slovensko. ljudstvo’ na'j$ TBrvr- mm m Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Ba|t v Gorici. Tiska »Narodoa tiskarna" (odgov. J, Marušič) r Gorici. XII. IstRlk. V Gorici, dne 10. marca 1H04. 10. itttvilka. - - -- ra LISTEK. Žrtva spovedne tajnosti. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Mezinec. XII. Izprašane so bile priče. Patrik,. ki je čutil v duši čuden nemir, ^ojega si ni znal razlagati, je pričakoval trepetaje razsodbe okrajnega sodnika, ki je bil o dejstvu trdno prepričan. Toda nemir Pa-trikov je rastel, ko je poprosil sodnik i porotnike, naj t,e ne dajo zapeljati radi duhovske obleke in radi trditve obtožen-čeve, da je nedolžen. — Predsednik, ki je sprva dvomil o krivdi duhovnikovi, je bil zdaj o njej 1 trdno prepričan radi trdovratnega molka, I kakor tudi zaradi odločne izjave duhov- j nikove, ki nikakor ni hotel pojasniti vzroka hitrega potovanja. Vsi pričujoči ^ so se nekako oddahnili, ko se je obrnil 1 predsednik do porotnikov, končujoč govor s temi besedami: „Prosim gospode porotnike, naj povedo svoje mnenjeu. Zategnjen vsklik se je izvil poslušajočemu občinstvu. Tudi na oni strani, kjer so stale priče, se je izvil nekomu bolesten vsklik; bil je to vsklik postrež-nice, katera je morala z veliko bridkostjo v srcu pričati zoper duhovnika. D&, tudi njena izjava je služila predsedniku, kakor krožeč v verigi že dobljenih dokazov. Oči Patrikove so počivale na duhovnika, ki je sedel na svojem prostora s sklenjenimi rokami; obličje mu je bilo upognjeno na prsi, bledo kot soha. Bil jo slika miru, podoba skrajne udanosti, žrtva svojih dolžnosti . . . Patrik se je zaman trudil, da bi si poklical z nova v spomin vse podrobnosti ob smrti očetovi, da bi ho opravi-1 čil radi obsodbe duhovnikove pred svojo 1 vestjo. Nikakor ni mogel umiriti notra-1 njega glasu, kateri ga je vznemirjal: „Le navidezna prevara, »amo laž je vse to, kar se godi tu 1“ Že Be je hotel dvigniti, da bi izrekel svoj dvom o krivdi obsojenčevi, toda v isten hipu je vstal raz svojega sedeža duhovnikov zagovornik. Gospod Lurc ni hotel nikacega zagovornika, saj bi mu tudi najboljši advokat ne mogel pomagati, ker je moral biti tudi nasproti temu popolnoma molčeč in diskreten. Zato mu je dala sodnija sama zagovornika, kateri je pričel zagovarjati obtoženca s temi besedami: „Gospodje porotniki! Odkar sem advokat, mi še nikdar prej ni bilo tako težko zagovarjati in braniti nedolžnost obtoženčevo, kakor v današnjem slučaju. Nisem pa zmožen, da bi dokazal svoje prepričanje o njegovi nekrivdi, ker obtoženec, kakor vam vsem, tako tudi meni odrekuje vsako izpoved in pojasnilo o dejanju. Zato ne morem drugače, kot da trdim: Ta duhovnik je nedolžen, ker ni zmožen takega prestopka. Kdo pa je obtoženec ? Duhovnik katoliški je, ves uglobljen v spopolnjevanje svojega viso- kega poklica. On ne išče slave ne odobravanja od strani ljudi. Vsa njegova skrb, vse njegove potne kaplje veljajo revežem, bolnim, zapuščenim, izročenim varstvu usmiljenih sester v bolnici. V tej hiši bolesti je opravljal dan na dan svojo službo, ne da bi se pritoževal; obiskaval je bolnika za bolnikom, od postelje do postelje je hodil tolažeč in deleč poguma in pomoči. Toda vneti služabnik Gospodov se ni zadovoljil s tem. Obiskoval je tudi reveže v skromnih, siromašnih kočah, spel je v sobane visokih palač, povsod osrečujoč, deleč ne samo duševno, temveč tudi telesno pomoč. On ni hrepenel po bogastva tega sveta .. . Kar si je prihranil in prištedil pri svojem bornem zaslužku, tega ni kopičil, ;da bi si nagromadil zaklade. Svoj prislužek je razdajal in nosil v hiše siromakov, da bi jim olajšal težko stanje. Čemu pa niste poklicali teh prič, ki bi pričale in govorile zanj in vam dale najlepših dokazov za njegovo požrtvovalnost in nesebičnost? Toda dalje! Gospodje porotniki, tega moža dolžijo hudodelstva, kakoršno bi si upal izvesti samo izurjen in pretkan zlobnež. In s kakimi dokazi stopajo pred občinstvo? Brez dvojbe je obdolžitev Patrika Blakforda zelo težka. Toda je li videl kdo, da je duhovnik vkradel denar? Samo sumiti morajo. Smejo tedaj samo radi sumničenja uničiti in pokopati poštenost in delavnost dosedaj čistega moža, moža, kojemu ni mogel nikdo prej nič očitati? Gospod predsednik smatra dejstvo, da se obtoženec brani podati o svoji krivdi sleherni podatek, za izjavo in izpoved krivde. Kar se mene tiče, nisem sicer katoličan, toda to mi je znano, da se zaveže katoliški duhovnik z najsvetejšo prisego, nikdar in v nobenem slučaja, in naj si bi imel umreti, izdati kaj od onega, kar mu je bilo zaupano pri spovedi. Ni li torej mogoče, da je izročil umirajoči duhovniku ono svoto bodisi iz tega ali onega namena pod to postavo spovedne tajnosti? Ne potrjuje li tega vedni molk duhovnikov? Ne morem se muditi pri tej točki, ker vi sami vidite, kak nemir se zrcali na obličju duhovnikovem, ki se boji, da bi ne onečastili postave tako svete njegove cerkve. Tudi iz drugega vzroka ne maram govoriti o tem, ker bi znal omračiti podobo, spomin nekoga, ki je zapustil to zemljo na glasu plemenitega, neomadeževanega moža. Zaklinjam tedaj vse one, ki količkaj dvomijo o krivdi tega duhovnika, da se potrudijo in ne zamudijo razjasniti to temo in negotovost! Prosim pa tudi gospode porotnike, naj ne rabijo besede kriv. Ta beseda bi umazala pošteno življenje moža, katero je bilo do sedaj neomadeževano, a 36 sedaj, morda samo žito, ker so razmere take, dozdeva omadeževano. Ne samo srce naj govori in ne sfkmo na vaša srca se sklicujem, tem« več tudi na vaš razum lu — — (Dalje pride.) Izhaja vsaki iVtrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefiankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 kione, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 150 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K' m , Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet« I turini št. 9. Naročnlno in naznanila sprejema upravništvo v Oorici, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski uliti, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) it. 14 po 8 vin. Oglasi In poslanice se računijo po petit vrstah, In sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 virr, trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Rojakiu it Priznana resnica je, da čegar jo mladina, toga je prihodnost, in da narod nima prihodnosti, ako si svoje mladine »e ohrapi. Zpto so slovenski rodoljubi (}|U|kMtfjtjmali na to, da so v mladini buanP^MTrjevali zvestobo do vere, jezika in šeg svojega naroda. Kolikor mlaji | dine se v tujstvu potopi, toliko škode gr narod na svojem telesu trpi. To je toliko ;; huje, ako se tujstvo širi in šopiri v do-> mači hiši. Zato je dolžnost vsakega ro-doljuba, da na primeren način in s po-| štenimi sredstvi brani odpad od vere, od jezika, od šeg svojega naroda, posebno I pri mladini, ki je sprejemljiva, podobna f vosku, v kateri se d& vtisnili lepa ali grda podoba. Enako priznana je resnica, da nevednost je najdražja stvar v deželi, kei? brani narodu, da bi se povspel do potrebnega blagostanja, in mu naklada butare, katerih ne nosi izobražen človek. Kdorkoli želi dobro svojemu narodu, pomaga v svojega delokrogu in po svojih močeh, da se v ljudstvu z vernostjo in nravnostjo širi znanje v potrebnih in koristnih <čeb, da narod napreduje v pravi omiki in v blagostanja, kolikor je to mogoče doseči. V svesti si teh resnic in spominjajoč se pesnikovih besedij, da Ne, kar veleva mu stan, Kar iuure, mož je storiti dolžan, so goriški rodoljubi pred 22 leti osnovali prvi slovenski otroški vrt v Gorici, iz katerega se je razvilo slovensko šolstvo , tako krepko, kakor je sploh znano, ka- o tero spominja na ženetovo zrno, ki je | malo, a vzraste v veliko drevo. Radodarnost slovenskih rodoljubov in prijateljev šole je omogočila, da so * Deputacija primorskih" Slovanov pri Korberju. Povodom novinskih glasov, da se ustanovi italijansko vseučilišče, sedli so se zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda treh dežel primorskih dne 25. febravarja v Trstu. Zedinili so se v tem, da sestavijo Bpomenico, v njej označijo stališče Slovencev in Hrvatov primorskih v vseučiliščnem vprašanju in stavijo opravičene zahteve glede ostalih dolskih pra-šanj v treh omenjenih deželah, in |da to spomenico izročijo osebno ministru-predsedniku dr. Gregorčič, prof. Spinčič in dr. Gregorin. Ta trojica bila je na Dunaju dne 29. februvarja, kakor smo že povedali, ter izročila in obrazložila dr. Korberju v to svrho sestavljeno in po njih podpisano spomenico. Vsebina te spomenice je sledeča: I. Hrvatje in Slovenci nimajo ni-česa proti temu, da se ustanovi italijansko vseučilišče kakor kulturna zahteva v ozemlja, kjer prebivajo kompaktno Italijani, torej v južnem Tirolu; vendar morajo za vzdrževanje ravnotežja sil staviti zahtevo, da se istočasno ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. II. Ako bi se pa imelo ustanoviti italijansko vseučilišče v kateremkoli mestu Primorja, ki je po večini slovansko, zamogli bi Hrvati in Slovenci Primorja pristati na to le pod pogojem, da bodi taka visoka šola utrakvistična (dvojezična), t. j. italijanska in slovensko-hrvatska. Drugače bi smatrali 'italijansko vseučilišče v pretežno slovanskem Primorja La izzivanje. III. Razun tega mislijo, da bi se v interesu mirnega razvoja obeh plemen in z ozirom na nju zgodovinski razvoj, posebno pa na nja socijalne in trgovinsko se do zdaj vsi ti zavodi vzdrževali ter da se jim jo zgradilo tudi krasno, obširno poslopje. Ali to poslopje vkljub svoji ob-širnosti ne zadostuje več vsem potrebam, in odbor »Šolskega Doma“ je bil siljen misliti na to, da zgradi v južnem delu mesta novo šolsko poslopje, sicer manjše od sedanjega, vendar tako, da bi zadostovalo ondašnji potrebi. Knpljen je v ta namen potrebni svet, izdelani in potrjeni so stavbeni načrti, sestavljen je preudarek, ki znaša okroglih 56.000 K. Dobili sc se mojstri, ki so pripravljeni delo prevzeti in izvršiti je po dogovoru; vse je pripravljono. le glavna stvar, potrebni denar, še manjka. Zato so obrača odbor „Šolskega Doma“ z uljudno in nujno prošnjo do vseh rojakov in rodoljubov v mestu in na deželi, naj bi z radodarnimi doneski, kakor so to storili že večkrat, omogočili prepotrebno zgradbo v skupno in splošno korist goriških Slovencev. Nikdo naj se ne odteguje narodnemu davku, ki prinese obilne obresti. Vsakdo naj da, kolikor utrpi. Komur je x)Og Obilno podelil, naj bb obilno spomni učnih zavodov ; kdor ima malo, naj od tega odtrga kaj za občekoristno podjetje. Komur je lože dati v blagu nego v de-, naru, naj blago odbere. Komur je ljubo, naj pripomore z vožnjo, delom, ali raznim gradivom, katero zidarski mojster Bprejme ter porabi pri stavbi ali zara-čuni društvu v korist. Društvo sprejme s hvaležnim srcem ^ vsakteri dar, ga vpiše v svoje knjige ter objavi potom tiska sproti in pri letnemu obračunu. Rodoljubi, ki so se oglasili kot usta-novniki, pa niso vplačali še vsega zneska, naj porabijo sedanjo priliko, da doplačajo, kar še manjka do polnega zneska. Ne čakajmo mecenov (bogatih do-‘ brotnikov), ki so redko sejani, marveč znašajmo domovini na oltar od pičlih prislužkov svojega uma in svojih rok in od skromnih prihrankov, ki nam morda niso neobhodno potrebni. V skupnem prizadevanju, v slogi je moč. V tem znamenju smo goriški Slovenci zmagovali in napredovali. To znamenje bodi nam tudi v bodoče naše geslo, naš ponos! Rodoljube v mestu in na deželi prosimo, naj nabirajo med svojimi znanci in prijatelji ob vsaki dani priliki, veseli, žalostni, rodbinski ali splošni, v korist ^Šolskemu Domu“ pa naj pošiljajo do-tične zneske društvenemu odboru. Naj oživijo mnogoštevilni zamorci, ki so nekdaj žrli v korist „Šol8kemu Domu", a ležijo zdaj pozabljeni in opra-šeni v kolih, ne da bi vršili narodno dolžnost, ki jim je bila odločena. Vsak, kdor jt vzel zamorca v rejo, naj skrbi, da se mu bo dobro godilo v korist naši učeči se mladini. Kajti če mladino ohranimo narodu, ohranimo narod samega sebi. Če nevednost in dušno temo preženemo s krščan-* sko resnico in vsakovrstnim koristnim znanjem, olajšamo in oslajšamo življenje tisočem, ki bi sicer zdihovali v neugodnih razmerah. Krščanska resnica in vsakovrstno svetno znanje nas oprosti ter deležne stori življenja prostih narodov in ne sužnjev. Zato trudimo se vsi, da bomo vedno bolj deležni prave luči in svobode, katero dosežemo, ako smo — složni, v delu! V G o r i c i, 7. marca 1904. Odbor. foa vsro dom (Sfss politične odnošaje, imel« ustanoviti v Trsta juridična fakulteta a stolicami za višje trgovsko-politične nauke, naravno na popolnoma utrakvistični podlagi (italijanska in slovensko-hrvatska). IV. V ostalem morajo Slovenci io Hrvatje najsvačaneje protestirati proti temu, da se o. kr. vlada a takim zanimanjem bavi z vpraianjem ustanovljenja italijanskega vseučilišča v časa, ko je slovanski narod na Primorskem, ki tvori večino njegovega prebivalstva, popolnoma zanemarjen na polju ljudskega in srednjega Šolstva in to po krivdi vlade in poklicanih in nepoklicanih predstaviteljev italijanskega naroda. Porabljajo to priložnost, da obnove svoje popolnoma opravičene in najpotrebnejše zahteve. Te bo: .1. Za Trst in okolico: slovenska ljudska Sola v sredilčn mesta Ja ljudski Soli v Rocolo in pri Sr. Mariji Magdaleni spodnji, slovenske paralelke na č. kr. državni gimnaziji in obrtni Soli, nižja Blovenska državna trgovinska Sola ali izdatna državna podpora za takd privatno Solo, otroSka zabavišča na občinske troSke ali izdatna podpora države za ista. 2. Za Istro: zagotovljenje in ne-zavlačevano otvarjanje ljudskih 8ol s hr-vatskimin slovenskim nčnim jezikom na deželi, katere je priznala sama vlada potrebne in v zakonih utemeljene čez 120 na Število,, ustanovljenje hrvatskih ljudskih Sol V nekaterih mestih, ali prevzetje že obstoječih zasebnih v javno oskrbo, ustanovljenje hrvatske poljedelske Sole v srednji Istri in hrvatske nautiSke Sole na Vo' ';em ali v malem LoSinjn io jedne niije hrvatske obrtne Sole v Pulju. 3. Za Gorico: prenos obstoječe mestne ljudske šole iz periferije v središče mesta, slovenske paralelke na c. kr. državnih srednjih šolah, strokovna Sola za obdelovanje lesa v Solkanu, oziroma prenos sedanje take šole iz Mari-ana v Gorico in njeno ntrakviziranje (delitev na slovenski in italijanski oddelek). Na kratko obrazloženje teh zahtev od strani omenjene deputacije rekel je ministerski predsednik, da so mu navedene pritožbe in želje znane ter da bodo rešene tako, da Hrvatje in Slovenci ne bodo imeli razloga biti nezadovoljni... Kmalu potem je bila pri ministru-predsednikn deputacija Italijanov pod vodstvom tržaškega župana dr. Sandri-nelli-ja. V merodejnih krogih se trdi, in no-nive že to registrirajo, da bod^ italijan sko vseučilišče nameščeno v Roveretu, tedaj v južnem Tirolu. To je menda K5r-ber rekel italijanski deputaciji. Ako je tako, potem bi c. kr. vlada istodobno z italijanskim vsenčiljSčem v Roveretu imela ustanoviti slovensko vseučilišče v Ljubljani in zadovoljiti omenjenim elementarnim zahtevam Slovenpev in Hrvatov v Primorja. Občni zbor „Slov. katoliškega političnega in gospodarskega društva za kobariški okraj/1 »Mi gremo naprej!* Triletnica! To ni veliko let, a to znači veliko v naši borbi sedanjega političnega življenja. Sedanji politični boji so naše društvo rodili, in to društvo stoji trdno in častno med gromi sedanjih političnih bitk. V nedeljo 6. t. m. je imelo „Slov. kat. politič. in gospodarsko društvo za kobariški okraj* svoj 111. redni občni zbor. Ta dan je bil dokaz katoliške zavesti in edinosti naših vrlih mož. Žo tarna mnogoštevilna udeležba naših dru-štvenikov na tem zboru je pričala, da je tudi prihodnost — naša. Mož ob možu je tiščal v salonu npri Nemcu", in še ni bilo prostora za vse. G. predsednik, deželni poslanec, Ivan Lapanja, pozdravi zbrane zborovalce in jih z lepimi besedami OBrčuje k nadaljni vstrajnosti v boju za našo katoliško stvar. Vsak boj zahteva truda in tadi žrtev, a te upa da bodo druStveniki zadovoljno prenesli r prid katoliške stvari in v svoj prid. Društvo ima v svojih , načrtih in osnovah veliko koristnih naprav, ki sicer danes niso ie dejanja, a jih bo prihodnjost s pomočjo in podporo društvenikov pokazala kot taka Taka koristna naprava je med drugimi „aad-jarski vrt“, ki ga društvo ravnokar usta- navlja na Iderskem. Počasi sicer, a korak za korakom dosega društvo čedalje bolj svoj cilj. Vstrajnim pritiče vspoh in zmaga. l)i>narničar, g. Ivan Koren, poroča o denarnem stanju društva. Denarno stanje je dobro. DruStveniki odobre društvene račune. Društveni tajnik, CirM Metod Vuga, podu za tem poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu, kakor je drasivemkom is shodov in listov že znano, ter združi s svojim poročilom govor naslednjih mislij: Vsakega naSega moža dolžnost j e, da podpira naSe katoliške liste. Brez dobrega liBta dandanes že ne more živeti človek. „Primorski Liat** bodi udomačen v hiši vsakega aaSega moža; kdor si ga sam ne more držati, naj se združi z enim ali dvema drugima, da ga skopaj naroči in bero. Učimo se r tem osirn od svojih nasprotnikov, ki vse-povsod skušajo uriniti svoje liste. Če so oni za svojo slabo Btvnr tako delavni in trdovratni, bodimo mi za svojo dobro stvar Se delavnejšl in trdovratnejši. Dober katoliški list je ob enein dobro netilo katoliške zavesti! V tem ozira zavarovanja proti požarom skuSaj se vsak čim prej oprijeti »Vzajemne zavarovalnice* r Ljubljani, katere zastopništvo imamo tudi r Kobarida. Kdor ni Se nikjer zavarovan, naj pristopi hitro k „ Vzajemni zavarovalnici11; kdor je že pri kaki drogi zavarovalnici, neg po preteku tekočega roka hitro pristopi k tej. Katoliški mož naj podpira vedno izključno le katoliške ustanove I Huda rana v našem gospodarstvu je r našem okraja — pravdarstro. Kleli kapric in Rražonu, ki bo premno-gokrat žene v teh pravdah, je premnogo-krat pogin naših gospodarskih imetij. Pravda naj bo, če že mora biti, to bodi človeko že skrajna obramba svojih pravic. Boljša je mirna sprava, boljše je, konečno tadi kaj malega utrpeti, kakor r velikem polniti odvetniške mošnje. Nič ne pomaga človeka gospodarsko pomagati, če za „ražonu samega sebe gospodarsko uničuje! Sedanji čas zahteva od nas, da smo edini. Edinost naša je zagotovilo našega zmagovanja. Zalo oUenimo se še trdnejše, da nasprotnik ne prodere naših vrst. Vsak posamezen mož že lahko ve-liko stori, koliko premoremo rsi, če smo složniI Ako bi se cepili še mi, bi pokazali, da ne razumemo resnosti časa, r katerem žirimol Naš boj relja liberalizmu. Tega zatirati in pomagati, da se zatr6, je dolžnost rsakega pravega moža. Ker liberalizem je kaga našega naroda, liberalizem je zločin in izdajstvo na veri in narodni Ne plašimo se pri svojem dela napadov in blatenja naših nasprotnikor. Saj ravno njih vpitje dokazuje, da nas ova-žujejo in se nas bojč. > I'ustite pio, naj lajajo. To kale le, da jahamo!« Zato še nadalje stojmo trdno mož ob moža, da ko zopet napoči dan volilnih bojev, bomo Bvojim nasprotnikom lahko mirno iti hladno rekli: Pridite, mi smo pripravljeni I Pri volitvi odbora je bil zatem potrjen prejšnji odbor, le namesto odsto-pivšega g. Antona Kanalec iz Drežnice, je bil izvoljen g. Jakob Skubin iz Jezerc (občina Drežnica). Društvu predseduje g. Ivan Lapanja, dež. poslanec. K točki „slučajnoBti“ se je oglasilo več mož z raznimi predlogi in prošnjami, kakor sledč: G. Anton Bajt iz Selc: društvo naj napravi prošnjo nu visoko vlado, da bi slavnoista podpirala zboljšanje, oziroma gradenje poti od Smasti do vasi Krn in od Selc do Kamna; G. Valentin Sok iz Kreda za regulacijo Nadiže; G. IvanLenkič iz Breginja za nastanitev živinozdravnika v Kobaridu; G. Miha H r a s t iz Borjane za upeljatev takse na laške delavce, ki iščejo dela pri nas, in za regulacijo borjanskih hudournikov; G. Tomaž Kranjc iz Starega-sela za regulacijo Idrije. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti; društvo bo tozadevno napravilo prošnje na pristojna mesta. G. Kranjc Tomaž iz Starega-sela, vpraša, ali jo Oskar Gabršček še državni poslanec in ali je še živ, ker se o njem ničesar ne čaje. G. Ciril Metod Vaga odgovarja, da temu vprašanja ne ve gotovega od- govora. Časopisi ne poročajo o njegovem življenju, mrtvaški listi niso sporočili njegove smrti. S toplimi besedami zahvale in po-zivljanja k vstrajnosti zaključi g. predsednik zborovanje. • Politični pregled. Državni zbor. — V torek pričel je državni zbor zopet Bvoje delovanje. Koj po otvoritvi seje začel je govoriti ministerski predsednik dr. Korber. Omenjal je najprej neutralnost naše države nasproti rusko-japonski vojski. Potem dotaknil se jo dogodkov na Balkanu ter rekel, da se jo nadejati, da se bodo reforme v Macedoniji izvršile mirnim potom Označil je kot popolnoma neutemeljene govorice o mobiliziranju naše armade in dostavil, da bode vlada že naprej povedala, ako bi se imelo to zgoditi. (Veselost med poslanci.) Omenjal je potem nekatere trgovinske pogodbe, katere bode morala naša država r najbližjem času skleniti z drugimi državami, kakor z Italijo itd. Povedal je tudi, da bode naučni minister še v isti seji predložil zakonski načrt glede ustanovitve italijanske pravne akademije v Roveretu. Govoril je potem o proračuna ter o re-krutni predlogi ter pozival zbornico, naj se loti mirnega in plodnega delovanja. — Dr. Kramai', ki je dobil za dr. Korberjem besedo, je stavil predlog, da se otvori debata o govora ministerskega predsednika. Vsonemci so začeli strašno apiti ter psovati dr. Kramara. Naravnost besneti pa so začeli, ko je predsednik Vetter naznanil, da je bil dr. Kramafov predlog sprejet. — V ti seji je predložila vlada več svojih predlogov in zakonskih načrtov. Bilo je prijavljenih tudi mnogo interpelacij in nujnih predlogov. Samo Čehi imajo pripravljenih kakih 170 najnih predlogov. Čehi so stavili zaradi izgredov v Pragi dva nujna predlogu in dve interpelaciji, Nemci pa več interpelacij. Kakor se vidi, pričelo je tudi to zasedanje v znamenju češke obstrukcije. Državni zbor bode mlatil 14 dnij prazno slamo, potem se ga pa dr. Koerber zopet znebi in § 14 začel bode vršiti svojo nalogo. Vladal bode torej maskirani absolutizem, pravimo absolutizem, kajti dr. Koerber ni prav čisto nič te&nosrčen pri agibaoju, kaj naj bi se prav za prav smelo dovoliti in zgoditi, držeč se strogo ustavnih določb na podlagi § 14. Rusko-japonska vojska. Zadnje dni so sicer poročali listi, du se je japonsko rojno brodovje približalo Vladivostoku, ter da so Japonci v bližini Vladivostoka izkrcali kakih 2400 vojakov. Zadnjo vest so popravili listi tako, da je bil kraj, kjer so Japonci izkrcali onih 2400 vojakov, oddaljen od Vladivostoka le 360 km. O japonskem vojnem brodovju pa ni bilo zadnje dni ne duha ne sluha več. Hkratu pa prihajajo zdaj vesti, da so začeli Japonci v nedeljo popolndne ob 1. uri 26 m bombardirati Vladivostok s petih ladij. Do-tična brzojavka iz Petrograda se glasi: Danes, t. j. 6. marca, se je približalo k obrežju zaliva LJsuri in sicer ob 1. uri in 25 m pet japonskih oklopnic in dve križarki, ki so prišle od otoka Askold. Imenovane ladijn postavilo so se v bojno črto nasproti zalivoma Patrokol in Sobol ter so začele streljati z vsemi topovi, ki nesejo jako daleč. Sovražno brodovje bilo je oddaljeno od obrežja kakih 8 vrst. Streli so bili naperjeni proti obrežnim utrdbam. Niso pa prizadeli nikake škode ne baterijam, pa tudi mestu n6. Večina izstreljenih projektilov ni razpočila. Naše baterije, pri katerih sta bila generala Vo ronec in Artamanov in drugi vojaški dostojanstveniki, niso niti streljale in so ie pričakovale, da bi se jim sovražnik bolj približal. Bombardiranje je trajalo 65 m. Ob 2. urah in 20 m je nehal sovražnik streljati potem, ko je oddal 200 strelov in ne je umaknil zopet nazaj proti otoku Askold. Sovražne ladije bile so pokrite z ledom. Napad, ki ni nam prav čisto nič škodoval, stal je sovražnika najmanj 200.000 rubljev. Prebivalstvo bilo je popolnoma mirno. Pripravljeno je bilo že od zjutraj na ta napad, kajti že za rana so zapazile straže daleč na morju sovražno brodovje. * # * General Pllug brzojavlja iz Port Arturja: Tukaj in v Inkau-u vse mirno. Očividci poročajo, da lež6 med otoki prj Gemulpu ostanki potopljene japonske kri- žarice. ♦ ♦ ♦ Odpoklicanje korejskega poslanika iz Petrograda se smatra kot napoved vojske od strani Koreje. Od&iej bo Rusija b Korejo ravnala kol sovražno državo. + * • V New Yorku, je HI velik ljudski shod, sklican od Ircev, ki je protestiral proti ameriškemu časopisja, ki sloji na japonski strani, in sklenil poslali predsednika Rooseveltu poziv, naj se Amerika ne d& izrabljati Angležem proti Rusiji. * * O Stanje v Vladivostoka. Dopisnik »raške brz. agenture1' .»roča iz Vladivostoka: Noč od nedelje na ponde-Ijek je bila mirna. Prebivalstvo in o-jaštvo je dobro volje. V mestu je policija napravila lov na Japonce. Lepaki naznanjajo, da bo policija nagradila vsacega, ki ovadi navzočnost kakega Japonca in da so osebe, ki Japonci; prikrivajo, podvržene vojnemu sodišču. * * * Vrhni poveljnik Kuropat-k i n. Iz Petrograda se poroča berolinski „Post“, da se baje poda vrhovni pove- j Ijnik Kuropatkin na bojišče okolo 11. ali 12. t. m. Kakor zagotovljajo krogi generalnega štaba, bo koneftm t. m. koncentrirano v Vztočni Aziji 240.000 vojakov, ■' na kar se takoj pričnejo operacije začetkom aprila po že določenem vojnem načrtu. — I Dopisi. Iz Plavij. — Dne 28. februvarja t. 1. je pila v neki krčmi družba Slovencev. Zraven je bila tudi italijanskn družba. «... 'jnni so začeli dražiti Slovence ter naenkrat zgrabili nekoga, ga sredi sobe ob tla vrgli, ga pretepali in metali kozarce nanj. Ob tem času pa pride tovariš Slovenec ter na tleh ležečega iz italijanskih rok gotove smrti reši. — Italijanom Be ne sme nič zgoditi, oni pa z nožem nad Slovence pri vsaki priliki. Iz Avč. — (f M i h a e 1 Čargo.) —■ Ni ga več „Mihota“, priljubljenega tr- j govskega pomočnika v trgovini gosp. J. Bavdaža v Avčah. Po kratki bolezni je dne 7. t. m. prešel v boljše življenje v rani mladosti. Pokojnik je bil zelo pri- ' ljubljen že v Bovcu v pitih trgovinah. Oj z Bogom, Miha, ti kličemo okoličani in sosedje odjemalci. Rabil si pravično . tehtnico, Bog ti daj prestati tehtnico božje pravičnosti, česar ne dvomimo Na tvoj rani grob nam bridke solze padajo! Oj kratek čas ti bil je dan, Na svidenje na sodni dan I —c. Lokve, dne 6 marca 1904. 1 — Slišali smo, da se naš g. župnik ne mara prepirati s takim človekom, kakor je dopisnik s Trnovega s svojimi dopisi v * „Soči“ in „Primorcu“. Zato mu damo mi en odgovor. — Najprej izjavljamo, da smo mi prijatelji s Trnovci, s katerimi ( skupaj delamo in občujemo (še prej ka- I kor je prišel ta dopisnik v naš kraj, in bomo še, ko njega voč tukaj ne bo). Mi | se ž njimi prav nič ne prepiramo, tudi jih radi imamo, kakor dobri ljudje dobre ljudi. Škoda je le, da imajo med seboj takega zatelebanca, ki ne da miru ne na Trnovem, ne na Lokvah, ki napada naše dušne pastirje po umazanih časnikih in jemlje ugled, ki hodi celo poslušat, kaj govore cestni kamni, kaj pijejo po krčmah popotniki, kaj delajo ljudje po hišah — in take reči potem raznaša v javnost. Tak človek zasluži, da bi ga fino oprali v kakem kalu, da bi nekoliko bolj k pameti prišel... Čitali smo v edinem .Primorcu", ki še hodi v naš kraj, da je naš g. župnik i o lanskih volitvah strašil s peklom v svojih priJigah. Na to odgovarjamo tistemu vsevedežu da mi, ki hodimo tudi v cerkev poslušat pridigo, nismo nič slišali o tistih strašilih radi volitev. Soveda smo slišali, da kdor umrje v smrtnem grehu, bo pogubljen. Morebiti pa bo rešen samo trnovski dopisnik !? D.iljo pravi tisti čudak, da so knjigo v farovžu raztrešene po kuhinji. Mi pa vemo, ki smo bili večkrat v župnem uradu na Lokvah, da so dotičnu knjige a tam, kjer imajo biti in ne drugod ; da nam tudi g. župnik hitro postreže, ako rabimo kaj iz dotičnih knjig —■ bolj kakor na Trnovem, ko moramo delavsko knjižice hoditi ukupovat v Čepovan. Konečno pa svetujemo tiBtemu dopisnika, naj Be nikar ne zaletoje v na- Ijar. Vsakdo nuj ga odžene iz hiše, ker prodaja krivo „robo“. Le čevlje naj prodaja kopitar! Komnu,je v Rim. — Z odobre-njem premil, kneza-nadškola se je sestavi! poseben odbor za prihodnje romanje v Rim. Če se oglasi vsaj 260 udeležni-kov, preskrbi železniško vodstvo potnikom poseben vlak. Potnina tja in nazaj znaša čez Loreto in Aaizi za III. razred 42 lir (okoli 40 K), za II. razred 6605 lir (okoli 60 kron), za I. razred 9145 lir (okoli 87 kron). Romanje bodo skoro gotovo teden po veliki noči, ker se bodo vršile v Rimu velike slovesnosti v čast sv. Gregorija s pontitikalno mašo sv. očeta v gregorijanskem petju. — Napro-šeni so čč. gg. dušni pastirji, da to objavo razglasijo svojim duhovnjanom ter naznanijo odboru število udeležnikov do 15. marca. — Predsedstvo odbora za Slovence je prevzel preč. g. Ivan K o-košar, župnik pri sv. Ignacija v Gorici, kamor naj ae tozadevna sporočila pošiljajo. Družba sv. Mohorja v Gorici. — Število Mohorjanov v goriškem mestu se je pomnožilo letos za 46. Lep napredek. Sodnija je vendar prej! — Pra-šali smo predzadnjič: „Kdo je poprej — ali sodnija ali „Soča“ — ali novi prerok ?“ Danes sicer moramo odgovoriti, da je„Soča“ sicer pisala prej o nekem »klerikalnem divjaštvu1*, in da je neki prerok prerokoval za strašansko „pobijanjeu tudi občutno kazen prej, nego je vedela o tem sodnija in obravnavala dogodek z dne 7. jan. t. I. — Toda sodnija se ni zmenila, kaj je pisala „Soča“ prej; tudi ne, kaj je prerokoval in ji ukazoval „z upom zmageu novi prerok prej, ampak je za tožence oprostila, tožitelju pa dovolila, da se sme pritožiti naprej ... Ali je napravil rekurz, tega ne vemo še; vendar že danes smemo reči, da bo sodnija tudi vil. inštanci prej, a e g o „S o č a* i n novi prerok, ki bi tako rad naše „klerikalce“ pozobal za večerjo ... Stavbeni cerkveni odbor. — C. k. namestništvo je vzelo tudi na znanje pravita novoustanovljenega odbora za gradnjo nove cerkve na Livku (okraj Tolmin.) Hranilnica in posojilnica v Biljah registr. zadruga z neomejeno zavezo bo imela dne 26. t. m. ob 31/, uri pop. v pritličju kapelanije v Biljah redni občni zbr00 m. Na vrhu te gore našli so namreč neko votlino, v kateri je bilo vse potrebno orodje za izdelovanje denara. Med tem orodjem bilo je tudi 5 kamnotisov. Zaprli so več oseb in med njimi tudi litografa Petra Valzacchija, ki je izgotovil dotične kamnotise. Zapletenih je baje v to zadevo prav mnogo oseb, ki so uživale med ljudstvom posebno spoštovanje vsled svoje imovitOBti. Velika tatvina v Trstu. — V noči od pondeljka na torek bo neznani tatje ukradli tvrdki Schenkor in dr., ki ima svojo podružnico v Trstu v ulici Sale, iz železoe blagajne 7780 kron 67 vin. ! j Tatje odprli so najprej uradne pro-' store finančnega inšpektorata, nahajajoče se v II. nadstropju iste hiše in so po vrvi splezali it kuhinje II. nadstr. v kuhinjo I. nadstr., ki pripada k stanovanju, v katorem se nahaja podružnica zgoraj omenjene tvrdke. Iz te kuhinje, v kateri ima tvrdka shranjene svoje stare ropotije in drva in v kateri se zdaj nikdar ne kuha, prišli so tatje v sobo, kjer 8e nahaja železna blagajna, ter jo od zgorej prevrtali. O uzmovičih ni ne dnba ne sluha. Sploh se dogajajo v Trstu zadnji čas jako drzne in mnogoštevilne tatvine, ne da bi mogla priti policija tatovom na sled, ih je vsled tega tržaško prebivalstvo jako vznemirjeno. Debelost nog, ki je vzbudila sum. — Ko so nekega dne ljudje zapuščali svobodno luko v Trstu, je opazil neki redar, da ima eden odhajajočih zelo sumljive debele noge in da ta debelost hi v pravem razmerju z ostalim životom. Radovedni redar je odvel moža na inšpektorat, kjer so tudi res prav kmalu pogodili, kaj je vzrok tisti nerazmerni debelosti nog. V spodnjih hlačah se je skrbno skrivalo — 3 kg. kave. Ker je pa mož priznal, da je ona kava na nedovoljen način prišla v njegove spodnje hlače, so moža odvedli v zapor. Noge •o seveda hitro — splahnile. Dopolnilna deželnozborska volitev na Kranjskem. — Katoliško-na-rodna Itranka na Kranjskem postavila je za kandidata pri ti 'volitvi, ki je postala potrebna vsled preselitve g. dr. Brejca na Koroško, g. Frana Demšarja, župana v Selcih. Plesala je do smrti 29-letna hči bogatega posestnika Hodnyja v Hernalsu pri Dunaju in to v pondeljek zvečer. Plesala je namreč toliko časa, dokler se ni zgrudila mrtva na tla. Ali ji ni zadostoval za ples pustni čas?! V postnem času ni varno plesati, kakor kaže, imenujmo ga tako, ta slučaj. f Grof Waldersee. — Minolo soboto umrli pruski marial grof Alfred Waldersee se je rodil 8. aprila 1832. Leta 1866 in 1870—71 se je udeležil vojne v generalnem štabu. Leta 1888 je postal načelnik generalnega štaba na mesto od-stopivšega grofa Moltkeja, potem inšpektor vojske in generalni maršal. Začetkom avgusta 1900 je bil imenovan poveljnikom evropskih in japonskih čet v Kitaju, a je doapel na bojišče, ko je bil boj proti kitajskim bokserjem že skoro dovršen. Kratka zgodovina katoliške cerkve za šole z 28 podobami, spisal č. g. Alojzij Stroj, katehet v Ljnbljani. Odobril preč. knezo-škofijski ordinarijat t Ljubljani. Cena vezani knjigi 1 K 40 v. — Knjigo priporočamo najtopleje. Zahvala. — Zahvaljujemo se na tem mestu vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in bi. goap. c. kr. vodjn Fr. Orešecu, ki so spremili našo pokojno in nepozabno mamo k večnemu počitku. Družina Terčič. šega g. župnika in sploh ne v našo gorsko planoto, naj raje doma pomela pred svojim pragom. — Živi duh slovanski! Mi stojimo trdni Kakor zidi grada . . . Lokvarski fantje. Novice. Vinorejcl, pozor! — Vsakdo vč, kolikega pomena za vinarstvo je dandanes škropljenje z vitrijoloin in žvepljanje trt o pravem času. Skušnja uči, da od pravočasne rabe teh pripomočkov je včasih odvisen v' vinski pridelek. Zato p a modri gospodarji o pravem času mislijo na to, da se preskrbijo s potrebno množino vitrijola in žvepla. T ...m gospodarjem hoče iti »Goriška zveza11, ki se jo osnovala iz „Cen-tralne posojilnice11, na roko ter je pripravljena poskrbeti jim po najnižji ceni in pod ugodnimi pogoji najboljega blaga te vrste. F lo svrho je razposlala svojim članom, posojilnicam in zadrugam, vabilo nauaročbo potrebnega vitrijola ali modre galice in žvepla. Vsakdo, ki želi vitrijola ali žvepla, naj Be oglasi pri posojilnici ali zadrugi, katere član je. Tam dobi tiskan uzorec, na kateri zapiše, koliko blaga želi imeti, ter se zaveže s podpisom, da blago sprejme in plača, ko mu bo Bporočeno, da je došlo. Vsaka posojilnica ali zadruga naroči na svoje ime s posebnim naročilnim listom pri rGoriški zvezi" ono množino blaga, za katero so se oglasili njeni člani. Ko blago dojde, je dobi vsakdo ali v zalogi »Goriške zveze" ali pri domači posojilnici, kakor ta odloči. »Goriška zveza11 je začasno v istih prostorih v ulici Vetturini h. št. 9, kakor »Centralna posojilnica". Opozoriti moramo, da posojilnice in zadruge sprejemajo naročila samo od svojih članov, in da vsak član sme naročiti blaga le za svojo rabo, ne pa tudi za soseda ali katerega prijatelja. Kdor bi torej rad naročil katero množino omenjenega blaga, pa ni še ud katere posojilnice ali zadruge, naj postane prej njen ud, in tedaj lahko naroči, kolikor potrebuje. Član „Centralne posojilnice11 postane vsakdo, ki jej pristopi z enim opravilnim deležem v znesku 2 K; član dragih posojilnic in zadrng postane vsakdo po določbah dotičnih pravil. Ponudba „Goriške zveze" se glasi: Bakreni v i t r i j o 1 (modra galica), izvrstno angleško blago z 98—99% vitrijola brez vsake železne primesi, približno po 64 K a carino vred v zalogi „Gor. zveze “. Žveplo, jako fine vrste, Ventilate Trezza, finost 86 do 95% Chancel, v vrečah po 26 kg približno 18 K 76 h, ▼ vrečah po 50 kg približno 18 K za 100 kg franko zaloga „Gor. zveze*. Zmleto žveplo v vrečah po 60 kg 17*60 K za 100 kg. Cene so približne in se dejo natanko določiti še le na podlagi skupnega naročila in njega obsega. Pri obračunu se bo uvaževal vsak upadek in povišek na ceni. Zveza deluje brez dobička ter računa za režijske stroške po 25 vinarjev od kvintala vrhu nizke voznine s kolodvora v zalogo. Vinorejui, požurite ae z naročili pri svojih posojilnicah in zadrugah, katere naj pošljejo „Zvezi“ naročilne liate hitro ko mogoče, a najkasneje do 20. t. m. Vinorejci, pozor! ne odlašajte tega, kar mora biti! Ravnateljem na učiteljišču v Kopru je imenovan gosp. Viktor Bež e k, doaedaj profesor na tukajšnjem ženskem izobraževališču. Umrl je v četrtek v Gorici čast. gosp. Anton N a n u 11 i, vpokojeni duhoven v 83. letu svoje dobe. V aobotoob 10. ari predpoludne se je vršil pogreb. Pokojnikovo truplo prepeljali so na sv. Go«>. N. p. v m.! Osebua vest. — G. Ivan Okretič, ki je imel naslov in značaj vidjesodnega svetnika, in ki je bil prideljen generalnemu državnemu pravdništvu na Dunaju, imenovan je pravim višjeaodnim svetnikom ecxtra statum na višjem deželnem sodišču v Trstu. Potres. — Danes zjutraj Čul se je v Gorici in okolici še precej močan, 6 do 6 sekund trajajoči, potres. Sunek je bil valovit. Smer od juga proti severju. Za „Alojzljevlšče“ je prejela uprava „Prim. Lista” 10 kron, katere je daroval veleč. g. Ivan Leben, kurat na Libuinjem. Za „Šo1h1(I Dom"1 je prejela uprava „Prim. Lista11 10 K, kntere je daroval veleč. g. Ivan Leben, kurat na Li-bušnjem. Za sloveusko slrotifiče oziroma t.% „katol. društvo detoljubov11 so darovali : P. n. N. L. I K, Frančišek Špacapan 60 v, Josip Golob, kurat, 1 K, neko društvo za izgovorjene ptujke 1 K 84 vin. Goriški odsek c. kr. kmetijske družbe. — V torek je izvolil goriški odsek c. kr. kmetijske družbe izmed svoje sredo 10 članov v osrednji odbor imenovane dmzbe. Volitev je bila jako buran. '.jila so je v znamenju najbrezob-zirnejšega terorizma in aatr.»volje. Slovenskih članov, ki so plačali udnino za leto 1904 in ki so vsled tega bili opravičeni izvrševati svojo volilno pravico, bilo je ta dan v Gorici 90. Pripustilo se jih je k volitvi pa samo G6, dočim se je 24 članom pristop k volitvi zabranil, ker niso imeli in niso sploh mogli dobiti neke posebne bele izkaznice, neke novotarije, popolnoma neutemeljene v pravilih, katero si je dr. Pajer izmislil, da je onemogočil zmago Slovencem. Sploh bb je postopanje dr. Pajerja pri ti volitvi moralo gabiti vsakemu, ki ima v sebi le iskrico poštenja. Vrhunec brezobzirnosti in samovolje pa je dosegel dr. Pajer s tem, daje brez izk&znioe glasoval v imenu slovenske kmetijske šole za laške kandidate, dočim nista dva mestna policaja, stoječa ob uhodu v vežo, aiovenskim članom dovolila niti uhoda v dvorano, ker niso imeli posebne bele izkaznice, čeravno so imeli pobotnico, iz katere je bilo razvidno, da ao plačali udnino za leto 1904 in na kateri je tiskano, da sme s prikazom iste član vršiti svoje pravice. Nasledek takega škandaloznega in skrajno gnjusnega postopanja, ki starcu ala dr. Pajer jako slabo piistoja in ga mora spraviti ob vsak ugled ne samo pri Slovencih, ampak tudi pri vaeh onih, ki imajo le količkaj čuta do doatojnosti in do pravice, je bil ta, da je prodrla italijanaka lista z 88 glasovi, dočim ao ostali slovenski kandidatje v manjšini z 66 glasovi. Od slovenske strani se je seveda glaano in Odločno proteatiralo proti takemu ne-čuvenemu ravnanju od atrani predsednika, a ta, namreč dr. Pajer, imel je za vse to gluha ušesa. Ako bi ae pa bila izvršila volitev pravilno, in bi ae bili pripustili k nji vai slovenski člani, ki ao bili popolnoma opravičeni voliti, potem bi bili dobili slovenski kandidatje 90 glasov, in zmaga bi bila torej na slovenski strani. Ta volitev pa dokazuje, da ne bodemo mogli Slovenci tudi na iem popolnoma gospodarskem polju več skupno orati z Italijani, kajti dr. Pajerjeva samovolja in brezobzirnost napraviti hoče iz kmetijske družbe zgolj italijansko politično društvo. Proti temu pa nismo poklicani le Slovenci, da odločno nastopamo, marveč poklicana je tndi državna oblast, in sicer ne samo zaradi tega, ker ima dolžnoat čuvati nad tem, da se društvena pravila, katera je ona odobrila, ne kršijo, ampak tudi zaradi tega, ker se kmetijska družba redi večinoma iz državnih podpor, ki pa nimajo in ne smejo nikakor imeti namena podpirati italijanske politike, marveč podpirati na Goriškem kmetijstvo, ki se nahaja po veliki večini v rokah Slovencev, po obstoječih postavkn popolnoma jednakopravnih državljanov z Italijani. Pravična rešitev te zadeve postala je za nas Slovence na Goriškem pereče vprašanje, katerega ne smemo niti za treno-tek spustiti izpred oči. Nova župnija. — V pondeljek 7. t. m. naznanilo je slovesno pritrkovanje zvonov, da se je slednjič po dolgem času izpolnila srčna želja te občine, da je namreč dosedanji vikarijat Vel. Žablje povišan v župnijo z vsemi pravicami, ki tičejo župniji. — Dal Bog, da bi z novo župnijo prišlo v to občino tudi več zadovoljnosti in edinosti, kajti v edinosti je moč! — Dosedanji vikar H. Črnigoj je imenovan župnim upraviteljem. Predstojnldtvo samostana na Sv. Gori naznanja, da radi pomanjkanja prostora na ondotnem pokopališču v prihodnje več ne bi moglo postreči onim, ki bi želeli tamkaj pokopani biti. Razume se 8amo od sebi, da so izvzeti tisti, ki so že prostor plačali ali pa si ga ustmeno a predstojništvom zagotovili. Luteransko sv. pismo. — Opozarjamo č. duhovnike pa tudi ljudstvo, da se je te dni podal nek človek iz Gorice na Tolminsko prodajat luteransko dv. pismo. Ta človek je po poklicu čev- Zaicga ponarejalcev denara. — Ponarejale! denara in po največ avstrijskega papirnatega denara nahajali so se že več let zaporedoma v okolici Gemone na Videmskem. Mnogo jih je bilo tam tndi že prijetih in obsojenih od italijanskih sodišč, ali nikdar ni bilo mogoče priti na sled ti zalegi popolnoma, posebno zaradi tega ne, ker niso obsojenci nikdar hoteli izdati svojih sokrivcev. Ta obrtnija cvetela je v omenjeni okolici tako bujno, da je bilo tamošnje ljudstvo prepričano, da je marsikateri tam obogatel jedino le z razpečavanjem ponarejenega denara. Zadnje dni smo poročali, da ao prijeli tam nekega Pico, pri katerem ao našli 360.000 K ponarenega avstr, denara v bankovcih. Zdaj pa prihaja vest, da ao prišli na sled celi zalegi ter našli tudi dotično „fabriko" denara. Ta se je na« Loterijske številke. 5. marca. Trst.................. 10 1 34 72 38 Line . ........... 77 66 89 18 74 Hiša na prodaj v Mirnu št. 215 pod Gradom obstoječa iz pritličja, 1. nadstropja' podstrešja ter dvorišča. Pripravna za krčmo in sa tovarno kož. Cena 8000 kron. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri posestniku Mihu Šinigoju v Mirnu it. 221. Tržne cene Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 190— do 210 — „ Sandomingo „ 230— 240 — „ Java . . . . „ 230— n 240— „ Portorico . • „ 280— 300— „ Ceylon . . . „ 290— i« 300— Slakdor .... „ 69— 71 — Špeh „ 136— » 140— Petrolij v sodu . . „ 41-50 n 42— Maslo surovo . . „ 180— >» 190 — Otrobi debele „ 1030 )) 11 80 „ drobne . » io- v 10-60 Turšiča .... „ 13-80 » IS- „ za hrano . „ 1250 n IS— Oves „ 12-60 )) 14— Moka ogerska: št. 0 K 32— št. 1 K30 80 št. 2 K 2960 „ 3 „ 28 40, „ 4 „ 27 60, „ 6 „ 26 60 št. 6 K 25 40. Anton Kuštrin Gosposki ulicah, štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstva v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfd istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke drnžba bv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranja in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. j-jj? Pozor! Pozor! Na prodaj je belo in črno briško, vipavsko, furlansko in istrijansko vino. OdpoSilja se na Vse kraje v sodčkih od 56 litrov naprej. Postrežba je točna, cene imerne. Se priporoča s spoštovanjem Josip Toroš, Via del Ponte Isonzo hšt. 6. ^ Gorica. gg Anton Potaztky v Gorici, na sredi Raitela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovallšče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna okovala za vse letie lase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. © -O rt b oS a o a o A o BS O fc i Prosiva zahtevati listko! Največja trgovina z železjom Konjedit* & Zajec Gorica, prefl nadškofijo Slev. 5 in podražoica v hiši „Montau. Za čas Btavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor : cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorlol. Pocinkana Sica aa vinograde po jako ani&anih cenah / Pozor! Eno krone nagrade izplačava vsakemu, kdor dnkužn s potrdili najine nove Hmerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. i Prosiva s a hto v ati listke! krojaški mojster v Gorici naPlacutl 28. Priporoča se vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom za obilna naročila. •eeeeetiteeeeseeees Elina slov. kleparska ielavnica v ulici sv. Antona št. 1 Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih oenah. Zagotavlj < točno in solidno postrežbo udani Karol Čufer, klep. mojster. Na prodaj je BOŽJI grob za veliki teden, lesen s platnom prevlečen in poslikan, visok 6 m, širok 3 m in globok kaka 2Vs m. Rabljen je malo. Kupni pogoji se izvedo pri stolnem župniku v Gorici. Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro št. 20 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših 'krajev. Corfu ... kr. 56 Bari ..........60 Lucca ... „70 Nizza • . . „80 Najfinejše . gl 1 Priporočam č. duhovščini In cerkvenim »skrbništvom. Za luč . . . kr. 32 Jedilno . . „40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 56 Krojaška zadruga Gorica, Gosposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhente, in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči se zimski čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. W jKnton jFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, imahogulo zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prisl na domača vina ter postreže tudi •/ jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. v Gorici Edina kiojačnlca prve vrste, civilna, vojaška in uradniška. Velika zaloga gotovih oblek in vsakovrstnega sukna iz avstrijskih in inozemskih tvornic, posebno za čč. duhovščino gotovih sukenj. Imam izdelane in izdelujem jopiče, pelogrine in zimske suknje s kožuhovino za dame po najnovejšem kroju. Cene proti vsaki konkurenci. Blago na meter se prodaja najceneje. Se priporoča sl. občinstvu M. Poveraj. Karol Draščik, pekovski mojster ua Komu v Gorici odlikovan z častno diplomo na]vlš]ega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in porode itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Lekarna CristolMi v Gorici Prave in edino šel. kapljice % znamko bv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je n*-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno Žličico (Varstvena znamka) p0pije.— Okrepi ielodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in ii-votna linost (mrtvost). Te kapljico tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ Pošilja vsako blago poštnine prosto! Teod. Slabanja srebrar v Gorici,ulica Morelli 12. Stare posode popravi in prenovi, pozlati in posrebri v o g-nju, pozlati tu-di strelovodne o-sti vse po naj-nižjih cenah. Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu po poljubnem slogu. Da si morojo tudi bolj 'revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero katero se izplačuje na obrok«* Breč. p. n. na-ročevalec si obroke lahko sam določi. PoSilja vsako b'ago poštnine prosto! Sprejema hranilne vloge katero obrestuje po 41/2u/0 polumeseČDo; ne-v*dign6ne obreatipripi-sujo konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica Siama. Posojila udom na osebni kredit po 1% in n* vknjižbo po &'/,/« »Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane k glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dali od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludue.