1		(		V	l	1	i		n B ■
LETO IV.	Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
Štev. 7	LENART, 9. APRILA 1964
Skupna seja občinske skupščine in občinskega odbora SZDL Lenart
SPREJETA OBČINSKI STATUT IN DRUŽBENI NAČRT ZA LETO 1964
Statut odreja dejanske možnosti
Seje so se kot gosti udeležili Janko Markič, podpredsednik OO SZDL Maribor, Niko Jesenovec, zvezni poslanec in republiški poslanci Jelka Firbas, Janez Švajncer in Ernest Šmid. — Sprejet odlok o odpravi družbenega investicijskega sklada občine Lenart. — V »Klemosu« podaljšana prisilna uprava.
Organizacije in materialno finančno poslovanje
V zadnjem času ugotavljamo v raznih družbenih organizacijah in društvih dokaj nekritičen odnos do materialnega in finančnega poslovanja. V nekaterih organizacijah je pomanjkljiva evidenca o dohodkih in izdatkih, skora j nikjer pa ne vodijo predpisanih knjig o osnovnih sredstvih, kar je nedvomno nepravilno, saj se lahko o takem poslovanju okoriščajo z družbeno imovino tisti, ki za to nimajo pravice. To se je že primerilo. V malokateri organizaciji ali društvu opravljajo letne inventure. ki naj bi pokazale realno stanje osnovnih sredstev. Nadzorni odbori ali revizijske komisije so po navadi neučinkoviti družbeni organi, ker se pregledovanja finančnega .in materialnega poslovanja lotevajo premalo družbeno odgovorno in dosledno. V revizijskih komisijah in nadzornih odborih so v večini primerov tudi ljudje, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe za to delo in včasih tudi pri najboljši volji ne morejo ugotoviti dejanskega stanja. Imeli smo celo primer v Voličini, kjer je bil prejšnji predsednik OO RK tudi član nadzornega odbora, kar vsekakor ni usklajeno z vlogo odbora RK in njegovega nadzornega odbora.
Nujno je, da ne ostanemo pri starem, kar se tiče materialnega in finančnega poslovanja, da se tudi v organizacijah ter društvih začnemo oprijemati sodobnejših metod poslovanja. V nadzorne odbore in revizijske komisije bo potrebno vključiti več gtrokovnjakov iz finančne stroke. ki bodo hkrati družbeno politično razgledani, saj končno naloga revizijskih organov ni samo v ugotavljanju finančnega in materialnega stanja, temveč tudi v tem. da spremljajo izvajanja delovnih načrtov ter predlagajo ukrepe za neizvajanje.
Nujno bo tudi potrebno urediti enotno evidenco sicer specifično za posamezne organizacije in društva, vendar znotraj teh za vse njihove organizacije in društva enotno evidenco. Evidenca pa mora biti taka, da bo čimbolj enostavna, iz katere pa bo mogoče vsak čas ugotoviti dejansko stanje, bodisi finančnih sredstev, ali osnovnih sredstev. Za osnovna sredstva bi kazalo nastaviti s splošnimi predpisi določene knjige osnovnih sredstev, seveda bi to veljalo za tiste organizacije in društva, ki razpolagajo z več osnovnimi sredstvi. Nadalje bo potrebno uvesti vsaj tromesečno revizijo finančnega poslovanja v vseh organizacijah in društvih, ne samo v občinskih forumih, kakor je sedaj praksa. Za izvedbo te naloge bi kazalo predsednike nadzornih odborov oz. revizijskih komisij osebno zadolžiti. Skratka gre za to, da ustvarimo evidenco in uvedemo tako kontrolo, da ne bo mogoče si prilaščati družbenih sredstev in tudi ne koristiti v nepravilne namene.
V soboto 28. maroa sta se na skupni seji sestala občinska skupščina in občinski odbor SZDL Lenart. Sejo je vodil predsednik občinske skupščine Edo-Zorko Mihec. Kot gostje so se konference udeležili Janko Markič, • podpredsednik OO SZDL Maribor, Niko Jesenovec, zvezni poslanec in republiški poslanci Jelka Firbas, Janez Švajncer in Ernest Šmid. Najprej je bilo na dnevnem redu skupne seje sprejetje statuta občine Lenart. U-vodne misli je podal predsednik skupščine, ki je med drugim poudaril, da se je komisija pri sestavi statuta ravnala po načelu, naj pride v statut tisto, kar je glede na materialno osnovo občine mogoče uresničiti. Povedal je tudi, da je bil statut dobro leto v razpravi in, da se je sestankov, na katerih so razpravljali o statutu, udeležilo preko 2 tisoč ljudi. Komisija je sprejela >4 predlogov za spremembo ,statuta. Razen dveh so bili vsi osvojeni. V razpravi je povzel besedo tudi Fran jo Muršec, predsednik Občinskega odbora SZDL Lenart, ki je dejal, da je statut rezultat skupnih stališč, ki so prišla do izraza v daljši razpravi. V svojem izvajanju je posebno poudaril določila v statutu, ki govorijo o upoštevanju mnenj družbeno političnih organizacij, zlasti pa SZDL kot naj-
Z zaključnimi razgovori v torek 31. marca je bila končana Politična šola pri občinskem komiteju ZKS, ki so jo obiskovali družbeno politični delavci iz sindikata in socialistične zveze. Šolo je obiskovalo 25 slušateljev, ki so poslušali predavanja o znanstvenem socializmu, politični ekonomiji, delavskemu gibanju in družbeni ureditvi SFRJ. Skupaj je bilo okrog 90 ur predavanj.
bolj množične družbeno politične organizacije. Dejal je še, da je zelo važno, ko statut določa tudi sodelovanje skupščine s samoupravnimi organi. Na koncu je menil, naj bi se vsi občani dodobra seznanili s statutom in ga tudi dosledno izvajali.
K razpravi se je priglasil odbornik Janko Kšela iz Gradišča, ki je. predlagal naj bi v statut vnesli tudi določilo, po katerem bi skupščina morala zagotoviti polovico sredstev za gradnjo ali obnovo šolskih poslopij in nabavo učil v primeru, če polovico sredstev zbero občani v denarju ali materialu. Predlog je bil zagrnjen. ker sredstva za šolstvo deli sklad za šolstvo in ker je s statutom že določeno, kako se podpirajo prizadevanja občanov v krajevnih skupnostih. Tone .Štefanec je menil, naj bi glede nastavitve uslužbencev v državni .upravi zaenkrat še ne določili srednje šole kot pogoja in naj bi rekli, da je pogoj za sprejem v službeno razmerje na mesto vodilnega uslužbenca potrebna praviloma srednja šolska izobrazba. Predlog je podprl z dejstvom, da je trenutno težko dobiti uslužbence s končano srednjo šolo, mogoče pa jih je dobiti z daljšo prakso v upravi. Predlog je bil prav tako zavrnjen, ker baje v tem pogledu ni problemov.
(Nadalj. na 3. strani)
Uprava šole je ob zaključku pouka priredila enodnevno ponč-no ekskurzijo v Pomuije. Slušatelji in predavatelji so si ogledali tovarno mlečnega prahu, tovarno mesnih izdelkov in farmo pitancev v Murski Soboti ter tovarno metanola v Lendavi. Povsod so jih zelo lepo sprejeli. V tovarni mesnih izdelkov pa so jim pripravili tudi malico.
i»«»»iJt
\inflvsiwtu |
V	Braziliji je prišlo do državnega udara, ki so ga izvedli desničarski elementi. Udar je bil naperjen proti predsedniku Goulartu, ki se je zavzemal za globlje socialne reforme v tej državi. Desno usmerjeni Ranieri Mazzili je postal začasni predsednik Brazilije. Nazadnjaške sile, ki so prevzele oblast si utrjujejo svoj položaj. Predsednik Gonlart je odstopil. Sicer pa so poročila iz Brazilije o dejanskem stanju zelo nasprotujoča. Posamezni poročevalci poročajo, da so desničarske sile zaprle več pristašev prejšnjega predsednika. V rokah upornikov so tudi vse javne ustanove. Desnica nadzoruje tisk in radio. Preokret v Braziliji je pravzaprav precejšen korak nazaj, zlasti še, ker je krmilo države prevzel človek z izrazito desničarskimi ambicijami.
Sovjetska zveza se je odločila, da ne bo več molče prenašala neupravičenih in grobih očitkov Kitajske. Zato je moskovski list >■■ Pravda« pred nedavnim objavil relerat, ki ga je Suslov podal na plenumu CK KPSZ. V tem dokumentu se Sovjetska zveza zavzema za sestanek komunističnih partij na katerem bi razpravljali o ideoloških razlikah, ki razdvajajo posamezne partije.
V	Ljubljani so končali i republiško konierenco Zveze mladine. Na konferenci so sprejeli ustrezne sklepe v zvezi s socialistično vzgojo mladine.
Na tiskovni konferenci v državnem sekretariatu za notranje zadeve so poudarili važnost in uspešnost konference veleposlanikov neangažiranih držav, ki se je pred nedavnim končala v cejlon-skem glavnem mestu Colombu. Konferenca je dobro uspela tako po številni udeležbi držav kot po tem, da so bila dosežena soglasja po najbolj poglavitnih vprašanjih. Na konferenci v Colombu so sklenili, da bo druga konferenca neangažiranih držav v Kairu. Udeležilo pa se je bo precej več držav kot na Beograjski konferenci.
Na konferenci o trgovini in razvoju v Ženevi so obširno razpravljali o mednarodnih trgovinskih odnosih in blagovni izmenjavi. Precej delegatov se je izreklo za ustanovitev svetovne trgovinske organizacije, ki bi usklajevala trgovinske odnose na širšem področju.
Na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora zvezne skupščine so poslanci razpravljali o gospodarjenju trga in cenah. Priporočili so, da je potrebno okrepiti samoupravljanje in zboljšati pogoje gospodarjenja.
Predsednik republike Tito bo junija letos na povabilo predsednika Kekkonena obiskal Finsko.
V	Saudovi Arabiji je prišlo do prestolne spremembe. Kralj Ibn Saud je vladar le še forma'no. Saudski premier in prestolonaslednik princ Fejsal je prevzel vso oblast v državi.
V	Ljubljani je bil kongres Zveze Svobod Slovenije. Organizacija se je na kongresu preimenovala v kulturno prosvetno organizacijo.
Na Cipru so sile OZN prevzele svojo dolžnost, kljub temu pa se stanje še ni povsem normaliziralo.
Končana politična šola
Slušatelji PŠ so bili na ekskurziji v Pomurju
Nizki stroški vzreje pitancev
Kljub prizadevnosti kolektiva K Z Lenart lani izguba'
V Kmetijski zadrugi Lenart so dosegli lepe uspehe pri reji pitancev. Poleg tega, da iso lani spita® velike (količine tovrstne živine, so imeli zelo nizke proizvodne stroške preračunano na pnega pitanca. Po podatkih zadruge so bili lani povprečni stroški reje enega pitanca v celotni zadrugi 399 din, medtem ko so bili ti stroški na obratu v Lenartu samo 363 din. V Lenartu so tako nizki stroški predvsem /ato, ker je tukaj koncentrirana živina v večjem številu na enem mestu, medtem ko zunanji obrati redijo živino v hlevih majhne kapacitete, kar je nerentabilno.
din. Zadruga gotovo poslovnega leta ne bi zaključila s tako izgu-ibo, če (bi bila lani tudi boljša sadna letina, saj je bil odkup sadja zelo slab. V lenarški zadrugi menijo, da pšenica ni primerna za Slovenske gorice, zato J)i je ne kazalo več forsi rati, kot ,se je to svojčas delalo. Težiti hi bilo potrebno bolj smelo k razbijanju osnovnih panog živinoreje in sadjarstva. Zadružni svet kmetijske zadruge Lenart je pred kratkim odobril nakup večjega števila strojev, kamionov in traktorjev. Skupna vrednost nabavljenih osnovnih sredstev bo 50 milijonov din. Člani za-
	"1 0 1
	'te i 'JE. • m *■
jplp • •• '	
WBBk \	
3 IHijSv " tU i <	
ZASEDANJE ZADRUŽNEGA SVETA KZ LENART — Člani zadružnega sveta Lenarške kmetijske zadruge so na zadnji seji razpravljali o gospodarjenju v preteklem letu. Na sliki: ined poslušanjem poročevalca o izvršitvi sklepov zadnje seje ZS.
Ta podatek pove v primerjavi z republiškim povprečjem, da so navedeni stroški celo pod republiškim povprečjem oz., tla so znatno nižji. To je tembolj važno, ker je lenarška občina namenjena za razvoj živinoreje, ki jo je mogoče uspešno razvijati, kar potrjujejo tudi .gornji podatki.
Kljub temu, da so delavci zaposleni v kmetijski zadrugi Lenart in zadružniki lani storili vse, da bi dosegli kar najboljši poslovni uspeh, je zadruga lansko leto zaključila s 25 milijoni din izgube, čeprav so vsi mislili, da bo izguba najmanj 50 milijonska. Izguba je nastala v pretežni večini v lastni proizvodnji. Med drugim je nastala pri pšenici, ki so jo zaradi neugodne zime morali na 30 ha preorati. Pridelek je bil zaradi neugodnih vremenskih razmer 20 centov na ha, namesto 40 planiranih. Zalo so pridelali 244 tisoč kg manj pšenice kot so predvidevali. Preračunano v vrednost to pomeni 7,5 milijonov din. Izguba je tudi v sadjarstvu dosegla 7 milijonov
PO OBČNIH ZBORIH BOJEVNIŠKIH ORGANIZACIJ
Člani protestirajo proti oživljanju fašizma v Zahodni Nemčiji
Združenje bojevniških organizacij občine Lenart je na nedavno končanih občnih zborih ostro obsodilo ponovno oživljanje fašizma v Zahodni Nemčiji. V tem smislu podpirajo vodstva združenja vsi člani organizacij ,ZB. ZROP in VVI.
Na občnem zboru zveze borcev so v razpravi mnogo govorili o raznih oblikah materialne pomoči bivšim borcem in njihovim družinskim članom, ki so socialno ogroženi. Sklenili so tudi, da je potrebno razpravljati o statutih predvsem s stališča, kako se obravnavajo vprašanja borcev. Na zboru ofScirjev on podoficirjev so poudarili, da se
morajo le ti stalno izobraževati, zato so menili naj hi bili vsi člani naročeni na list »TV - 15<. Grajali so tudi disciplino nekaterih oficirjev in podoficirjev, ki je zlasti zadnji čas popustila. Menili so še, da hi kazalo posvetiti vso skrb družbeni vzgoji članov, ki odhajajo na delo v .inozemstvo.
Na občnem zboru vojaških vojnih invalidov so se nekateri zavzemali za davčne olajšave pri invalidih, ki so za delo nezmožni. .Izrazili so tudi mnenje, naj bi ,se tudi takoimenovani avstro-ogrski invalidi enako vrednotili kot invalidi NOB.
ŠKODLJIVI POJAVI V BLAGOVNEM PROMETU
Kaznovani zaradi gospodarskega kriminala naj se ne postavljajo na vodilna delovna mesta
družnega sveta so tudi menili, da bi bilo potrebno razmisliti, ali bi se izplačalo prenesti klavnico iz Lenarta v Voličino, kakor se pripravlja. Menili so namreč, naj bi se klavnica v Lenartu ustrezno preuredila in bi ustrezala tako dolgo, dokler ne bo urejena sodobna klavnica v sklopu mariborskega Agrokombinata, kjer se pripravljajo za gradnjo takega objekta.
Nekateri člani zadružnega sveta so tudi predlagali, naj bi zadruga prirejala poučne ekskurzije za zadružnike oziroma kooperante. Na isti seji so člani ZS sklenili, da KZ Lenart pristopi skupnosti za izdajanje lista »Domače novice«.
Člani sveta za občo upravo in notranje zadeve pri skupščini občine Lenart so pred nedavnim razpravljali o nekaterih škodljivih pojavih v blagovnem prometu. Predvsem so se dotaknili pojavov gospodarskega kriminala v trgovskih podjetjih in zadrugah. Na podlagi razprave in podanih poročil so sprejeli nekaj priporočil, ki jih je svet posredoval občinski skupščini.
Svet predlaga skupščini občine Lenart, naj Ibi razbremenili tržnega inšpektorja, ki naj bi v prihodnje opravljal le tržno inšpekcijo, sistematično kontroliral pravilnost poslovanja in ugotavljal gibanje cen. Člani sveta tudi priporočajo poostritev kontrole cen, notranje kontrole v podjetjih, kontrole nad tem, kako se obravnavajo potrošniška
posojila, kako se izplačujejo premije itd.
člani sveta so tudi menili, naj bi v primerih, ko se večkrat ugotovijo primanjkljaji, opravili večkratno izredne inventure. V inventurne komisije bi kazalo v jbodoče predvidevati bolj strokovno razgledane ljudi, ki bodo tega posla vešči.
Na seji sveta za občo upravo in družbene službe so tudi menili, da je potrebno voditi tako kadrovsko politiko pri nastavitvi odgovornih uslužbencev, da bodo ta delovna mesta zasedali ljudje s potrebnimi moralnimi kvalitetami.
Zavzeli so se tudi za to, naj se na vodilna delovna mesta ne postavljajo ljudje, ki so bili kaznovani zaradi gospodarskega kriminala.
SIMBOLIČNI*DAVKI ZA OBRTNIKE
Tisti, ki jim jc opravljanje obrti postranski poklic, plačujejo davek v stalnem znesku
Lani smo tudi občini Lenart vpričo občutnega upadanja števila obrtnikov, zlasti v takoimenovanih kritičnih strokah, začeli resno razmišljati o vzrokih takega stanja. Podatek, da je ostalo le nekaj obrtnikov, je bil več kot zaskrbljujoč, zato je občinska skupščina sprejela ustrezne ukrepe in davek za obrtnike znižala, kolikor je bilo mogoče. Da je bil ukrep občinske skupščine upravi-
čen, potrjuje tudi dejstvo, da je lani oz. letos na novo prijavilo obrt okoli 50 interesentov. Toda s tem še niso pokrite vse potrebe po obrtnih uslugah, zato je občinska skupščina Lenart letos sprejela nove olajšave. Samostojni poklici bodo letos plačevali občinsko doklado po naslednjih stopnjah:
Živinsko kožo nazaj!
Na seji zadružnega sveta neke kmetijske zadruge v občini so posamezniki kritizirali, zakaj zadruga zahteva, naj kmetje vračajo vreče umetnih gnojil.
Neki član zadružnega sveta je ta ukrep zadruge takole komentiral: Ce zadruga zahteva vrnitev vreč od umetnih gnojil, potem bomo mi zahtevali od zadruge vrnitev kož od živine, ki jo prodajamo.
Kategorija	Stopnje
davčnih	obč. do-
osnov v	klade —
dinarjih	lestvice
nad do	i. ir. in.
100.000 200.000 500.000 +00.000 500.000 600.000 700.000 soo.ooo
900.000
loo.ooo 200.000 300.000 «0.000 500.000 500.000 700.000 800.000 900.000
Po I. lestvici plačujejo občinsko doklado zavezanci, ki opravljajo uslužno obrt in zasebni gostilničarji. Za usluž-nostno obrt se šteje, če obrtnik izdeluje gotove izdelke po naročilu strank iz lastnega ali naročnikovega materiala.
(Nadalj. na 6. strani)
Družbeni načrt občine in predlogi volivcev
O družbenem načrtu in proračunu občine Lenart za leto 1964 so razpravljali t udi na zborih volivcev, kjer je -bilo podanih nekaj predlogov za spremembo oz. dopolnitev.
Na zboru volivcev v VOLIČINI so predlagali, naj bi se zaselek Jazbine od h. št. 95 do 108 pri obremenitvi z Občinsko doklado uvrstil v IV. lestvico, torej tako kot je razvrščen Zavrh. Predlog se nanaša na leto 1965, zato se ga ni upoštevalo.
V	GRADIŠČU so volivci predlagali i, naj bi naselje Zg. Senar-sko glede občinske doklade istovetili z Gočovo in ga uvrstili iz I. v II. lestvico. V tej zvezi je odbornik KS Gradišče Alojz Dohaja poslal na skupščino pritožbo, ki jo je podpisalo 55 občanov. Podpisi n|iso Ibili overjeni. Po sklepu svetov občinske skupščine predloga OBČINSKA SKUPŠČINA NI OSVOJILA.
Volivci iz ZGORNJE ŠCAVNI-CE so predlagali, naj se Zg. Ročica, ki je glede doklade predvidena v III. lestvici Istoveti s Sp. Ročico, ki je v IV. lestvici, ker med obema krajema ni posebnih razlik
PREDLOG IE UPOŠTEVAN TAKO. DA ŠE SP. ROČICA RAZVRSTI V III. LESTVICO. Volivci tega območja so tudi predlagali, naj ise naselje Bačkova, ki je predvideno v I. lestvici skupaj z Zg. Ščavnico razvrsti v nižio lestvico. PREDLOG JE BIL UPOŠTEVAN IN JE NASELJE BAČKOVA RAZVRŠČENO V II. LESTVICO.
NA ZBORU VOLIVCEV V CERKVENJAKU so predlagali naj se naselje Cogetinci glede občinske doklade uvrsti iz II. v ITI. lestvico. PREDLOG NI BIL UPOŠTEVAN.
Na zborih volivcev so razpravljali še o drugih vprašanjih in predlagali spremembe.
V	LENARTU so menili, naj se za vzdrževanje čistoče in komunalnih naprav zagotovijo potrebna sredstva, v SELCIH so se zavzeli za to, naj se zagotovi 50C tisoč din za popravilo zadružnega doima, volivci v BENEDIKTU so predlagali, naj se nadaljuje z gradnjo ceste Benedikt—Drva-nja, sicer bo cesta propadla. Predlagali so tudi, naj bi se najela sredstva za popravilo šole. Volivci v LOKAVCU so predlagali, naj se naročijo načrti za gradnjo trgovskega paviljona v tem kraju. Predlagali so tudi, naj občina zagotovi sredstva za adaptacijo šole pod pogojem, da načrte plačajo sami.
Na zboru volivcev v GRADIŠČU so razpravljali o usposobitvi občinske tehtnice v tem kraju in o tem, naj bi se začelo z izgradnjo vodovoda.
To je nekaj najpomembnejših predlogov, ki so povezani z družbenim načrtom občine. PREDLOGI SE LETOS NE BODO UPOŠTEVALI, KER NI SREDSTEV.
str°60 zaupno
Mimo zadružnega sveta
Kljub temu, da pri nas mnogo govorimo o samoupravljanju in pravicah, ki jih imajo zamoupravni organi, pa v precej primerih naletimo na precej grobo kršenje teh pravic oziroma pristojnosti. Včasih so pri-istrojnosti kršene tudi v primerih. ko gre za odločitve, ki so pogojene z velikimi izdatki. Tak primer se je pripetil v KZ Lenart, kjer so kupili kamion — vlačilec brez predhodne odobritve zadružnega sveta in so nakup predložili ZS v odobritev na zadnji seji. Precej članov ZS je dokaj ostro nastopilo proti takemu načinu poslovanja in se spraševalo, kaj bi bilo, če bi zadružni is vet nakup zavrnil. Res, je sicer, da je o nakupu razpravljal in ga odobril delavski svet delovne enote Transport, vendar to kljub temu ne upravičuje tega, zakaj ni
Pred kratkim so člani dramske skupine prosvetnega društva Gradišče uprizorili komedijo >DAN ODDIHA«, ki je požela velik in spontan aplavz številnih gledalcev, ki so med in po predstavi odkrito izražali simpatije do igre in hvalili kvalitetno izvedbo. Čeprav delo samo ne pomeni najtežje stvaritve v tovrstni literaturi, je potrebno priznati, da iso se gradiški igralci izkazali in dosegli uspeh, ki je verjetno še večji kot so ga dosegli z lani uprizorjenim delom s katerim so dosegli prvo mesto na občinski dramski reviji. Zelo razveseljivo in spodbudno je tu-
imel pri nakupu končne besede zadružni svet, ki je zaenkrat še pristojen za take odločitve. Baje se je z nakupom vlačilca zelo mudilo, ker jih je bilo malo na tržišču, vendar je le treba reči, da izdatki za izredno sejo ZS ne bi smeli biti razlog za to. da se kupi osnovno sredstvo mimo sklepa tega samoupravnega organa, ki je vredno več milijonov din.
Izjava o »Mladina in hišnik«
Podpisana izjavljam, da sem pisala pismo o odnosu hišnika v Gradišču do mladine. To sem storila na prigovarjanje mladine in pismo tudi podpisala.
Navedene stvari, ki so bile za hišnika žaljive niso resnične. vendar tega prej nisem vedela. Tem potom pre-kllcujem navedbe v članku pod gornjim naslovom in se hišniku zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
škerget Gustika, 1. r.
di dejstvo, da smo videli na odru igralce, ki iso se prvič predstavili v dokaj zahtevnih vlogah, nadalje, da so domala vsi govorili lep slovenski jezik in, da so uspeli ustvariti logično povezavo jned seboj brez večjih odstopanj. Nekoliko je uspeh zmanjšal sicer za to delo prepočasen tempo in v nekaterih vlogah premajhen temperament. Vse to pa bi bilo mogoče do medobčinske revije še popraviti. Gotovo je, da bo Gradišče resen konkurent za sodelovanje na medobčinski in morebiti celo na okrajni dramski reviji.
SPREJETA OBČINSKI STATUT IN DRUŽBENI NAČRT ZA LETO 1964
(Nadalj. s 1. strani) Tone Škrban je glede predloga, naj bi v statut vnesli določilo po katerem morajo uslužbenci državne uprave, ki nimajo ustrezne srednje izobrazbe, napravili izpit za potrebno izobrazbo v štirih letih, menil, naj se razmisli, kako rešiti vprašanje za tiste, ki imajo do upokojitve samo nekaj let Predlog se ni upošteval brez obrazložitve. Po prvih dveh predlogih je bilo opravljeno glasovanje, vendar je bil izid dokaj neprepričljiv, saj se je veliko odbornikov glasovanja vzdržalo. , Po razpravi je bil statut občine sprejet. V današnji številki objavljamo dopolnitve in spremembe statuta, ki so jih prispevali občani in zbori volivcev.
Odlok o sprejetju družbenega načrta in proračuna za leto 1964 je obrazložil Ludvik Šteleer, odbornik skupščine. Podrobnosti o gospodarskih predvidevanjih ne objavljamo, ker smo o tem že pisali. Na drugem mestu pa pišemo o tem. kako so se upoštevali predlogi zborov volivcev glede družbenega načrta. Po izvajanju tov. Štelcerja se je prijavil k razpravi odbornik iz Zg. Ščavnice tov. Šnajder, ki je apeliral na odbornike, naj odobrijo več sredstev za gradnjo kulturnega doma v ščavnici, kakor predvideva družbeni načrt. Po daljši razpravi so člani skupščine sklenili, naj se za ta namen z družbenim načrtom določi 800 tisoč din, prej je bilo določenih 500.000 din. Nadalje je razpravljal o tem, naj bi začeli raziskovati, zakaj je vedno manj živine. Ludvik Štelcer se je zavzemal za to, naj bi pri odmeri občinske doklade kraj Cogetinci prenesli iz druge v tretjo lestvico. Predlog je bil zavrnjen.
Republiška poslanka Jelka Fir-ibais je med drugim v svoji razpravi dejala, da je potrebno predvsem iskati lastne možnosti pri gospodarjenju. Menila je tudi, da bo potrebno v prihodnje vse odločitve sprejemati na podlagi analiz, družbeni načrt za leto 1965 pa prej sprejeti kakor smo letošnjega, da bo mogoče pravočasno zaprositi za kredite. Predlagala je tudi, naj bi občinska skupščina ne razpravljala samo takrat, ko je potrebno sprejeti zakonski predpis. Menila je ,še. da bi kazalo poživeti delo kluba članov občinske skupščine. Po razpravi je bil družbeni načrt zja leto 1964 sprejet.
V nadaljevan ju seje so še razpravljali o najetju kreditov za začetek gradnje bencinske črpalke, dokončanje gostišča in kulturnega doma v Lenartu.
Odborniki so tudi razpravljali o odpravi družbenega investicijskega sklada občine Lenart. V tej zvezi so sprejeli ustrezen odlok, ki ga objavljamo v današnji številki.
Prisilni upravitelj v podjetju »Klemos« je preko ustreznega sveta pri skupščini predlagal, naj bi podaljšali prisilno upravo v tem podjetju, ker ni bilo mogoče v tako kratkem času urediti vseh zadev v zvezi s kritjem investicij. Odborniki so sklenili, naj se prisilna uprava podaljša za dva meseca, oziroma do konca junija.
IGRALCI IN REŽISER — V igri »Dan oddiha«, ki jo je pred nedavnim uprizorilo prosvetno društvo Gradišče, so nastopili domala sami mladi igralci. Na sliki: od leve proti desni: Feliks Ploj. Francka Dečko, Irena Plevnik, Ivo Štrakl, Terezija Lorenci (zakriti obraz), režiserka Štefanija Kšela, Ivan Štok, Feliks Dečko in Milena Štrakl. Manjka nosilec osrednje vloge Anton Drumlič.
Gradiški igralci
so se izkazali
LENART
Razgibana gradbena dejavnost
Lenart kot središče občine se iz dneva v dan spreminja. Dobiva vedno lepšo podobo, h kaleri je zlasti pripomogla obnova kulturnega doma in gostišča. Oba objekta že služita svojemu namenu. Z letošnjim družbenim načrtom pa so predvidene še mnoge nove gradnje, ki bodo k lepši zunanjosti kraja še posebej prispevale. Seveda pa ne gre predvsem za polepšanje trga, temveč bolj za to, da se zgradijo nekateri nujno potrebni objekti.
PRIHODNJE LETO VEC SAMSKIH STANOVANJ
Lenarško gradbeno podjetje se je pred nedavnim lotilo obnove zgradbe na dvorišču občine, ki je svojčas služila zaporu. Zadnji čas pa so zgradbo uporabljale nekatere delovne organizacije za pisarne. Zgradbo na dvorišču skuipšfline občine Lenart bodo dvignili za dve nadstropji (sedaj je zgradba samo pritlična). Z dokončno Obnovo stavibe bodo Le-narčani pridobili okrog 23 samskih stanovanj, ki bodo v dobršni meri omilila stanovanjsko stisko. sa j je sedaj domala nemogoče dobiti primerno stanovan jc bodisi samsko ali družinsko. Zadnji čas je še prav poseben problem za družinska stanovanja, zalo na občinski skupščini razmišljajo, kako bi bilo mogoče čimprej začeti z gradnjo 21 stanovanjskega bloka. Če bi tak blok hoteli zgraditi. bi morale delovne organizacije nujno združiti sredstva, ker jih v stanovanjskem skladu ni več na razpolago.
TRGOVSKI PAVILJON IN POSTAJA LJUDSKE MILICE
Poslopje v trgu v katerem je seda j podružnica komunalne banke, bodo kmalu začeli podirati. Prav tako ibodo podrli poslopje za banko v katerem ima sedež
cestno delovodstvo. Na mestu, kjer sedaj stoji poslopje banke bi naj že letos ali prihodnje leto zgradili trinadstropno stavbo v kateri bodo dobili prostor postaja ljudske milice za pisarne in stanovanja miličnikov in podružnice komunalne banke. Na mestu, kjer pa sedaj stoji zgradba cestnega delovodstva, pa bodo letos začeli graditi trgovski paviljon, ki bo med najsodobnejšimi tovrstnimi objekti. Kmalu bodo v Lenartu tudi odprli prvo samopostrežno trgovino, ki jo urejujejo v poslopju, kjer ima trg. podjetje »Potrošnik« poslovalnico »Center«. Ne bo več dolgo, ko bodo Lenarčani dobili še eno mesnico, ki jo ureja KIK »Pomurka« iz Murske Sobote. Založena bo z vsemi vrstami mesnih izdelkov.
90 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
Lenarško gasilsko društvo le-tos praznuje 90-letnico obstoja. Ustanovljeno je bilo 1874. leta na pobudo nekaterih naprednih tržanov. Društvo se je vsa leta nazaj lepo razvijalo in se tudi dobro materialno opremilo. Sedaj ima gasilski orodni avtomobil TAM 4000, inotorko Savico kapacitete 300 litrov vode na minuto in motorko »Soro« novejšega tipa kapacitete 800 litrov vode na minuto.
Društvo je tudi opremljeno s potrebno dolžino cevi. tako da sodi med najbolj opremljena društva o občini. Lenarško gasilsko društvo pa so lahko tudi polivali s tem, da je najstarejše društvo v naši občini. Vključuje 38 operativnih članov in večje število ostalih članov. V društvu delujejo članska desetina, ženska in pionirska desetina. Do 23 leta starosti je v društvu včlanjenih le 8 mladincev iz kmečkih vrst, kar je za Lenart vsekakor premalo.
Lenarško gasilsko društvo je lani pripravilo predavanje o požarni varnosti, gasilskih aparatih in njihovi uporabi, organiziralo pa je tudi tečaj za izprašane gasilce, ki ga je uspešno zaključilo 7 gasilcev. Društvo je še priredilo posvetovanje o odnosu gasilcev na požarišču do ostalih državljanov. Na območju njihovega gasilskega društva zadnji čas ni bilo požarov, večkrat pa so pomagali gasiti goreče objekte v Zg. Stavnici in Voličini.
POŽARNOVARNOSTNI PREGLEDI
Letos so lenarški gasilci na lenarškem območju pregledali
vse dimnike ter tam, kjer je bilo ugotovljeno, da zaradi nezaščite-nosti dimnikov lahko pride do požara, naročili, naj se dimniki do določenega roka popravijo. Kmalu bodo opravili ponovni pregled in tiste, ki naloge ne bodo tačas opravil, predali v sodni postopek.
Lenarški gasilci so lani imeli 9 mokrih in >8 suhih vaj. Na oibčinskem gasilskem tekmovanju na katerem je sodelovalo 11 društev, pa so zasedli prvo mesto.
90-letnico Obstoja društva bodo zelo svečano proslavili. Po sedanjem še ne dokončnem predlogu ibodo prireditve v počastitev te obletnice od 12. do 16. avgusta letos. V gasilskem delu prireditev bodo sodelovala društva iz celotnega mariborskega okraja. Za prireditve bodo potrebovali večja sredstva, zato se bodo obrnili do vseh občanov in delovnih organizacij za denarno pomoč.
FARMA ZA 1.200 GLAV ŽIVINE
Potekajo zadnje priprave za gradnjo velike farme v Šetarovi. Vodjo delovne enote Lenart tov. Franca Šuma-tta smo v tej zvezi prosili, naj za naše bralce odgovori na nekaj vprašanj.
KOLIKOR NAM JE ZNANO. JE BILA PRVOTNA LOKACIJA ZA FARMO PREDVIDENA V PORČIČU. ZAKAJ STE SE SEDAJ ODLOČILI ZA ŠETAROVO?
Res je. Prvotno smo nameravali graditi farmo za pitance v Porčiču, medtem ko smo se zadnji čas odločili za primernejšo lokacijo v Šetarovi. Tukaj boimo z odkupom in zamenjavo v najkrajšem času pridobili okrog 1.000 ha obdelovalne zemlje, ki bo v neposredni bližini farme. Krma s te površine bo zadoščala za novo farmo, nekaj pa je bo celo ostalo.
OBSOJENE ZGRADBE — Na sli ki vidite v ospredju zgradbo cest nega delovodstva, v ozadju za njo pa poslopje banke. Obe zgra dbi bodo kmalu podrli. Na tem mestu pa zgradili novo banko, f	postajo ljudske milice in trgovski paviljon.
KOLIKO OBJEKTOV BOSTE ZGRADILI TER NAKŠ-NA BO KAPACITETA?
Zgradili bomo štiri hleve, v vsakem bo prostora za 300 pitancev. V prihodnjih letih pa bomo kapaciiteto z novogradnjami še povečali.
KJE JE DOLOČENA LOKACIJA?
V Šetarovi na šetarskih njivah blizu tamkajšnje kapele.
KAI PA SREDSTVA ZA GRADNJO?
Sredstva so odobrena. Zadruga je pri banki najela 140 milijonov din kredita. Omenjeni znesek bo zadoščal za dokončno izgradnjo hlevov, ki bodo zaprtega tipa. Priključke pa bo verjetno potrebno urejevati z dodatnimi sredstvu.
ZA VODO BO PRESKRBLJENO?
Glede vode ne bomo imeli posebnih težav. V bližini je namreč vodovod. So pa tudi prikladni studenci zelo blizu.
KDAJ BOSTE Z GRADNJO ZAČELI IN KDAJ BO KONČANA?
Z gradnjo bomo začeli letos aprila. Končana pa naj bi bila predvidoma letošnjo jesen. Gradbena dela bo izvajalo Gradbeno podjetje Lenart, ki nam je nudilo precej ugodne pogoje.
Jože Čeh, ing. agronomije
Tekoča
opravila v StdjotSlm
Interes sadjarjev mora biti, da bo sadje čim boljše, če pa hočemo to doseči, je potrebno storiti potrebne ukrepe pri vzdrževanju in negovanju sadnega drevja. Čeprav je že pozno, pa vendarle mislim, da bodo tile nasveti pripomogli k boljši negi naših sadovnjakov. Mesec april je zadnji rok za čiščenje in redčenje drevesnih kron, čeprav je bolje to delo opraviti pozimi ali v pozni jeseni. Kako bomo delali? Najprej odrežimo vse odmrle oz. suhe veje, nato vse polomljene. Odrežimo tudi vse veje, ki so okužene z rakom ali omelom, če so že preveč okužene, sicer pa pristopimo k zdravljenju. Pri redčenju krone moramo doseči enakomerno razdelitev vej v kroni in čimboljšo notranjo osvetlitev, zlasti pa vzhodnega dela krone. Torej pričnemo redčiti vrh krone. Če je drevo višje od šest do sedem metrov (to je višina, ko je otežkočeno pravilno škropljenje in obiranje), vrh popolnoma odstranimo (odžagamo) ali le delno pomladimo. Popolnoma odstranimo previsoke vrhe pri drevesih, katera imajo tudi spodnji del krone dobro razvit (široko raztezajoče spodnje veje).
Pri drevesih z delno odmrlimi spodnjimi suhimi vejami ali v prejšnjem letu odžaganimi in, da so sedaj debla gola 3 do 4 metre v višino, pa previsoke vrhe deloma ostranjujemo tako, da le najvišje dele kron, ki iso previsoki, odstranimo, ostali del krone pa močno razredčimo. Tako postopno nižanje drevesnih kron opravljamo tam, kjer bi zaradi pomanjkanja nepopolnega Obsega spodnjih delov kron bil prevelik izpad rodnosti v prvem letu, medtem ko pri drevesih s polnimi kronami odrežemo celotni vrh, ki je previsok enkrat, saj nam spodnje veje s povečano rodnostjo nadomestijo pridelek vrha v celoti. Pri normalno visokih kronah opravimo le temeljito redčenje. Pri deloma vseh starih drevesih na našem sadnem območju bolj ali manj ploščato ali stožčasto piramidno obliiko drevesnih krošenj. Primerno tej obliki pristopimo k redčenju. V nadaljnjem odstranimo prvenstveno vse navznotraj rastoče veje, ki se križajo z ostalimi vejami ter po svoji legi ne zavzemajo pravega mesta v kroni. Veje, ki so v kroni pravilno usmerjene, puščamo navzven čimbolj ena-
ŠTEVILO ZAPOSLENIH DELAVCEV IN STROKOVNJAKOV?
Predvidevamo, da bodo v viseli štirih objepktih nove farme zaposleni samo štirje hlevarji. Lahko seveda pride do spremembe, vendar bistvenih sprememb ne bo. Poleg tega bosta zaposlena veterinar in ing. agronomije.
ODKOD BOSTE DOBIVALI TELETA ZA FARMO?
Teleta za farmo bomo dobivali deloma iz kmečke, deloma pa iz lastne reje.
komerno razdeljene v vseh smereh. Vrline dele kron razredčimo močneje, tako, da ima SONCE DOVOLJ ŠIROKO POT V VSE DELE DREVESNE KROŠNJE.
Najnižji del krone lahko pustimo deloma gostejši. Sadno drevo z gosto nerazredčeno krono rodi zdravo in lepo sadje le na zunanjih delih krošnje, ki so izpostavljeni svetlobi in zraku, medtem ko v notranjosti krošnje zraste po navadi neokusno in drobno sadje. Drevo s pravilno redčeno krono rodi enakomerno zdravo in obarvano sadje tako v zunanjem kot notranjem delu drevesne krošnje. S takim pravilnim delom smo dejansko povečali površine rodnosti za ena do dvakrat v primeru z drevesom z nerazredčeno, senčno in pregosto krono.
Pri redčenju krone na vrhu si ne delajmo skrbi, če odrežemo katero vejo več. Bolje je namreč vrh krone razredčiti močneje kot pa premalo, isaj v višjih delih drevesne krošnje drevo buj-nejše raste.
Pri redčenju ali odstranjevanju spodnjih delov krone moramo biti zelo previdni.
NEPRAVILNO JE SPODNJE VEJE, CE SE SUŠIJO ali slabijo v rasti te odžagati, ker je višji vrh dovolj gost. S to nepravilno odstranitvijo spodnjih vej smo samo višali deblo in krono ter s tem otežkočili izvedbo škropljenja in trganja sadja, drevo pa oslabili in povzročili velike nepotrebne rane na deblu, ki težko zacelijo. Lahko traja več let, da s pravilnim redčenjem in pomlajevanjem drevo spet znižamo oz. da omogočimo, da se razrastejo nove mlade veje v spodnjem delu krone.
Pri redčenju kron moramo paziti, da pravilno odstranjujemo navzdol upognjen (viseč) izrojen zverižen rodni les, kateri ne prinaša kvalitetnega sadja. Na njegovem mestu puščamo mlajše poganjke, ki zopet polno rodijo. Tako imenovane vodne poganjke (raubarje) na vejah in deblu ne odstranimo v celoti, temveč jih le redčimo. Iz teh poganjkov vzgojimo novi rodni les ali dele veje ali pa tudi posamezne veje v kroni, kakor tudi del ali celotno krono z enkratnim ali postopnim
pomlajevanjem. ********************** • »♦♦♦♦♦♦♦»«♦«
KAKO BOSTE POSKRBE- l LI ZA ZADOSTNO ŠTEVILO t TELET?	t
V Verjanah An Benediktu	t
bomo zgradili farme za kra-	J
ve molznice. Tako si bomo	i
prevočasno zagotovili dovolj	t
telet.	|
KOLIKO SE BO ŠTEVILO	J
ŽIVINE S PREDVIDENO	|
IZGRADNJO POVEČALO?	|
Z novogradnjo se bo števi-	T
lo živine v delovni enoti Le-	T
nart povečalo od sedanjih	J
800 na 2.000 glav.	J
V SLOVENSKIH GORICAH SE PREDVIDEVA LETOS OBILNA SADNA LETINA
Po nastavku cvetnega brstja katerega je veliko preveč, bo tudi sadno drevje v normalnem razvoju (če drevja ne uniči cve-tožer ali če ine nastopi v času cvetenja slabo vreme) obilo rodilo. Zaradi preobilne rodnosti bo sadje ostalo drobno in slabo obarvano, če ne bomo pravočasno opravili škropljenja proti raznim boleznim in škodljivcem. Pred pričakovano sadno "letino drevje močno razredčimo. Naj se nam ne zdi škoda cvetnega pop-ja, ker ga bo kljub redčenju
Občinska skupščina Lenart je na seji dne 28. marcu 1964 sprejela statut občine Lenart s temi spremembami in dopolnitvami.
V	členu 2 se doda katastrska občina in naselje »Zg. Ščavnica«.
V	členu 7 se črta varianta za občinski praznik 30. julij. Praznik občine je 14. julij.
V	členu 54 se doda tretji odstavek, ki glasi:
»V organe družbenega upravljanja skladov imenuje občinska skupščina najmanj dva člana občinske skupščine. Druge člane imenujejo organizacije, ki so določene z aktom o ustanovitvi sklada.«
V	členu 56 se v tretjem odstavku doda liov stavek, ki glasi:
>0 uporabi sredstev so skladi dolžni seznanjati javnost.'
V	členu 66 se na koncu drugega odstavka namesto pike postavi vejica in dj-da besedilo:
»pri čemer se opira na mnenje družbeno političnih organizacij in pedagoške službe.«
Doda se nov tretji odstavek, ki glasi: »Učencem teh šol omogoča občinska skupščina šolanje na popolni šoli tako, da organizira reden prevoz učencev v šolo aH pa prispeva k stroškom prevoza.« Doda sc nov (vrti odstavek, ki glasi: »Občinska skupščina določi, v katerih krajih in po kakšnih pogojih uživajo šoloobvezni učenci ugodnosti iz prejšnjega odstavka.«
Tretji odstavek tega člena postane peti odstavek.
V	členu 67 se drugi odstavek pravilno glasi:
»Občinska skupščina podpira to dejavnost v okviru materialnih možnosti.« Člen S2 pravilno glasi: »Financiranje varstva se ureja tako, da plačajo starši praviloma vso oskrbo in prehrano otrok.
Občinska skupščina lahko po krajevnih skupnostih dotira vzgojno dejavnost in večje investicije.
Občinska skupščina določi, kako se iz občinskih sredstev plača del stroškov za varstvo otrok tistim staršem, če sami ali delovne organizacije v katerih so zaposleni, ne morejo plačati celotnih stroškov varstva.«
V	poglavju IV se doda nova točka 4, ki nosi naslov:
»4. Tehnična vzgoja.«
V	tej točki se dodajo trije novi Meni, ki glasijo:
Člen MS: Občina skrbi za tehnično izobraževanje občanov. Tehnično izobraževanje se razvija v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, katere podpirajo delovanje »Ljudske tehnike« kot strokovne organizacije za splošno tehnično vzgojo.«
Člen 99: »šole skrbijo za splošno tehnično vzgojo otrok in mladine tako, da razen pouka tehničnih spretnosti po učnem programu organizirajo tako izobraževanje tudi izven rednega' šolskega dela, ter strokovno sodelujejo z organizacijo »Ljudske tehnike«.«
Člen 100: »Občinska skupščina v skladu z materialnimi možnostmi nameni del sredstev za tehnično izobraževanje cb-ča nov.«
Sedanja točka 4., poglavja IV., postane točka 5, poglavja IV.
Sedanji člen 98 do 102 postanejo členi 101 do 105.
Sedanja točka 5., poglavja IV., postane točka 6, poglavja IV.
Sedanji členi 103 do 108 postanejo členi 106 do 111.
Spremeni se naziv točke 6, ki postane točka 7, poglavja IV in pravilno glasi: >7. Socialno zavarovanje.«
Sedanji členi 109 do 112 postanejo členi 1|12 do 11:5 in pravilno glasijo:
Člen 112: »Občinska skupščina ustanovi komunalno skupnost socialnega zavarovanja delavcev in kmetov. Zaradi načela smotrnosti in dobrega gospodarjenja, se občinska skupščina lahko sporazume s
ostalo dovolj za polno rodnost. Na neočiščenem (nerazredčenem) sadnem drevju nam veliko cvetja propada in s tem veliko hranilnih snovi. Del cvetja in plodov odpade zaradi slabe in nepopolne oprašitve (oploditve) in slabe prehranjenosti v notranjosti nerazredčenih pregostih kron. Na drevesu, ki smo ga razredčili, ostane veliko več plodov kot na nerazredčenem. Redčenje kron je poleg gnojenja in škropljenja važen ukrep za dosego redne in kvalitetne rodnosti.
Prihodnjič pa o gnojenju in škropljenju.
sosednjjiini občinami, da se ustanovi skupnost socialnega zavarovanja za širše območje.«
Člen 113: »Sredstva komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in kmetov upravljajo zavarovanci sami po svoiih skupščinah.«
Člen 114: »Sredistva za socialno zavarovanje se zagotovijo iz prispevkov za socialno zavarovanje.
Stopnja osnovnega in dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje določa komunalna skupnost socialnega zavarovanja v soglasju z občinsko skupščino, če ni drugače določeno s predpisi.«
Člen 115: »Komunalni zavod za socialno zavarovanje letno poroča občinski skupščini o svojem delu in o tem, kako se izvaja politika socialnega zavarovanja, kako se priznavajo pravice zavarovanim osebam in o poslovanju skladov.«
Sedanja točka 7. poglavja IV., postane točka 8. poglavja IV.
Sedanji členi 113 do 126 postanejo členi 116 do 129.
Sedanja točka 8. poglavja V., postane točka 9. poglavja IV., člen 127 do 129 te točke pa členi 130 do 132.
Sedanja točka 9. poglavja IV., postane točka 10. istega poglavja, sedanji člen 130 pa postane člen 133.
Sedanja točka 10. poglavja IV., postane točka 11. istega poglavlja. členi 131 do 137 tega poglavja pa postanejo členi 134 do 137.
V	členu 131, ki postane člen 134 se drugi odstavek .spremeni in pravilno glasi:
»Požarno varnostno službo opravljajo v občini: občinska gasilska zveza in gasilska društva z lastnimi sredstvi in s sredstvi, ki jih zagotovi občinska skupščina v svojem proračunu.« Doda se nov tretji odstavek, ki glasi: »Občinska skupščina skrbi za izvajanje preventivnih ukrepov po svojih organih. Občani in delovne organizacije so dolžni skrbeti, da se odpravljajo vzroki, ki povzročajo nastanek požara.«
Sedanji členi 135 do 167 postanejo členi 138 do 170.
Sedanji člen 1'58 postane člen 161 in se v njem doda:
v prvi alineji: Lenart za naselja še >Zg. Voličina — del«
v drugi alineji Gradišče za naselje še »Zg. Senarska, Zg. Verjane«
v peti alineji Voličina za naselja se pri naselju Zg. Voličina doda besedica »del«.
doda se nova osma alineja, ki glasi: »Lokavec za naselja: Lokavec in Rožen-grunt«.
Sedanji člen 160 postane 163. Tretji odstavek tega člena pravilno glasi:
»Mandat članov sveta traja 2 leti. Vsako leto se menja polovica članov sveta«.
V	sedanjem členu 163, ki postane člen 166 se četrta alineja pravilno glasi:
»— skrbi za gradnjo in vzdrževanje športnih objektov, za rekreacijo in tehnično vzgojo občanov«.
V	sedanjem členu 166, ki postane člen 169 se črta alineja šest »dohodki od pokopališč«.
Sedanii členi 168 do 173 postanejo členi 171 do 176.
V	sedanjem 175. oz. novem 176. členu se tretji odstavek pravilno glasi:
»V izključni pristojnosti vsakega zbora so:
—	volitve predsednika zbora;
—	volitve mandatno imunitetne komisije;
—	dopolnilne volitve in odpoklic odbornika zbora občinske skupščine.«
Dosedanji tretji odstavek tega člena postane četrti odstavek in pravilno glasi: »Ločeno sejo zbora občinske skupščine vodi predsednik zbora ki ga izvoli zbor na svoji seji za dobo dveh let.« Doda se nov člen 177, ki glasi: »Člen 177«
»Kadar odločata zbora na ločenih sejah, mora biti odlok ali drug sklep izglasovan v enakem besedilu.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Spremembe in dopolniive osnutka statuta občine Lenart
Knjige,Prešernove družbe6 so poceni
Ferdo Kovačič iz Lenarta dobitnik nagradnega žrebanja PD
Knjige Prešernove družbe so si že precej utrle pot tudi na podeželje, čeprav s številom naročnikov še ne moremo biti povsem zadovoljni. Zlasti zaostajajo izrazito po-deželjski kraji, verjetno ne toliko zaradi tega, ker ljudje v teh krajih ne bi želeli prebirati knjig PD, temveč bolj zato, ker niso seznanjeni s knjižnim programom te družbe in s ceno.
ZA 90« DIN ŠEST KNJIG
Kdor danes kupuje knjige v knjigarnah ve, da niso poceni in, da je dobro knjigo skoraj nemogoče dobiti za izpod 1.000 din. Zato so knjige Prešernove družbe tembolj dostopne vsem prebivalcem neglede na njihovo materialno stanje, saj bo na primer zbirka knjig PD za leto 19(4 vsebovala šest knjig, ki bodo stale samo 900 din.
Letos bodo naročniki knjig Prešernove družbe dobili za omenjeno ceno naslednje knjige:
1.	Prešernov koledar 1965.
2.	Emil Zola: Tereza Raquin, roman.
3.	Anton Ingolič: Enajstorica živih, mladinska povest.
4.	Egon Erwin Kich: Odkritja v Mehiki, potopisne slike.
5.	Ciril Cvetko: Glasba in mi.
6.	Ing. D. Ogrin: Zelenje v našem okolju
Vsi naročniki knjig Prešernove drtižbe pa bodo poleg imenovanih knjig dobili še brezplačno eno od štirih slik po lastni izbiri. Prešernova družba pošilja svojim naročnikom vsako leto najboljše reprodukcije domačih in tujih slikarjev.
Vsi naročniki, ki se naročijo na
knjige Prešernove družbe do določenega roka, pridejo v poštev za žrebanje. Vsako leto PD razdeli vrsto koristnih in praktičnih dobitkov tistim naročnikom, ki so izžrebani. Letos je bil izžreban tudi tov. Ferdo Kovačič iz Lenarta, ki mu je žreb naklonil radijski sprejemnik.
Po 11. členu zakona o uporabi sredstev federacije za gospodarske investicije (Uradni list SFRJ, štev. 52-716/63) je skupščina občine Lenart na seji dne 28. marca 1964 sprejela
ODLOK
o odpravi družbenega investicijskega sklada občine Lenart.
1.	člen
Družbeni investicijski sklad občine Lenart (v nadaljevanju sklad) se odpravi.
Sreastva, ki po veljavnih predpisih pripadajo odpravljenemu skladu, se vodijo na posebnem računu »Sredstva občine Lenart za investicije v gospodarstvu« pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva.
i
2.	člen
Sredstva iz drugega odstavka prejšnjega člena uporablja občina Lenart tako, da jih prenaša v kreditni sklad komunalne banke Maribor kot sredstva za kreditiranje investicij.
3.	člen
Komunalna banka Maribor uporablja sredstva, ki jih po tem odloku dobi v svoj kreditni sklad, po načelih bančnega kreditiranja, v skladu s smernicami družbenega plana občine Lenart ter v skladu z načeli ekonomičnosti in rentabilnosti vlaganj.
4.	člen
Skupščina občine Lenart določi vsako leto z odlokom ali družbenim planom višino sredstev iz prvega člena, ki se prenašajo v kreditni sklad pristojne komunalne banke.
S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi tudi namen uporabe sredstev.
5.	člen
Kadar zahtevajo splošni interesi, določeni z občinskim družbenim planom, odlokom ali z drugim na podlagi zakona izdanim predpisom, lahko komunalna banka pri kreditiranju določenih investicij odstopi od splošnih pogojev in načina bančnega kreditiranja. S posebno pogodbo med občino in banko se lahko določijo pogoji in obveznosti kreditiranja takih investicij.
V imenu občine sklene z banko pogodbo po prejšnjem odstavku predsednik občinske skupščine.
6.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljenega sklada, ki jih na dan 31. 12. 1963 izkazuje zaključni račun sklada za leto 1963, preidejo na komunalno banko.
Zaključni račun sklada za leto 1963 mora biti predložen skupščini občine v potrditev do konca aprila 1964.
7.	člen
Sredstva sklada iz prejšnjega člena preidejo na komunalno banko kot prenos v kreditni sklad banke. Z aktom skupščine občine o potrditvi zaključnega računa sklada za leto 1963 se določi tudi višina dela kreditnega sklada banke, katerega usmeritev in namen uporabe lahko vsako leto določa občinska skupščina.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor in se uporablja od 1. januarja 1964.
Številka: 4/3 06-4/63-3
Lenart, dne 28. 3. 1964.
Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko
dr. Gabei Franc Senica Br Muršec F Senica Br Cepič Mir Muršec F Rudolf Vi Kelhar Iv
Kelhar Iv
Simbolični davki za obrtnike
(Nadaljevanje z 2, strani) Po II. lestvici plačujejo občinsko dok-lado obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodno obrtno dejavnostjo, medtem ko po III. lestvici plačujejo doklado odvetniki.
Dohodnino v stalnem znesku plačujejo obrtniki ki opravljajo obrt kot postranski poklic. Tesarji, zidarji in pleskarji plačujejo letno 25 tisoč din, šivilje in krojači 8 tisoč, čevljarji in mlatilničarji pa 10 tisoč din. To so zares simbolični zneski in se bo z uvedbo nove tarife zanimanje za sprejem obrti gotovo še povečalo.
19 19 19 19 19 19 19
19
19
iitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
Naročite
»(Domače novice«
iiimiiiimiiHiiiiiimiiiiHiiiiitiiiiHiimiiMMiiiiiiiiiii
Pomisli-ugani
Knjigo »Ljubljana v ilegali« je prejel za pravilno rešeno uganko v 5. številki »Domačih novic« z dne 12. marca 1964, tov. Lojze Suš-nik, Jiršovci 70, p. Desternik pri Ptuju.
Pravilna rešitev se je glasila: Prometni milici pripada po ozna-kih na rokavih miličnik na levi strani slike.
Objavljamo sliko nekega kamiona. Vaša naloga je da uganete, kaj predstavlja znak nad kabino kamiona.
Tisti, ki bodo uganko pravilno rešili, pridejo v poštev za nagradno žrenanje.
Odgovore pošljite najkasneje do 20. aprila 1964 na naslov: Uredništvo »Domačih novic« Lenart, Radgonska cesta 9.
FILMSKIH
GRADIŠČE
12. aprila >ZVEZDE NOCI<, italijanski zabavno glasbeni film;
19. aprila »IIUD1CEV UCENEC«. ameriški pustolovski film;
LENART
12. aprila »KONJENIKI«, ameriški barvasti kinemaskopski film;
19. aprila »NI IMENA NA KROGLI«, ameriški barvni kinemaskopski film;
VOLIČINA
12. aprila ob 16. in 19. uri »LJUBEZEN POD NADZORSTVOM«, francoski film;
19. aprila ob 16. in 19. uri »ČRNI BLISK«, nemški barvni film.
PRODAM
Sadike domačih češpelj (sliv) in »pra-poršnic« prodam.
Oglasite se pri Jožetu Želu, Osek 49, p. Gradišče.
Delavska univerza občine Lenart
Rokovnik za mesec april 1964
Predavatelj
Naslov predavanja
Kraj
predavanja
ršček Strokovna in nestrokovna
pomoč poškod. človeku	Leuart
anko Potovanje okrog sveta	Benedikt
ranjo Koncepcija sodobne vojne	Jurov. dol
anko Potovanje okrog sveta	Benedikt
ko	Od izvira do izliva Drave	Lenart
ranjo Koncepcija sodobne vojne	Lokavec
da	Potopis	Lenart
an	Vrsta, način in uporaba
umetnih gnojil	Jurov. dol an Vrsta, način in uporaba
umetnih gnojil	Lokavec
Datum
3.	4
2.	4,
9.	4,
9.	4,
10.	4,
10.	4
17.	4.
23.	4.
24.	4,
Čas
Piše: Josip Merdaus
Iz tehnike
za šoto in dom
OD
V zadnji številki smo govorili o praktični uporabi električnega pisala ali pi-rograf, kot ga nekateri imenujejo in uverjen sem, da si ga je ta ali oni izmed vas že naredil in ga pridno uporablja. Tokrat bi se pogovorili nekaj več o praktični uporabi igle magnetnice v obliki kompasa ali o galvanoskopu, ki je priljubljen instrument elektroamater-jev in drugih. V šoli iste gotovo že predelali snov o magnetizmu in elektriki, kar vam bo koristilo predvsem pri izdelavi galvanoskopa seveda, če ste se odločili, da ga napravite.
Gotovo ste že imeli v rokah kompas ali pa ste ga pri tehničnem pouku že sami izdelali in se z njim poigrali ter pri tem občudovali izredno občutljivost igle magnetnice. Igla magnetnica bo sicer zaradi zemeljskega magnetizma imela svojo stalno smer sever—jug toda zanihala bo, če smo ji približali košček železa. Usmerila se bo proti njemu, kakor da prav iz njega izhaja vsa ta nevidna moč magnetizma. Se bolj poslušna je raznim magnetom in to predvsem stalnim magnetom, kajti tu šele pride do
pravega izraza zakon medsebojnega privlačevanja in odbijanja magnetnih polov.
Podoben vpliv imajo na magnetno iglo tudi električni prevodniki okoli katerih električni tok prav tako zbuja magnetno polje. Takšno elektromagnetno polje je
GAltoHOSKO*
posebno močno, kadar prevodnik zvijemo v obliki tuljave, kot so to delali pri izdelavi elektromagnetov. Enako kakor pravi magnet, ima tudi takšna tuljava svoje magnetne pole, seveda samo ta-
krat, kadar skozi njo kroži električni tok. Lega magnetnih polov je pri tem odvisna od smeri električnega toka. (Smer toka v tuljavi lahko določimo, če vemo, da tok teče po prevodniku od pozitivnega k negativnemu polu tokovodnega izvora.) Splošno pravilo velja: če tuljavo objamemo z desno roko tako, da bo električni tok tekel v smeri od dlani proti prstom, potem palec iste roke kaže, na kateri strani tuljave se nahaja severni magnetni pol. Glede na to, da se istoimenski poli odbijajo a nasprotnoimen-ski privlačujejo, kaj lahko ugotovimo, v katero smer se bo magnetna igla odklonila pod vplivom električne tuljave.. Če pola baterije zamenjamo, bo smer električnega toka obratna, s tem pa tudi lega magnetnih polov, in magnetna igla se bo odklonila v nasprotno jmer. Odklon igle bo tem večji, čim močnejši bo tok, ki kroži skozi tuljavo. Ob priključku izmeničnega toka bi igla glede na stalno spreminjanje polaritete morala nihati sem in tja, ker pa je njena vztrajna masa za tako nagle spremembe prevelika, v tem slučaju igla ne pokaže
večjih odklonov, temveč le malce vibrira na mestu.
Zato so instrumenti z magnetno iglo praktično uporabni le za istosmerni tok, pri čemer lahko določimo ne le jakost toka, temveč tudi polariteto tokovnega izvora. Takšno napravo imenujemo gal-vanoskop.
Izdelava galvanoskopa je dokaj enostavna, samo če imamo magnetno iglo in nekaj žice. Velikost galvanoskopa zavisi od velikosti igle odnosno kompasa, s katerim razpolagamo. Iglo magnetnico si lahko sami naredite iz stare urine vzmeti, ki jo zravnate, preluknjate s prebi-jačem, ki mora biti temu primerno oster in dovolj trd. V luknjo vtisnete čevljarsko zakovico, ki je votla in nam služi kot vodilo pri nasaditvi igle magnetnice na pokončni osi. Iglo magnetnico nato še namagnetimo s stalnim magnetom in prvi del galvanoskopa je narejen.
(Nadaljevanje v prihodnji štev.)
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OSNUTKA STATUTA OBČINE LENART
(Nadaljevanje s 5. strani)
Če se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila.
Komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu. Če se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta, se seja odloži na prihodnji dan.
Če se tudi na seji ne doseže soglasnost besedila, odlok ali drug sklep ni sprejet.
Sedanji členi 174 do 256 postanejo členi 178 do 260.
V	dosedanjem členu 177, ki postane člen 181 se v drugem odstavku med ali-nejo 13 in 14 dodajo tri nove alineje, ki glasijo:
>— izvaja vse naloge in opravlja zadeve s področja narodne obrambe, ki so z veljavnimi predpisi dane v njeno pristojnost;
—	zagotavlja seznanjanje državljanov z dolžnostmi in pravicami do narodne obrambe in skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva na območju občine;
—	proučuje splošno problematiko delovnih organizacij, izdaja tozadevna priporočila in druge ustrezne ukrepe za katere je pooblaščena;«
dosedanja alineja 14 do 17 postanejo alineje 17 do 20.
Drugi odstavek sedanjega 195 oz. novega 199. člena pravilno glasi:
»Nihče ne more biti več ko 2 mandatni dobi zapored izvoljen za člana sveta ali komisije občinske skupščine.
V	sedanjem členu 203 ki je postal člen 207 se doda tretji odstavek, ki gla-si:
»Predsednika sveta imenuje občinska skupščina«.
V	členu 212, ki je postal 216 druga alineja pravilno glasi:
—	»proučuje in obravnava v celoti probleme s področja kadrovske politike v občini in jih daje v obravnavo občinski skupščini«;
Sedanji člen 213, ki je postal člen 217 pravilno glasi:
»Komisija za narodno obrambo skrbi za izvajanje vseh zakonskih in drugih določil s področja narodne obrambe. Skrbi pa tudi za:
—izvajanje navodil in priporočil pristojnih vodstvenih organov za narodno obrambo;
—obrambene priprave civilnega sektorja na območju občine;
—	vsa opravila v zvezi z vojaško mobilizacijo in popolnjevanjem vojaških enot.
Koordinira delo organov državne uprave, gospodarskih in družbenih organizacij, javnih služb ter drugih organov in zavodov s področja obrambnih priprav na območju občine«.
V	sedanjem 227. členu, ki postane člen 231 se doda nov tretji odstavek, ki glasi:
»Tajnika in starešine temeljnih in posebnih upravnih organov se imenuje za štiri leta. Po preteku te dobe so lahko ponovno imenovani. Občinska skupščina jih lahko razreši tudi pred potekom štiriletne dobe.
Dosedanji tretji odstavek tega člena postane četrti odstavek.
Lenart, dne 18. 3. 1964
Skupščina občine Lenari
V	sedanjem 231. členu, ki postane 235. člen se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki glasita:
»Na upravna delovna mesta je lahko sprejet tisti, ki ima srednjo strokovno izobrazbo; na pisarniška delovna mesta pa tisti, ki ima administrativno šolo ali njej enako izobrazbo«.
»Uslužbenci na delovnih mestih iz prejšnjega odstavka, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, jo morajo pridobiti najkasneje v roku štirih let, ali v roku dveh let opraviti poseben izpit za priznanje strokovne izborazbe«.
Dosedanji drugi odstavek tega člena postane četrti odstavek tega člena.
PISMA BRALCEV
Zakaj cesta Voličina Hrastovec
ni ibila plužena?
Občani z območja Voličine smo bili v letošnji zimi precej prizadeti, ker ni bila cesta, ki vodii iz Voličine do TIrastovca po zadnjem snegu plužena.
V Voličini in okoliških krajih stanuje precej delavcev, ki se vozijo na delo v Maribor in Lenart. To cesto pa uporabljajo tudi ostali občani kot važno prometno zvezo. Na delo se večina delavcev vozi z lastnimi prevoznimi sredstvu (kolesi, mopedi in motornimi kolesi). Preden je
Mi ktaji f* tetu 1000
Piše: Franc Šuman ^J
V Lenartu so 1661. leta ustanovili ubožno ustanovo Sv. Drha, ki še sedaj .sloji na mariborski cesti.
Stari zgodovinar Rudolf G. Puff je pisal, da je zgodovina Eenarta prepletena z hajkami, pripovedkami in ljudskim izročilom. Omenili smo že, da je bil zvonik lenarške cerkve dograjen v dveh presledkih. Prvi del je bil dograjen do tam, kjer se končujejo ravne stene. Drugi je oglat in se končuje v lepem baročnem stilu. Zvonik je visok 73 m in je eden najvišjih in najlepših v Slovenskih goricah.. V starem zvoniku so imeli namesto zvonov zbite deske s katerimi so
vabili vernike v cerkev k verskim obredom.
Prvi zvonovi so se pojavili okrog leta 400 na Francoskem. Najprej so zvonove dobili samostani, iki so se menda naveličali ropotanja z des'kami, ki so jih imenovali svete deske. Konec 15. stoletja je Lenart dobil svoj prvi zvon, ,ki ima zelo legandarno preteklost. Po ljudskem izročilu so •se Lenarčani naveličali ropata-nja s »isvetimi« deskami, zato so si zaželeli zvonove. Začeli so zbi-rati denar, krom in baker. Nekatere Lenartanke iso celo odstopile svoj isrebrni in zlati nakit. Ko je bilo zbranega dovolj materiala, so izvedeli, da je v hrastov-
Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl. Jelka Firbas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-1 l-b08--103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk. Celje
ški ječi zaprt na dosmrtno ječo oibsojeni zvonolivar. Lenarčani so se s prošnjo obrnili na graščaka, naj dovoli jetniku vlivanje zvona. Graščak je jetnika takoj poklical iz podzemne ječe in mu naročil naj vlije Lenarčanom zvon. Namignil miu je tudi, da lahko pričakuje znižanje kazni, če bo to delo dotbro opravil. Jetnik se je naročila zelo razveselil. Ko so ga Lenarčani pripeljali na mesto, kjer je 'bil pripravljen material /;;>:von. Ugotovil je, da vlitja zvona ne ibo mogel sam opraviti, zato je prosil za pomočnika. Lenarčani so se s prošnjo obrnili na Zvonolivar.no v Mariboru, ki je namesto pomočnika
sneg skopnel, je bila vožnja po omenjeni cesti skoraj nemogoča. Sneg se je počali talil, k čemer so pripomogli tudi s traktorji s katerimi so potlačili sneg, nihče pa ceste ni plužil. Stanujoči v Voličini ip okolici javno kritiziramo neuvidevnost do prizadetih dbčanov. Včasih so kmetje bolj ,s,kr(beli za pluženje cest, čeprav so to delo opravljali s vprežno Živino. Če pride do nesreče pri taki cesti, ne more nihče priti na pomoč.
V imenu prizadetih
Edo Slaček
Gornje pismo smo olbjavili z željo, da prizadeti komunalni zavod oz. cestno jiodjetje na trditve navedene v pismu javno odgovori.
Uredništvo
poslala mladega in krepkega vajenca. Delo je potekalo brez ovir vse do začetka vlitja, ko se je jetniku zazdelo, da se delo ne ibo posrečilo, tega pa ni zaupal svojemu pomočniku. Jetnik je vzel peščeno uro in jo postavil pred pomočnika z naročilom naj takrat, ko bo pesek iztekel na dno časomera odpre pipo, ker se mora on zaradi slabega počutja za nekaj časa odstraniti. Jetnik je potem izginil neznano kam. Od tistega časa ga ni nihče več videl. Ko je časomer iztekel, je vajenec odprl pipo. Žareča snov je do zadnje kaplje stekla v pripravljeni model.
(Se nadaljuje)
Stric mu je dejal, da na paši ne sme kuriti. Lahko bi se vžgalo grmovje. Jakčeva želja po tem pa je bila tako velika, da je pozabil na stričev nasvet. Začel je nabirati suho dračje v grmovju ob potoku. Nalomil je najbolj suhe vejice ter v skritem kotu travnika zakuril. Vžigalice je vzel v kuhinji, predno je odšel na pašo.
Iz grmovja se je začel dvigati ozek pramen dima, ki se je vedno bolj širil. Dračje je tajinstveno prasketalo, ko so ga objemali nežni pla-menčki. Jakec pri tem ni pozabil na krave. Pogosto je hodil gledat, če so na dovoljenem mestu. Včasih so zavile na kakšno njivo ter je l#ila nevarnost, da bi tam uničile pridelke. Takrat je hitro tekel za njimi.
Dračje se je razgorelo. Jakec se je vsedel pokraj njega in je bil srečen. Radoval se je teh živih plamenčkov, tega (Jima in prasketanj^ Zavedal se je, da je to po-javo ustvaril sam, s pomočjo majhne vžigalice. S tem dejanjem ni mislil storiti nič slabega, pazil je, da ne bi zažgal grmovja. Tako je začasno pregnal enolične trenutke na paši.
Veselje ni dolgo trajalo. Dim se je vedno bolj dvigal proti nebu ter odkrival Jak-čevo tajnost. Stric je takrat slučajno prišel iz hiše in to opazil.^ Jakčevo dejanje ga je razjezilo ter ga je začel klicati. Ko ga je doklical, je nadaljeval: »Jakec, čuvaj se ... takoj ugasni ogenj, potem pa bova doma zaplesala! Te bom že naučil poslušati!«
ft
Tuberkuloza je nedvomno zelo velik problem za občino Lenart. Zato smo se tokrat odločili z a razpravo prav o tem vprašanju. Za odgovore smo prosili prima-rija dr. Franja Radšela, Pepco Gumzej, tajnico občinskega odbora RK, Cahnrias Mihaela, predsednika KO SZDL Lokavec, Angelo Kraner, patronažno sestro iz ZD Lenart in Alojza Simoniča, kmetovalca iz Sele. Na vprašanje so nam odgovorili primarij ■dr. Fran jo Radšel. Pepca Gumzej in Mihael Caharias. Del odgovora tov. dr. Radšela bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v prihodnji številki.
Primarij dr. Franjo Radšel: Lani smo imeli pod nadzorstvom na šega prof i tulbe rk u I oznega dispanzerja 229 aktivnih tuberkuloznih bolnikov. To pomeni, da je prišlo ma 100 prebivalcev več kot eden bolnik ali pet bolnikov na 400 prebivalcev. Stanje se od leta 1961. ko smo imeli po izvršeni fluorografiji kar "528 bolnikov in s tem skoraj dva bolnika na 100 prebivalcev, boljša. Ob ustanovitvi je imel dispanzer 77 bolnikov. Že naslednje leto pa se je število podvojilo na 158. višek pa je bil dosežen kot rečeno leta 1961 po končani fluorografiji. S tem. da smo zdravstveno službo približali ljudem — z ustanovitvijo dispanzerja — so se pogoji za ugotovitev tuberkulozno bolnih in za preprečevanje te bolezni znatno izboljšali. Seve je bilo tuberkuloze že prej ravno toliko, če ne še več, samo, da takrat za njo nismo vedeli, nismo je zdravili, s tem pa se je le še bolj širila.
Število bolnikov v vsej državi še vedno raste. Za leito 1962 znaša odstotek tuberkuloznih na prebivalstvo po republikah od 0.83 v Sloveniji do 1.35 v Makedoniji. V naši občini je odstotek 1.35, smo torej nad povprečjem države.
V ZADNJIH OSMIH LETIH UMRLO ZARADI TBC 50 BOLNIKOV
Po starem smo prikazovali razširjenost tuberkuloze s smrtnimi primeri. V zadnjih osmih letih nam je umrlo za tuberkulozo 50 bolnikov, od tega samo lani šest. Za leto 1961 so znašale te številke za naš dispanzer 46 na 100 tisoč prebivalcev, za mariborski okraj 17. za Slovenijo 18, za celo SFRJ pa 23. V naši občini je bila torej 100 odstotna večja umrljivost kot je veljalo povprečje za vso državo. To so

Pepca Gumzej
porazne številke, saj smo na vrhu pokazateljev. O gibanju tuberkuloze nam še mnogo pove število 'na novo odkritih primerov vsako leto. Nekoliko odstotek TBC bolnikov sicer upada, vendar je gibanje dokaj skokovito. Leta 1957 smo imeli 31.8 na 100 tisoč prebivalcev, najvišji skok smo imeli leta 1961, ko je znašal odstotek 57,3, medtem ko smo lani zaznamovali le še 11,4 odstotke.
V naprednih državah Evrope in Amerike uporabljajo še en pokazatelj: okuženost mladiine s tuberkulozo. Ugotavljajo, koliko otrok določene starosti pozitivno reagira na tuberkulin. Ta preizkus nam jasno pokaže, koliko otrok in v kateri starosti pride v istik s tuberkulozo. Jasno je. da so možnosti okužbe s TBC tem manjše, kolikor manj je tuberkuloze. Za našo državo niti za naš okraj še ni bila priioibčena taka statistika, lahko pa povem številke za občino Lenart. Leta 1962 smo med našimi otroci ugotovili 59 odstotkov pozitivnih v
sedmem letu starosti. Na Holand-skem znaša ta odstotek pri sedmih letih 1 do 2 pozitivna reaktorja. Torej 25 do 50-krat manj kot pri nas. Pri 14 do 15-letnih je odstotek v naši občini že 88, na Holandskem in Danskem pa 3 do 4, nekaj višji je v Angliji, kjer je 8. V ZDA je pri mornariških rekrutih — starost 20 let — prifblližno 4, vendar pa je v nekaterih delih ZDA ta odstotek znatno manjši in je pri dvajset-letnikih, ki je pri nas že čez 80, tam izpod 1.
DVIGNITI JE POTREBNO RAVEN ZDRAVSTVENE PROSVETE
Dispanzer pri lenarškem zdravstvenem domu s patronažno službo ne moreta vsega opraviti, kar bi bilo nujno za preprečitev nadaljnjega Širjenja te nevarne bolezni in sploh za zatiranje. Potrebna je boljša domača oskrba, za kar pa je odgovorna vsa družba. Dvigniti bi bilo potrebno raven zdravstvene prosvete. Šole, RK in družbene organizacije čakajo tukaj še ogromne naloge. Po našem mnenju pa bi bilo potrebno ta problem zajeti zelo široko. Zajeti bi bilo pogrebno poleg bolniika tudi njegovo okolico. Pogosto je namreč prav okolica tista, ki negativno vpliva na bolnika in ga odvrača od v zdravilišču privzgojenih navad. Zdravljenje na novo odkrite tuberkuloze nas stane najmanj pol rnTTi-jona din. Ali se ne bi dalo dobiti sredstva, da bi vsak bolnik dobival občasno zdravstveni časopis, ki bi ne samo njega, temveč tudi njegovo okolico poučeval v vseh problemih zdravstva ,in še posebej tuberkuloze. Ako bi s tem
dosegli — v občinskem merilu — le eno obolenje manj na leto, pa bi že imeli pol milijona na dobrem.
Uspešno sredstvo proti tuberkulozi je tudi BCG cepljenje. Zato naš dispanzer dosledno izvršuje to važno preventivno nalogo. Ne sme se več dogoditi, da bi moral dispanzer s to svojo dejavnostjo prenehati zaradi pičlih sredstev.
S TUBERKULOZO NI PREMIRJA
Pepca Gumzej: Letos je zopet 7. april, svetovni dan zdravja, ki je posvečen problemom tuberkuloze in bo potekal pod geslom iS tuberkulozo ni premirja«.
Tuberkuloza posega globoko v vsa področja našega oz. človekovega življenja. Zato more biti boj proti njej uspešen le takrat, kadar se z njo spoprime res vse prebivalstvo, vse družbene organizacije, zlasti organizacije Rdečega kriiža in sindikati, pa tudi medicinske ustanove in strokovna društva z vsemi zdravniki in njihovimi sodelavci. Uspeh v boju je odvisen od tega. kolikor bomo le te uspeli vključiti v skupne napore v boju proti tuberkulozi.
Letošnji svetovni dan zdravja nam daje priliko, da pregledamo dosedanje delo, poiščemo vzroke, zakaj smo še tako daleč od postavljenega cilja na Območju naše občine ter končno, da svoje delo usmerimo načrtno.
Brez dvoma je bilo dosedaj mnogo narejenega, vendar pa moramo ugoloviti, da to delo ni bilo Vselej dovolj koordinirano, da niso bile angažirane vse obstoječe sile in končno, da to delo ni bilo največkrat rezultat proučevanja, se pravi, spoznavanja situacije in gibanja tuberkuloze pri nas, niti upoštevanja interesov, potreb, možnosti in pripravljenosti za sodelovanje.
Naša naloga je, da se med seboj povežemo, da naredimo program dela. ki naj se začne izvajati 7. aprila. Naloge bi bilo potrebno točno razporediti med zainteresirane organizacije in ustanove. Naloge je potrebno prila-gojevati konkretni problematiki in možnostim. Pri 'bolnikih bi bilo potrebno tudi zibuditi čut odgovornosti do zdravljenja, do discipline, ki jo zdravljenje zahteva. Bolnikom so potrebne informacije, ki bodo vplivale na pravilen odnos bolnika do bolezni itd. Svojce bolnikov bi bilo potrebno usposobiti za strokovno pravilno nego tuberkuloznih bolnikov na domu in za zavestno izvajanje vsega, kar je povezano z varstvom ljudi, ki pridejo v stik z bolnikom. Seveda bo potrebno tudi zagotoviti zadostna materialna sredstva, saj je sedaj mnogo premalo denarja, s katerim bi bilo moTOČe učinkovito ukrepati proti tuberkulozi. Ne bi biilo najoačno, oe bi tudi krajevne skupnosti iskupai z ostalimi organizacijami predvidele določena sredstva za nreventivno dejavnost glede te bolezni.
Mihael Caharias
Z VSEMI SREDSTVI JE
POTREBNO TUBERKULOZO ZATRETI
Mihael Caharias: Presenetljivi so podatki, ki nam kažejo, kje se občina Lenart nahaja glede obolelosti s tuberkulozo. Naloga vseh občanov in organizacij je. da pomagamo z vsemi sredstvi preprečiti nadaljnje širjenje te težke bolezni. Mislim ipa, da še to ni dovolj. Potrebno bo tudi zdrave ljudi poučiti, kako naj se obvarujejo te bolezni. Zdi se mi, da bi lahko tudi delavska univerza mnogo pripomogla, če bi pripravila ustrezna predavanja o preprečevanju oz. zatiranju tuberkuloze in sploh o tem. kako se varujemo bolezni. Znano je, da je sonce in zrak najpomembnejši faktor za uničevanje te bolezni, zlasti bi bilo potrebno pripraviti tudi predavanja o higieni. Ljudem bi bilo potrebno svetovati, kako je mogoče stanovanja primerno urediti brez večjih finančnih izdatkov.
PREGLEDATI BI BILO POTREBNO VAŠKE STUDENCE
Zdi se mi, da bi bilo nujno potrebno pregledati vaške studence ter napraviiti anallizo vode. urediti razna gnojišča in stranišča primerno zapreti oz. ograditi. Vse to je mogoče urediti z manjšimi sredstvi. Potrebna je predvsem dobra volja.
Mislim, da bi bilo potrebno fluorografirauje bolj pogosto .izvajati in tako soroti ugotoviti nove bolnike in jih začeti takoj zdraviti. Zdi .se mi potrebno opozorili. da bo kazalo razmišljati o gradnji ustreznih nrostorov za protituberkulozni dispanzer, ki je nedvomno nuino notreben glede na stanje tuberkuloze v občini.
NOVI PROSTORI T\ TBC
DISPANZER SO NUJNO POTREBNI
Primarij dr. Franjo Radšel:
Borba za prikladne prostore se je dejansko že začela olb ustanovitvi dispanzerja. Bilo je mnoffo obljub, nekaj načrtov, naredilo pa se ni nič. Sedaj poteka nova akcija. Kakšen bo uspeh, bomo videli. Boj.im se le. da bo šlo vse po starem in da bo morala sanitarna inšpekcija povedati svoje o primernosti prostorov za dispanzer.
LETOS RADIOIOTOGRAFSKA AKCIJA
Letos bomo imeli fluorografsko ali kakor sedaj pravimo radio-fotografsko akcijo. Ce se nam bo posrečilo dobro sodelovanje vseh bolnikov, potem se mora prej ali slej pokazati uspešnost našega dela.
TIBERKIJLOZA-PROBLEM ŠTEVILKA 1