GOSTIŠČE PRI TONETU 9 7 0 2 56:21 21
4.	KAVA BAR SIMA/-1/ 9 7 0 2 56:26 20
5.	HABITUS LUKAVCI	9 5 0 4 57:48 15
6.	TSO	9 2 2 5 26:47 8
7.	PRŠETINCI/-1/	9 3 0 6 28:50 8
8.	KOG	9 1 1 7 22:51 4
9.	LITMERK	9 1 1 7 22:57 4
10.	CVETKOVCI KURENT 9 1 0 8 26:61 3
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS
Kadefi bnnasH, kadeHnie blizu medalie
V soboto in nedeljo so kadeti in kadetinje nastopili na državnih
ekipnih flnalnih tumiijih. Med osem najboljših ekip so se uvr-
stili iz kvalifikacijskih tumiijev, ki so bili v decembru lani, na
katerih se je pomerilo pri fantih 32, pri dekletih pa 24 ekip.
Finale za fante je bilo v Križah.
Ptujčani na čelu s trenutno naj-
boljšim slovenskim kadetom Da-
nilom Piljakom, drugima
Urbanom Ovčarjem in Janom
Janžekovičem ter obetavnim Ro-
kom Šerono so veljali za enega od
favoritov za končno zmago. Že
prvi dan, ko so po dramatičnem
boju s 4:3 in štirimi zaključnimi
žogami izgubili proti igralcem
NTK Edigb iz Mengša, so zapra-
vili prvo mesto. V soboto so pre-
magali NTK Vesna iz Zaloga in
Škof) o Loko. Drugi dan, v nedel-
jo, so v krogu najboljših štirih
ekip najprej izgubili z NTK Mor-
avske Toplice iz Murske Sobote
ter v zadnjem srečanju prvenstva
premagali NTK Ilirija A & S
Bmik iz Ljubljane. Žal se Petovii
ni posrečilo osvojiti prvega mesta,
za kar je potrebno imeti tudi ne-
kaj športne sreče, ki pa tokrat ni
bila na njihovi strani. Tudi tretje
mesto je velik uspeh te zelo nadar-
jene generacije ptujskih namizno-
teniških igralcev.
Končni vrstni red: 1. NTK
Edigs Mengeš, 2. NTK MTS
Miu^ka Sobota, 3. NTK Petovia,
4. NTK Ilirija A & S Brnik
Ljubljana, 5. NTK Vesna Zalog,
6. NTK Preserje, 7. NTK Rakek
in 8. NTK Škofja Loka.
Finale za dekleta je bil v Izoli.
Ptujčanke so igrale v postavi: Pe-
tra Jurič, Vesna Terbuc in Maša
Samojlenko. V soboto so najprej
premagale NTK Logatec s 4:2,
nato z istim reztiltatom NTK Je-
senice ter na koncu klonile proti
glavnim favoritinjam NTK Seme-
dela iz Kopra s 4:1. S takim izku-
pičkom prvega tekmovalnega dne
so se uvrstile med štiri najboljše
ekipe, ki so se pomerile v nedeljo.
V prvi tekmi so skoraj pripravile
presenečenje, saj so zelo tesno iz-
gubile s kasnejšimi zmagovalkami
tumirja NTK Edigs iz Mengša,
drugo tekmo so pod vtisom
razočaranja izgubile še z Arrigoni-
jem iz Izole in pristale na četrtem
mestu. Kljub zapravljeni možnos-
ti za meddjo so dekleta z uvrstit-
vijo na četrto mesto naredila več,
kot se je od njih pričakovalo, saj
so vse kadetinje šele prvo leto.
Končni vrstni red: 1. NTK
Edigs Mengeš, 2. NTK Semedela
Koper, 3. NTK Arrigoni Izola, 4.
NTK Petovia Ptuj, 5. NTK Jese-
nice, 6. NTK Šampionka Nova
Gorica, 7. NTK Logatec in 8.
NTK Učila Križe.
D.S.
Bronasti kadeti (od leve): Rok Šerona, Jan Janžekovič, Ur-
ban Ovčar, Danilo Piljak, Jernej Šilak, Goran Zavec in Rok
Korez s trenerjema Damjanom Samojienkom in Marinkom
Grbičem.	Foto: Langerholc
Četrtouvrščene Ptujčanke (od leve): Sandra Pjanič, Petra
Jurič, Vesna Terbuc in Maša Samojlenko. Foto: Langerholc
SPORFNCHOVICE
OK KURENT •
Poiitttiška
odbojkarska šola
Na željo mnogih otrok in staršev
po aktivnem preživljanju počitnic
bo OK Kurent tudi letošnje zim-
ske počitnice popestril s 'Kuren-
tovo počitniško odbojkarsko šolo'
(K-POŠ). Namenjena je deklicam
3. in 4. razredov. Aktivnosti bodo
potekale v ponedeljek, sredo in
petek. Vsak dan se bodo ude-
leženci šole ob 8.30 dobili v šport-
ni dvorani Mladika v Ptuju, kjer
bodo imeli trening odbojke. Za-
tem bodo odšli na kosilo, nato pa
bo na vrsti kopanje v Termah Ptuj
do 16. lue. Tako kot lani bo mdi
letos Kurentova šola predstavljala
pričetek odbojkarske kariere za
nekatere deklice. Podrobnosti
glede prijav in cene so na voljo na
tel. 779-073 (Martin).
K.M.
5TREISTV0 •
Za zlato puščico
Strelsko društvo Kidričevo je 2.
februarja organiziralo tekmovanje
za zlato puščico z zračnim
orožjem za posameznike. Ude-
ležilo se ga je 45 strelcev. Zmagal
je Gorazd Maloič 359 krogov, dru-
gi Aleš Ivančič 356 krogov, tretji
Albert Frčeč 353 krogov.
11. februarja pa je SD Kidričevo
organiziralo društveno tekmovan-
je za posameznike. Prvo mesto je
dosegel Gorazd Maloič 363 kro-
gov, dmgo mesto Jurij Lenari 354
krogov, tretji pa je bil Albert
Frčeč 340 krogov.
G.M.
TENIS • Juriieva v
polfinalu na DP
Teniška igralka Urška Jurič se
vedno bolj uveljavlja na domačih
in mednarodnih tekmovanjih. V
minulem državnem prvenstvu za
članice se ji je uspelo uvrstiti v
polfinal^ kjer je izgubila proti
Mulejevi. Takoj zatem je zaigrala
kvalifikacije na največjem dvo-
ranskem turnirju v Sloveniji Edi-
na Lady's Open Rogaška 99 s
25.000 $ nagradnim skladom. V
prvem kolu kvalifikacij je po zelo
dobri igri premagala^ finalistko
državnega prvenstva Živo Grašič
(TA Breskvar) z rezultatom 5:7,
6:3, 7:5. V drugem kolu je zamu-
dila veliko priložnost, saj je po
dobljenem prvem setu vodila tudi
v dmgem 4:2. Nato je popustila in
izgubila proti Vidi Mulec (ŽTK
Atoibor) s 6:3, 5:7,2:6.
KOŠARKA • 9. krog re-
kreatijske lige
v predzadnjem krogu se je poka-
zalo, katere ekipe bodo igrale za
prva štiri mesta. Policija Ptuj si je
z zmago nad ekipo Cirkovc izbori-
la dmgo mesto v skupini A, Ki-
dričevo pa z zmago nad
Podlehnikom v skupini B. Prvo
mesto sta osvojili ekipi Oračev in
Veteranov.
Rezultati: skupina A: Orači -
Talum 74:61 (36:28), Cirkovce -
Policija Ptuj 73:81 (25:34). Skupi-
na B: Podlehnik - Kidričevo
45:81 (22:39), Domava - Ptujska
Gora 59:60 (55:55, 25:25) po po-
daljšku.
Skupina A
1.	ORAČI	7 7 0 +169 14
2.	POLICIJA PTUJ 7 4 3 .-2 11
3.	TALUM	7 3 4 -34 10
4.	MAJŠPERK 7 3 4 -25 10
5.	CIRKOVCE 8 1 7 -108 9
Skupina B
1.	VETERANI 7 7 0 +126 14
2.	KIDRIČEVO 7 5 2 +97 12
3 DORNAVA 8 2 6 -25 10
4.	PTUJSKA GORA 7 2 5 -157 9
5.	PODLEHNIK 7 2 5 -131 9
Lestvica najboljših strelcev: 1.
Jože Kolarič 263 košev, 2. Boštjan
Kostanjevec (Veterani) 221 košev,
3.	Matjaž Frangež (Cirkovce9 155
košev, 4. Emil Golob (Domava)
151 košev, 5. Edi Hojnik (Ki-
dričevo) 150 košev.
Radko Hojak
ORMOŽ • Turnir v ma-
lem nogometu
Nogometni klub Ormož je tudi
v zimskem času zelo aktiven.
Tako so oziroma bodo v kratkem
končali obe ligi malega nogometa.
Da pa najmlajši ne bi bili brez tek-
movanj, bodo v nedeljo, 21. febm-
arja, organizirali ttirnir v malem
nogometu za pionirje, rojene leta
1986, in mlajše. Zraven domače
ekipe bodo nastopili še: Aliuninij
/Kidričevo/, Drava /Ptuj/, Mari-
bor, Mura /Murska Soboti, Rad-
gona /Gornja I^dgona/, Varteks
/Varaždin/ in Železničar /Mari-
bor/.
Danilo Klajnšek
PTUJmTeiajza
nogometne sodnike
Medobčinsko društvo nogomet-
nih sodnikov organizira tečaj za
nove nogometne sodnike, ki bo v
četrtek, 18. februarja, ob 17. uri v
sejni sobi športne dvorane Mladi-
ka. Vsi zainteresirani so vabljeni,
saj potrebujejo vedno več nogo-
metnih sodnikov. Ptujska sod-
niška organizacija je znana kot
ena tistih, ki vzgoji sodniških ka-
drov namenja veliko pozornosti.
Danilo Klajnšek
GRLINCI •
V soboto smuk
Šponno dmštvo Slovenske gori-
ce iz Juršincev je znano po tem, da
v zimskem času, ko imajo dovolj
snega, organizirajo ^ kakšno
smučarsko prireditev. Še najbolj
so znani po organizaciji smučar-
skih skokov. Tokrat bodo na pro-
gi Pesjak v Grlincih v soboto, 20.
ifebmarja, ob 13. uri organizirali
tekmovanje v smuku v treh kate-
^rijah: niladinci do 15 let, člani
in veterani.
Danilo Klajnšek
26
četrtek, 18. februar 1999 - TEDN||
VIDEM PRI PTUJU / OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA HALOZE
Pohodttištva ia skrb la naravo
šele dobro leto je preteklo od ustano-
vitve Planinskega društva Haloze, pa se
ljubitelji pohodništva v teh koncih že
lahko pohvalijo s precej kilometri pre-
hojene haloške planinske poti, ki je
del evropske pešpoti. Planinsko
društvo Haloze Ima sedež v občini Vi-
dem, ustanovljeno pa je bilo z name-
nom, da bi združevalo članstvo
haloško-ravninskih občin na tem
območju. V okviru društ\a delujeta pla-
ninski skupini Zavrč in OŠ Videm.
Društvo šteje 80 članov, za letos pa si
je zastavilo obširen delovni načrt.
Na nedavnem občnem zboru planinskega
društva Haloze so pregledali poslovanje in
uspehe iz preteklega leta, pa tudi vtise s poho-
dov. Predsednik društva mag. Ivan Božičko
je povedal, da so dobro poslovali in skrbeli za
povezovanje s sosednjimi planinskimi
društvi, predvsem ptujskim in majšperškim,
ki imata v planinstvu že dosti več izkušenj.
Pohodi po različnih koncih Haloz so bili šte-
vilčno dobro obiskani in tudi zelo dobro orga-
nizirani, še najodmevnejši je bil že tradicio-
nalni pohod od Nove Cerkve pri Podlehniku
do Dolgega v Veliki Varnici. Letos bodo po-
skušali uresničiti še nekatere neopravljene
naloge ter v članske vrste pridobiti še več lju-
biteljev planinstva.
Skupaj s PD Ptuj bodo pristopili k marki-
ranju, načrtovanju in pripravi programa za iz-
vedbo planinske poti, ki bo povezovala Ptuj-
sko polje s Halozami, sicer [e predlagan tudi
odsek skozi krajinski park Sturmovci. Poleg
markiranja bodo skrbeli za varovanje kultur-
ne dediščine, predvsem pa bdeli nad zaščite
etnografskega gradiva in naredili korak na-
prej pri ohranjanju bivale kulture v Halozah.
Mag. Božičko je poudaril, da želijo prevzeti
skrbništvo nad stanovanjsko-gospodarskim
objektom v Halozah, ki je nenaseljen in bi ga
lastnik bil pripravljen oddati društvu. Ena
pomembnejših nalog bo trasiranje tradicio-
nalnih planinskih poti in določitev kontrol-
nih točk. Sicer pa je mag. Božičko dejal, da bi
želel, da bi pohodništvo, druženje in varovan-
je krajine ostalo v zavesti planincev in ljubi-
teljev pohodništva, kajti tudi s pohodi dajejo
več pomena Halozam.
V koledar pohodov so zapisali, da bodo 2.
maja organizirali pohod iz Dolene do ribnika
Podlehnik, 12. junija bo tradicionalni pohod
od Vidma do Dravcev, ki ga planinci po-
svečajo občinskemu prazniku, 18. septembra
se bodo odpravili po haloški planinski poti od
Podlehnika do zaselka Dolgo v Veliki Varni-
ci, v oktobru pa načrtujejo še pohod na
Donačko goro in ob martinovem, v novem-
bru, pdhod^ iz Leskovca do cerkvice sv.
Avgust 1 na. Člani PD Haloze imajo še v načrtu
obiskali Triglavski narodni park in organizi-
•.ui pohod na Peco, ob tem pa se udeleževati
iidi pohodov, ki jih že vrsto let organizira PD
Ptuj. V letošnjem letu naj bi člani našli neko-
liko več časa za udeležbo na strokovnih izo-
braževanjih in srečanjih slovenskih planin-
cev, velik poudarek bodo dali tudi izo-
braževanju mladih planincev v videmski šoli,
v društvu pa bi -še potrebovali izurjene vodni-
ke z nekaj več izkušnjami in znanja o pohod-
ništvu.
Smelo zastavljen delovni program PD Halo-
ze je ugodno ocenil tudi predsednik PD Ptuj
Anton Purg, ki je haloškim planincem oblju-
bil pomoč po strokovni plati in sodelovanje,
ob tej priložnosti pa ljubitelje pohodništva po
haloški planinski poti povabil na skupno
spoznavanje haloške pokrajine.
T. Mohorko
tZVHlK - četrtek, 18. februar 1999
27
Vsa vas /e zaživela
Domačini so se izkazali kot zelo dobri gostitelji: krofov in pijače je bilo v Izobilju
Na pustni ponedeljek imajo Dornavčani svojo pustno pri-
reditev - Fašenk po Dornavsko. Tudi to so kot mnoge
druge vzorno organizirali člani Turistično-etnografskega
društva Liikari, ki ga vodi Marija Velikonja. Vsako leto
znova se potrjuje, da tako prireditev domačini zelo
potrebujejo, saj si dajo duška, vsa vas pa živi s svojim
fašenkom, ne glede na starost ali spol. Nekateri so v
pustni povorki, drugi so lepo okrasili Dornavo in Mezgo-
vce, tretji so poskrbeli za jedačo in pijačo.
Čeprav nam je zimsko vreme
v zadnjih dnevih nekoliko
pokvarilo pustno razpoloženje,
je v ponedeljek sijalo sonce. V
pustni povorki je sodelovalo
okrog tisoč mask. V etnografs-
kem delu smo videli pustne
šeme, ki so značilne za ta ko-
nec Ptujskega polja. Manjkali
niso kopjaši iz Markovcev,
dekleta z bosmani, pokači,
domači in orači iz Kicarja ter
Zabjaka, v velikem številu so
bili domači liikarji, ruše in
druge etnografske maske, ki
izvirajo prav iz vaškega okolja.
V prostem delu so prišle skupi-
ne maškar iz sosednjih vasi, ki
so ponazarjale najaktualnejše
politične, pa tudi vaške dogod-
ke. Tako smo lahko spoznali
afero Levinski na svojstven
način, lovske zdrahe v teh kra-
jih, opozarjali so tudi na slabo
kmetijsko politiko, več skupin
je bilo iz Bukovcev, Stojncev, s
Polenšaka, iz Žamencev, Žab-
jaka ... Nekaj mask je bilo iz
dežele pravljic in od drugod.
Videli smo lahko veliko mla-
dih iz otroškega vrtca, osnovne
šole Dornava in zavoda dr. Ma-
rijana Borštnarja. Učitelji in
mladi so imeli pri maskiranju
veliko domišljije, našemljeni
so bili v ameriške vojake, sli-
karje, varuhe okolja, v abecedo
na pohodu. Rdečo kapico ter
drugo. Cigani so prerokovali z
dlani, iz kart in na druge
načine, številni koranti pa so
odganjali zimo.
Komisija je imela veliko
dela. Prvo mesto so v prostem
programu dodelili skupini iz
Bukovcev, ki je predstavljala
življenje v novi občini. Da ima-
jo prebivalci v Bukovcih veliko
idej, so dokazali tudi letos, saj
je skupina, ki je predstavljala
vrtec, bila na drugem mestu.
Člani komisije pa so kar trem
skupinam dodelili tretje mesto:
Smrkcem iz Bukovcev, Tesar-
jem iz Prvencev in skupini s
Polenšaka, ki je opozarjala na
propad kmetijstva.
Tudi letos si je dornavski
fašenk ogledalo veliko gledalcev
od blizu in daleč. Vsi so se zelo
zabavali, saj so jim ponujali veli-
ko slastnih krofov, kuhanega
vina in drugih napitkov.
Mariia Slodniak
Obiskovalci so željno čakali na dornavske cigane
MARIBOR • V UnIonskI
dvorani v Mariboru
bodo danes, 18. febru-
arja, ob 17. uri pripravili
slovesnost ob 20-letnicl
nepretrganega delovan-
ja folklorne skupine OŠ
Prežihovega Voranca.
Obudili bodo nekaj Iger,
pesmi In plesov z vodjo
skupine Nežko Lubej.
PTUJ • Na Adrinih mla-
dinskih delavnicah
Blazno resno o življen-
ju bodo danes, v četr-
tek, 18., In prihodnji
četrtek, 25. februarja,
ob 19. url v dvorani CID
na MuršIčevI Izdelovali
darila za 8. marec.
PTUJ • V prostorih ANI-
MACIJE v Aškerčevi uli-
ci bo v petek, 19. febru-
arja, ob 9.30 uri
druženje starejše štu-
dijske skupine, kjer se
bodo pogovarjali o
pravljicah. Udeleženci
bodo Izvedeli odgovore
na številna »pravljična«
vprašanja: Od kod so se
vzele pravljice? Kaj
sploh je pravljica? Ali so
pravljice le za otroke?
Katere so klasične
pravljice? Kaj je bibllote-
raplja? Kako pripovedo-
vati In uživati pravljico?
Kakšen je pomen
pravljice v sodobnem
svetu? Zakaj so mnoge
pravljice grozljive In
krvoločne? Druženje s
pravljicami bo popestre-
no z Izbranimi knjigami
In s pripovedovanjem
pravljice.
SREDIŠČE OB DRAVI •
Folklorna in tamburaška
skupina OŠ Središče ob
Dravi vabita na zabavno
prireditev Nocoj je ena
luštna noč, ki bo v pe-
tek, 19. februarja, ob
18.30 url v Solokanl.
VIDEM PRI PTUJU •
Gledališka skupina KD
Franceta Prešerna Vi-
dem pripravlja v soboto,
20. februarja, ob 18. url
v občinski dvorani pre-
miero gledališke Igre
Gospa poslančeva
avtorja Toneta Partljiča.
Ponovitev komedije bo
v nedeljo, 21. februarja,
ob 18. uri na domačem
odru.
JURŠINCI, HAJDINA •
Gledališka skupina KRD
Stane Petrovič Hajdina
bo v soboto, 20. febru-
arja, ob 18. url gostova-
la v kulturnem domu v
Juršincih s komedijo To-
neta Partljiča Politika,
bolezen moja. V nedel-
jo, 21. februarja, ob 18.
uri pa bo hajdinska gle-
dališka skupina ponov-
no nastopila na
domačem odru.
GORIŠNICA • KUD Vi-
tomarcl vabi na ogled
komedije	Toneta
Partljiča Politika bo-
lezen moja. Predstava
bo v soboto ob 18.30 v
prosvetni dvorani.
KUNGOTA • Gledališka
skupina KD Skorba bo v
nedeljo ob 15. uri v ta-
mkajšnjem kulturnem
domu uprizorila Zmago-
vito ljubezen.
BENEDIKT • KUD Vito-
marcl bo komedijo Poli-
tika bolezen moja upri-
zorila v nedeljo ob 15.
url v dvorani kulturnega
doma.
PRIPRLI
DOMNEVNA
POMPM
v 5. številki Tednika smo
poročali o ropu v Lovrencu
na Dravskem polju, ko je v
noči na 29. januar eden od
roparjev po Imenu poklical
70-letno Antonijo T., ki je po-
tem vrata odprla. Tedaj jo je
neznanec poškropil s solzi-
vcem, pahnil po tleh In jo z
grožnjami prisilil, da je pove-
dala, kje ima spravljen de-
nar. Roparjev pajdaš je po-
tem stopil v hišo in pobral za
okoli 650.000 SIT gotovine.
Prejšnji teden so kriminalisti
UNZ Maribor prijeli In s ka-
zensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku 21-
letnega J. B. s Podlož In 22-
letnega R. K. iz Apač. Ute-
meljeno ju sumijo, da sta za-
grešila opisani rop v Lovren-
cu na Dravskem polju.
ZBIL KOLESARJA
IN ODPELJAL
v križišču na Trgu svobode
v Slovenski Bistrici je v torek,
9. februarja, ob 22. uri nezna-
ni voznik osebnega avtomo-
bila Zastava 128 vinsko
rdeče barve trčil v kolesarja,
41-letnega Milana M. iz Les-
kovca, ki je bil pri tem lažje
ranjen, voznik pa je odpeljal.
Zaradi tega UNZ Maribor
prosi vse morebitne očivi-
dce, da se jim oglasijo bodisi
po telefonu ali na najbližji po-
licijski postaji.
GROZIL S
PIŠTOLO IN
STRELJAL V ZRAK
V nedeljo, 7. februarja, ne-
kaj po 22. uri so podlehniški
policisti prihiteli intervenirat v
gostinski lokal v Čermožišah,
občina Žetale. Tam je 38-let-
ni Milan Z. iz Kozmincev lju-
dem grozil s pištolo In streljal
v zrak. Policisti so mu piš-
tolo, ki jo je ob njihovem pri-
hodu še držal v roki, odvzeli
In ga odpeljali na policijsko
postajo. Potem so na njego-
vem domu opravili še hišno
preiskavo, kjer jim je njegova
prijateljica izročila še eno
pištolo. Orožje in strelivo naj
bi bil kupil od neznanca. Po-
licisti so Milana Z. k&zensko
ovadili zaradi ogrožanja var-
nosti in nedovoljenega pro-
meta z orožjem.
Z VLOMOM PO
GRADBENI
MATERIAL
Konec minulega tedna je
neznanec vlomil na
gradbišče pri osnovni šoli v
Kidričevem in odpeljal precej
gradbenega materiala. S tem
je Gradbeno podjetje Ptuj
oškodoval za okoli 300.000
to Iaj rev.
FF
RODILE SO - ČESTITA*
MO; Elizabeta Hronei^^
Stoperce 22, Majšperk f
dečka; Vesna Satler, Zagi
rebška 12/a, Ptuj - Jureta^
Majda Letonja, Breg
Majšperk - Nastjo; Marjet
ta Žnidarič, Gorišnic|
40/b, Gorišnica - Tima;
Anica Vidovič, Mala Var. I
niča 12/a, Videm - TadejoJ I
Lidija Kšivanek-Goršid;
Dolga lesa 8, Ormož - Al^ |
jza; Ksenja Kelc, StojnQ"
53/a, Markovci - Klarq
Alenka Čagran-Petel^
Gorišnica 7/a, Gorišnica!
Saro in Laro; Renati
Plajnšek, CMD 6, Ptuj |
Timoteja;	Andrc)^
Konušek, Gornja vas 2^
Grobelno - Davida; Dani^
ca Krajnc, Savci 19^
Tomaž - Mateja; Mateji
Vajda, Severova 8, Ptuj|
Jaka; Olga Jenko, Ko-
lodvorska 7, Ljutomer .
Valentine; Milena Novak
Mihovci 18/a, Veliki
Nedelja - dečka; IvaiK
Pšajd, Lovrenc n;
Dravskem polju 121/a J
Miha; Marija Arnuš, Dor-
nava 99/a, Dornava - Patrf
ka; Stanka Vok, Jamna 13
Sv. Jurij - Ano.
POROKE - PTUJ: Marjai
Verdenik in Jožefa Za
kelšek, Slape 5; Anta
Čelan, Šikole 19, in Natal
Belca, Pleterje 53.
UMRLI SO: Slavko Jereu
ko, Ormoška c. 20, Ptuj, ^
1934 - 1 4. februarja 199S
Alojzija Urek, rojena
naj, Vičava 74, Ptuj, 4
1911 - t 5. februar^
Martin	Podpadec
Krempljeva ul. 10, Ptuj,^
1919 -1 7. februarja 199^
Marija Jančič, rojena Q
Kraigherjeva 16, Ptuj, I
1924	- 1 6. februarja 199S
Julijana Petrič, Strma p«
11, Dolenja vas, ^ 1924-
3. februarja 1999; Igni
Rašl, Žabjak 26, Ptuj, ^
1925	- 1 9. februarja 199!
Marija Drobnič, rojei
Vegan, Poljska c. 19, Pt«
1905 - t 7. februar
1999; Marija Zoreč, rojer
Coglar, Kicar 40, ^ 1913
110. februarja 1999; Frai
Klajderič, Ul. '
Kraigherja 9, Kidričevo,
1919 -1 5. februarja 199
Franc Hergula, Sodil
10, ifi 1912 -1 9. februai
1999; Marija Tajnikar, i
jena Lepej, Lešje 5, ^t' 19
-1 10. februarja 1999; A
ton Vindiš, Velika Varni
68,* 1938 -tl0.febru8
1999; Marija Vuk, Bišd
Vrh65,^l< 1924-t4.febi
arja 1999.