8554-
\N


PRimurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim ~	nz\/\ ,.
Abb- postale i gruppo (,ena oOO lir
Leto XXXVI. Št. 61 (10.581)
TRST, petek, 14. marca 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« Jjovcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poročilo zdravniškega konzilija
zdravstveno STANJE
PREDSEDNIKA TITA
nespremenjeno
Svetovni tisk o vlogi Jug1 slavi je v svetovni politiki - Mugabe o
srečanju s Titom
Ljubljana, beograd - Zdravit hnk°nzd3'’ je včeraj sporočil, da „ splošno zdravstveno stanje edsednika Tita glede na sredo inf2 ?Prem®nib in da se nadaljuje jenzivno zdravljenje.
. 0 sem uradno poročilo iz Klinič-iiiff Cenh'a. V poročilih, komentar-m reportažah iz svetovnega ti-nit Y?J‘a >n televizije o predseduj1. Litu in Jugoslaviji še vedno Dri i uiei° teme o zgodovinskih v aot)ityah in dosežkih Jugoslavije sl azvoi.u samoupravljanja, delegat-. Sa sistema, vseljudske obrambe jj 'ihanski dejavnosti Jusoslavi-Dr-n® mednarodnem prizorišču v nih . evanJih za izboljšanje politič-Sk ‘a gospodarskih razmer v svetu, članu 'meno valeč velike večine kov so ugotovitve, podkrepljeni, S- !x><^at-L> o vsakdanjem življe-ski n"1 delu Jugoslovanov, življenj-Ju„ a,Vn* ,'n skrbi za človeka, da je sti? S av>ja enkratna in harmoni-konr ^nacionalna skupnost ena-avn?h narodov in narodnosti ter visn'a njene glavne pridobitve neod-.. ?st, socialistično samoupravljanj n, neuvrščenost.
pdobna Jugoslavija, delo pred-brih a Tite, temelji na štirih stenja “urih osnovnih načelih, ki so van.fm ^ščitno znamenje jugoslo-ftakn 6 v socializem. To so e fodovrf-Vnos*: ln enak°st njenih na-soCjaj. In narodnosti, samoupravni litika!2em: neuvrščena zunanja po-IjuHcL-ln Jugoslovanski sistem vse-vanlf obrambe*. Tako je jugosio-kif! družbo označil ugledni ma .. bednik «Cambio 16» v daljica ^.p anku o osebnosti predsedniški in vlogi neuvrščene Jugo-niu v sodobnem svetu. Po pisa-T^panskega tednika je predsednik kot iPr?v tako izjemna osebnost, slo.Jf ,'2Jernna in originalna jugo-PrJk3 P0*1 v socializem. foslV,a--no ,° Predsedniku Titu in Ju ki k- 1,1 Pišejo indonezijski dnevni1 bierin* VečJ' del člankov namenjajo ter	deiavnosti Jugoslavije
n'ka Krd' jugoslovanskega predsed-z!af.;za napredek celotnega štetji, v tazvo^pdvrščenih in drugih dežel
tiij^^k? srečanje s predsed-?a SLu®"1 Je premler.ngodvisae,, dni n . abveja Robert MiVabe te iclip °lsa' kot izpolnitev dolgoletne sednlvn>i5?po?aben dogodekk^red; »epa ~'t°. je zares človek'izjem-glohl;• a .aja- Name so naredile nai-ta 0 ' vt's stališča predsednika Ji-krpnif nuJnost i mednarodnega miru, Posebp-6 P0»tike neuvrščenosti ter skpna odločna oodoora iugoslnvan-Veia Prndpednika ljudstvu Zimbab-tasbrvf .u Prot* kolonializmu in mu,» je ,-ekgj Mugabe. (dd)
bo vzpostavila ^plomatske odnose Republiko Zimbabve
— Zvezni izvršni svet stVom yjerajšnji seji pod predsedoval Ve3ettna Djuranoviča cbrav-darsk- VC<^ vprašanj tekoče. gospo-....' e politike in odnosov Jugosla-
Vlzis tujino
beg« , sPrejel informacijo zvez-šne g!fkretariata za tržišče in splo-^ gospodarske zadeve o turistič-ra2v.frometu v letu 1979 in oceno je tdri V.J980- letu. Ocenili so, da
ba
na ponudba Jugoslavije
šču .fdnarodnem turističnem trži-Cen . , letos konkurenčna glede je 3. r*stičnih storitev. Pričakovati tujsk d° 5-odstotno stopnjo rasti ftieriaf? turističneg:. prometa v pri-to, SoVl,s Prejšnjim letom. Glede na thipjL Trenili, da je treba čimprej ^ajanij. Podloge ukrepov za spod-
sPreieitUlHstičnega Pri]iva PopiSujeu -so tudi predlog zakona o in Prebivalstva, gospodinjstev jal nič fani v letu 1981, ki bo ure-Pisa jf, a bistvena vprašanja po-ter lu/°t so rok, vsebina popisa Eetenn, t','nosti in pravice vseh ude-
Na v Popisu.
tudi Dtvvoa^nj* sej' & ZIS sprejel Za zur> -0g zveznega sekretariata zadeve za vzpostavitev ^ihbabve (d j°dllOSOV z republiko
^ ^Ojjradu priprave ^ niHdridsko konferenco
r°Psk?^^^ — Konferenca o ev-aktivpr, varn°sti in sodelovanju je okolji j! Pr°=es ne glede na sed: nje bihče „ ,*n razmere v svetu in ni, , n® .zeli vrnitev k hladni voj-Sekr„. 'zjavil namestnik zveznega rad pU-'a za zunanje zadeve Milo-Zun»„i 1. na sestanku aktiva za Zveznj ep°^Etična vprašanja pri Zvez.e r> konferenci socialistične prim-a„ l al ie- da Jugoslavija v daluip il ' na madridski sestanek kctrj,,,,na Podlagi svoje evropske Zelo nente neuvrščenosti, kar je
p Pomembno.
da pnf ,e mt'd drugim poudaril, *)ravn.Jrn°.r v Evropi ni mogoče o-toVni?avati ločeno od drugih sve bazmp,. pr<?c°sov in mednarodnih valho t fp 0'' . V zvezi z oborožc-ba.iboli ■ 'e dejal, da vsekakor baši n J31.'zadene Evropo, saj je na v°sti v-ni največ vojaških zmoglji-
UVODNO POROČILO NATTE NA CENTRALNEM KOMITEJU KPI
Komunistična partija Italije zavrača sodelovanje s sedanjim vodstvom krščanske demokracije
Zadnji kongres KD je še poudaril sredinski značaj stranke - Kritično stališče do Cossigove vlade
RIM — «Trcnutno ni nobene možnosti za sporazum in sodelovanji s tako KD, kot je ona, ki je izšla iz zadnjega kongresa,* je v svojem uvodnem poročilu na seji komunističnega centralnega komiteja dejal Alessandro Natta, ki je nadomestoval tajnika Berlinguerja. Med KPI in KD gre za razlike, ki niso samo v političnih smernicah, temveč v miselcosti in navadah. Do sodelovanja ne bo mogoče priti, dokler Krščanska demokracija ne bo priznala vsem demokratičnim silam enako dostojanstvo in spoštovala pluralizem.
Natta je govoril tudi o zasilni vladi in s tem v zvezi dejal, da
je po mnenju komunistov taka vlada nujna prehodna stopnja. Zanjo pa mora biti značilna soudeleženost vse levice, tudi KPI, pri vodenju države. Kongres KD je to možnost zavrnil in s tem onemogočil komunistični partiji sleherna politična in programska pogajanja. Kar zadeva morebitno sestavo vlade pa komunisti poudarjajo, da ne bi bilo nobenih nesporazumov, da ne bodo podprli niti posredno, niti neposredno, niti delno nobene vlade, v kateri ne bodo sami prisotni. Pri tem je izrazil upanje, da jim ne bo nihče več očital togosti in nepopustljivosti, saj so komunisti že večkrat obrazložili to svoje stališče. S tem hočejo pospešiti prizadevanja za sestavo demokratične koalicije.
Stališče KPI do Cossigove vlade je zelo kritično. Komunisti so se borili proti smernicam, ki jih
je Cossigova vlada zagovarjala na vseh področjih, začenši z zunanjo in vojaško politiko. Komunisti so svojo kritično oceno izrazili na vsen političnih in parlamentarnih ravneh tako glede ravnanja vlade v zadevi ENI, kot glede njenega zadržanja do protiterotističnih u-krepov, do pomanjkljivosti na področju gospodarske, energetske in šolske politike. Zadnji demokri-stjanski kongres je še poudaril sredinski značaj Cossigove vlade in ie zato opozicija KPI postala še bolj odločna. Po odločitvi PSI, da odvzame posredno podporo vladi ni več niti parlamentarnih temeljev, na katerih je Cossigova vlada slonela. Iz posvetovanj, ki jih je imel v zadnjih dneh s tajniki raznih političnih strank, mora Cos-siga povleči nekatere jasne politične zaključke.
Natta je govoril tudi o nedavnem kongresu Krščanske demokracije
DANES SEJA VODSTVA PSI
Nepričakovan odstop Mkcarda Lombardija
RIM — Riccardo Lombardi, ki so ga izvolili za predsednika centralnega komiteja socialistične stranke po smrti Pietra Nennija, je včeraj odstopil. V pismu, ki ga je pisal tajniku stranke Craxiju in v katerem je pojasnil vzroke, ki so ga privedli do te odločitve, Lombardi pravi, da je bil izvoljen zato, da bi preprečil, da bi notranji spori v stranki povzročili razkol. Zato je takrat izvolitev sprejel in podčrtal, da jo ima za delovno funkcijo. V dveh mesecih po izvolitvi se je izkazalo, da ni pogojev, ob katerih bi to svojo funkcijo uspešno opravljal. Funkcija predsednika stranke je zgolj simbolična in edina njegova naloga je voditi delo centralnega komiteja. Menim, zaključuje Lombardi, da za to nimamo potrebnega nagnjenja in zato raje odstopam.
Vodstvo socialistične stranke se bo sestalo danes in bo sklicalo centralni komite, ki bo o Lombardije-vem odstopu odločal. Menijo, da bodo odstop zavrnili. Na dnevnem re-
du socialističnega vodstva bo tudi vprašanje vladne krize. Kartel levice očita Craxiju, da ni spoštoval sklepov prejšnje seje vodstva, ki mu je dalo nalogo, da sproži vladno krizo. Poleg tega zagovarjajo pripadniki levičarske opozicije potrebo po skupnem vodenju stranke in obtožujejo Craxija, da je šel sam na sestanke z drugimi strankami, medtem ko so na primer z demokristjan-ske strani bili prisotni tajnik, podtajnik in predsednik.
V uvodniku, ki ga objavlja današnji «Avanti» in ki ga pripisujejo tajniku stranke Craxiju, je govor o vprašanju vlade in vladne krize. Uvodničar ugotavlja, da se je politično obdobje, ki se je začelo lani julija, v pričakovanju sklepov kongresa KD, zaključilo. Dolgo obdobje premirja ni prineslo potrebnega raz-čiščenja, do katerega mora priti še pred deželnimi in upravnimi volitvami. Italija je trenutno brez učinkovite vlade in to je položaj, ki ga je treba čimprej rešiti, (if)
in je poudaril, da je bil ves kongres osredotočen okrog vprašanja sodelovanja KPI v vladi. Po njegovem mnenju je bil poglavitni razlog za ponovno zaporo do KPI strah češ da bi odprtje do komunistične partije ogrozilo uspeh KD na skorajšnjih volitvah. Za Natto je torej izid demokristjanskega kongresa izredno zaskrbljujoč in negativen ne samo zaradi zapore do komunistične partije in jasnega desničarskega značaja resolucij, ki so osvojile Donat Cattinovo preambulo, temveč tudi zato, ker ni nakazal nobenih programskih in političnih izhodov iz sedanje krize.
Vladna kriza in iskanje originalne rešitve zadevajo brez dvoma tudi odnose med komunisti in socialisti. Sodelovanje med obema, tudi če pustimo ob strani enotne pobude, je danes možno tudi na področju zunanje politike, še zlasti po zadnjih stališčih PSI in sklepov nedavnega zasedanja socialistične internacionale. Trenutni položaj v Italiji narekuje okrepitev sodelovanja med obema levičarskima strankama. Zato jg Natta pozitivno ocenil socialistično zahtevo po zasilni vladi s prisotnostio tako PSI kot KPI, kar bi bila edina dosledna politika narodne solidarnosti.
V	svojem poročilu je Natta govoril tudi o zunanji politiki in o stališčih KPI do poglavitnih vprašanj mednarodne politike. Podprl je prizadevanja za nadaljevanje procesa popuščanja napetosti, za razorožitev ter za sodelovanje z državami v razvoju.
V	poglavju, ki ga je posvetil vprašanjem moralnosti v političnem življenju, je Natta govoril o zadnjih škandalih in sicer o zadevah Calta-girone in Italcasse.
Po zaključku uvodnega poročila se je razvila debata, v katero je posegla cela vrsta članov centralnega komiteja. Luciano Gruppi, ravnatelj inštituta »Togliatti* je poudaril, da mora KPI v kratkem predložiti resolucijo o nezaupnici vladi, V nasprotnem primeru bi komunisti postali soodgovorni pri sedanjem zastoju v 'reševanju politične krize. Gruppi je rekel, da se dobro zaveda nevarnosti predčasnih volitev in poizkusov, da bi odgovornost naprtili komunistom, vendar ni mogoče prikriti nevarnosti, še večje, v kateri bi se KPI znašla, ko bi popustila pred takim izsiljevanjem in dovolila, da se politični položaj še poslabša.
Omenimo naj še poseg senatorja Libertinija, ki se je v veliki meri strinjal z uvodnim Nattovim poročilom ter še zlasti s tistim delom, v katerem Natta zavrača pogajanja z drugimi strankami, dokler slednje ne bodo imele namena sestaviti vlado narodne enotnosti, v kateri bi komunisti bili enakopravni člani. Omenil je tudi nedavno razpravo o zunanji politiki v parlamentu ter podčrtal pravilnost stališča italijanskih komunistov do krize v Afganistanu, vendar je menil, da komunisti ne bi smeli podpreti atlantsko politiko, ki ne omenja vseh odgovornosti imperializma. Ob koncu je zahteval naj centralni komite potrdi svoja stališča o zunanji po'i tiki ter naj zahteva takojšnje priznanje Organizacije za osvoboditev Palestine.
Centralni komite bo nadaljeval danes s svojim zasedanjem, (if)
Srečanje Berlinguer-Brandt
RIM — predvčerajšnjim sta se v svoji funkciji evropskih parlamentarcev sestala v Strasbourgu generalni sekretar KPI Enrico Berlin-guer in predsednik nemške social-
demokracije Willy Brandt. Komunistična partija Italije v svojem komunikeju navaja, da sta parlamentarca proučila pereča evropska in mednarodna vprašanja, s posebnim poudarkom na nevarnosti, ki grozijo politiki popuščanja napetosti in naporom za omejevanje oboroževalne tekme. Na svojem srečanju sta tudi proučila probleme v odnosih Sever-Jug.
KLJUB POZIVOM 0 PODPORI »KESMCMM ISLAMSKIM* KANDIDATOM
Vrsta problemov ob današnjih iranskih političnih volitvah
Odlok o omejevanju ogrevanja spet zapadel
RIM — Zakonski odlok vlade o omejevanju porabe energetskih sredstev, ki je določal med drugim čaš delovanja ogrevalnih naprav za stanovanja po različnih zemljepisnih področjih, bo že tretjič zapadel. Senat bi ga moral, po poslanski zbornici, potrditi do polnoči, kar je tehnično nemogoče, saj bi se morale danes o njem izreči po ustreni razpravi še njegove komisije za industrijo, za proračun in za finance.
Posledica tega je, da bo vsak sam odločal koliko ur dnevno in do kdaj bo kuril.
rtiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifminiiiniiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiMiniiiiiiiii
KLJUB NASPROTOVANJU LEVICE IN SINDIKATOV
UZAKONJENA OMEJITEV PRAVICE 00 STAVKE ZA ZRAČNE NADZORNIKE
Obvestiti bodo morali ministra 5 dni prej za notremje in
kar 12 za mednarodne polete-Prekinjena protestna akcija
RIM Nadzorniki zračnega prometa so na skupščini, ki je potekala sočasno z razpravo o zakonu za njihov prehod v civilno službo v poslanski zbornici,, a® sklenili prekiniti prdterS&M> akcija, ki je ,v preteklih dneh močno ohromila letalski promet na vseh italijanskih letališčih. Spričo ugodnega poteka pogajanj z vlado za pospešeno uresničevanje obvez, so bili že včeraj zastoji in odpovedi poletov mnogo manjši: zamude so se vrtele okrog pol ure, odpovedali pa so le 7 poletov na notranjih, progah in 2 na mednarodnih, v primerjavi s pred-


včerajšnjimi skupnimi 59.,
Že sinoči, po nastopu izmene eb 20. uri, so nadzorniki pešjjeSfli rh' tem odletov in pristankov, <opušča-jpč strogo izvajanje pravil, cb katerem so se v preteklih drveli kopičile zamude. Vse kale, da se bo torej v prihodnjih dneh odvijal letalski promet nad italijanskim zračnim prostorom povsem - normalno, čeprav je treba upošteyati, da so nadzorniki le prekinili, ne pa preklicali protestne akcije. Vsebina zakonskih členov, ki jih je včeraj o-dcbrila poslanska zbornica pa po: polnoma ne zadovoljuje njihovih
IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIItlllllllllllll
FIGO ustavila preiskavo o nogometnem škandalu
RIM — Vodja preiskovalnega urada nogometne zveze FIGO dr. Cor-rado De Biase je včeraj sprejel vabilo rimskega sodišča ter prekinil preiskavo o domnevnih nezakonitih nogometnih stavah in o podkupovanjih nogometašev. Preiskavo bo sedaj nadaljevalo le rimsko sodstvo. .
De Biase je imel včeraj dppoldne 40-minutni razgovor z namestnikom državnega tožilca Braccijem, ki vodi sedno preiskavo o nogometnem škandalu. Po razgovoru je imel tiskovno konferenco ,na kateri je o-brazložil, zakaj se je zveza odpovedala nadaljevanju preiskave.
Na sliki dr. De Biase.
ski jJ(lce,‘ pa a101"« biti madrid 'h kra' nek 0<JPrt /H vse pobude vani„ ■ za acglasjc in sporazume Je rekel Pešič.(dd)
Novi Zimbabve preizkusni kamen za Afriko
Po 90 letih kolonialne vladavine pomeni bleščeča zmaga Roberta Mugabeja ne samo rojstvo neodvisnega Zimbabveja, temveč važno prelomnico za vso črno celino in napredne sile t svetu. Petinpeide setletni borec za svobodo svoje domovine je namreč vsem dokazal svojo politično zrelpst in realnost, ko se je preko noči spremenil iz stratega gverile v državnika, ki trezno presoja notranjo in zunanjo stvarnost
S svojo zamislijo o najširše zasnovani vladi narodne enotnosti, v kateri bodo predstavniki afriške narodne zveze Zimbabveja (ZAPIJ) Joshua ykoma in dva «ugledm Zimbabvejca evropskega rodu», jv marsikomu na Zahodu dokazal, da so bile ocene njegovih namenov zgrešene. Marksizma ni zanikal, kot je to storil Nkomo, v predvo lilni kampanji je zagovarjal socializem in potrebo po korenitih, čeprav postopnih preobrazbah zim babvejske družbe. Da pa bi to pomenilo pristop k vzhodnemu bloku, kot so to zlonamerno napovedovali nazadnjaški krogi Zahoda, je Mu gabe vedno zanikal, saj je dosled no branil, načela neuvrščenosti in 'to načelo odločno potrdil tudi po svoji veliki zmagi. Tega se danes zaveda tudi večina na Zahodu.
S tem pa še ni rečeno, da na poti svobodnega Zimbabveja ni vec ovir. Mugabe je podedoval težko kolonialno preteklost, ki je ni mogoče zbrisati preko noči. Še vedno sta prisotni glavni neznanki v bo dočnosti države: zadržanje bele manjšine in nevarnost vojaškegz posega Južnoafriške republike.
V reševanje prve in najvažnejše postavke je vodja ŽANU - PF osredotočil vse svoje napore, četrtmi lijonska manjšina ne predstavlja samo bivšega osovraženega nasprotnika, temveč glavno gospodarsko silo v državi, kjer še vedno stoji orjaški spomenik Rhodesa, zavojevalca Zimbabveja. V njihovih rn-kar je ves kapital, industrijski o brati, dobršen del plodne zemlje, trgovine in tehnoloških kadrov. Morebitni beg takega človeškega m gospodarskega potenciala bi pomenil težko nadomestljivo izgubo, ki bi državo pahnila v kaos z vsemi možnostmi tujega vmešavanja, kar hi pomenilo konec politične in gospodarske neodvisnosti. Mugabe je zato ttezno sprejel kapitalistično stvarnost v državi, odrekel se je splošni nacionalizaciji, pristal je celo na prisotnost multinacionalnii družb, če bodo spoštovale načelo rasne enakosti in enakih’ zaslužkov za enake službe. Isto načelo bo gi-
bale rasne sprave v državi, kjer so bili do včeraj temnopolti domačini drugorazredni državljani. Delih veleposestev ne bo, odpravil, s pomočo denarnih nakazil ZDA in Velike Britanije pa bo vlada odkupila neobdelana zemljišča belih farmerjev, da bi na njih ustanovila prve zarodke nove družbene u-reditve z zadružnimi kmetijami. Belci bodo lahko nemoteno obdelovali svoja veleposestva, a deležni bodo enakih podpor in enakih' zakonov kot temnopolti sodržavljani. Mugabe je tudi napovedal ustanovitev malih obrtniških in industrijskih obratov, ki bi podobno kot, kmetijske zadruge predstavljali te melje za bodoče družbene spremembe.
Dosedanji odgovori bele manjši ne so obetavni. Bivši premier ra sističnega režima lan Smith je pozval belce, naj se ne boje in naj ne zapuščajo dežele, saj jim bo Mugabe omogočil nemoten gospodarski razvoj. Imenovanje dveh niglednih Zimbabvejcev evropske ga porekla» je prav tako poroštvo za beto manjšino, da se ne bo soočala z nepričakovanimi spremeni bami. Bivši finančni minister Da vid Smith bo vodil ministrstvo z.i trgovim in industrijo, predse dud: trgovinske zveze kmetov Dennis
Norman pa bo vodil ministrstvo za kmetijstvo. Obe ministrstvi sta tesno povezani z glavnimi gospodarskimi interesi bele manjšine, kar so zimbabvejski belci sprejeli z olajšanjem.
Podobno skrb je Robert Mugabe posvetil tudi nevarnemu južnemu sosedu, ko je obljubil, da bo nudil vso moralno in diplomatsko pomoč, ne pa vojaške podpore, na sprotnikom apartheita v Južnoafriški republiki. Napovedal je tudi, da si bo prizadeval za dobro sosedstvo in ne bo prekinil trgovin skih in gospodarskih stikov z južnim sosedom. V Pretorii je premier Pieter Botha že izjavil, da bo spoštoval volilne izide in da je pripravljen sodelovati z novo vlado Zimbabveja. Bothov odgovor ne preseneča, kljub temu, da Južnoafriška republika ni bila pripravljena na tak izid volitev, saj je plebiscitarna zmaga Roberta Mugabeja dokazala, da bi morebitni vdor južnoafriške vojske naletel na vsesplošen ljudski odpor in ostre reakcije vsega speta. Pretoria si v takem položaju ne more privo ščiti neposrednega posega v Zjm babve, a tudi glede posrednega vmešavanja ima precej vezane ra ke. Izid volitev je ' namreč. med
drugim dokazal, da je propadla vsa dosedanja politika podpiranja medlih kompromisarskih figur kot jz bil škof Muzoreva, ki bi za pročeljem navidezne legalnosti omogočali nadaljno nadvlado bele manjšine.
Danes je še prezgodaj trditi,, da bo zimbabvejski primer streznil politiko Pretorie v Namibiji, a vsekakor položaj je drugačen kot pred meseci. Tega se zavedajo tudi u Pretorii. In prav tu je največja nevarnost za novi Zimbabve. Južnoafriške rasiste zaskrbijo morebiten uspeh Mugabejeve vlade, ki bi dokazal, da so bila predvidevanja o «komunistični nevarnosti» zgrešena in zlonamerna. Prav zato potrebuje novi Zimbabve sedaj, še bolj kot v preteklosti, pomoč in solidarnost vseh naprednih sil sveta. Zahod pa mora trezno sprejeti novo stvarnost in popraviti napake iz preteklosti brez vmešavanja in pogojev pri nudenju pomoči. Le tako bo neodvisni in neuvrščeni Zimbabve postal važni dejavnik stabilizacije na širšem južnoafriškem območju in stvaren primer smotr nega reševanja medrasne države, kar si želijo vse napredne sile črnega kontinenta in sveta.
VOJKO COLJA
zahtev, ki jih podpira tudi enotna si!idtt»lna zveza.
Različna stališča do zahtev nadzornikov zračnega, prometa so se pokazgla .tudi med parlamentarno .razpravo in ob glasovanju o posameznih členili. Brez težav in z veliko večino so odobrili prve člene, ki pooblaščajo vlado, da v roku 18 mesecev izda podrobnejše norme o novi avtonomni ustanovi za nadzorstvo nad letalskim prometom, v katero bodo nadzorniki vstopili kot civilni, in ne več vojaški uslužbenci. Z majhno večino (242 proti 219) pa je poslanska. zbornica odobrila normo, ki omejuje pravico zračnih nadzornikov do stavke, eno izmed ključnih točk tega zakona.
, Kot je znano, padzorniki in z njimi enotna zveza CGTL •- CISL -UIL odločno nasprotujejo omejevanju te pravice z državnim zakonom, ker zagotavljajo, da znajo delavci (oziroma sindikati) sami postaviti meje svojim akcijam, ko gre za temeljne javne "tožbe. To stališče so odločno zagovarjali tudi včeraj poslanci, levice, ki so pa pri glasovanju ostali v manjšini. Po sprejetem besedilu bodo morali torej zračni nadzorniki pred začetkom stav-ke obvestiti ministra za promet vsaj 5 'dni' prej za notranje polete, za mednarodne pa kar 12 dni prej. Tako določilo predstavlja precedens, ki je v absolutnem nasprotju s stališči sindikatov. Ti so že izrazili upanje, da bo senat to normo odpravil.
Odraz določene zaprte miselnosti je bilo tudi glasovanje o členu, ki pooblašča predsednika republike, da prizna amnestijo za vse prekrške vojaškega zakonika, ki so jih nadzorniki zračnega prometa morebiti zagrešili v svojih borbah za prestop iz vojaške y civilno službo. Kot je znano. * ' vojaški sodniki začeli proti nekaterim že nekaj preiskav. Ta člen je poslanska zbornica sprejela le z 230 glasovi proti 142, kar pomeni, da je pri tajnem glasovanju oddalo nasproten glas tudi precejšnje število poslancev KD, PSDI in PLI, minister Preti pa je izjavil, da predstavlja amnestija »poraz za državo». (Iv)
TEHERAN — V znamenju izredne napetosti in številnih med seboj nasprotujočih centrov oblasti bo danes v Iranu prvi krog parlamentarnih volitev.
Duhovni vodja iranske revolucije ajatolah Homeini je še poslednjič pozval volivce, naj oddajo „voj glas samo »resničnim islamskim kandidatom^ ki niso niti desničarji in niti levičarji ter ne podpirajo Zahoda ali Vzhoda. Kot ohicajno Homeinijev poziv ne podpira nobene stranke, le izključuje iz politične igre predvsem malo komunistično partijo «Tudeh», saj so se prozahodne sile izvrstno pomešale med razne stranke, desničarji pa zatrjujejo, da so prav njihovi kandidati najbolj »pravoverni». Homeini torej do konca igra svojo Vtogo duhovnega voditelja, ki se ne briga za politični boj med strankami, a le bedi nad pravovernostjo revolucije. Taka o-cena pa je možna le pred izrednimi dogodki in je predvsem rezultat ajatulahovih protislovij.
Januarja je Homeini vsestransko podprl novoizvoljenega predsednika Banisadra, ko mu je poveril funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil in predsednika revolucionarnega sveta. Ko pa je hotel Bani-sadr uveljaviti svojo oblast nad i-slamskimi študenti v zasedenem a-meriškem veleposlaništvu, mu je Ho-
Bencin verjetno dražji za 9 lir
RIM — Danes se sestane osrednja komisija za cene, ki bo proučila podatke o prilagoditvi cen petrolejskih proizvodov po zadnjih poviških v državah izvoznicah. Na tej osnovi napovedujejo verjetno podražitev bencina za 9 lir pri litru. Možno je, da bo tak povišek dokončno odobril medministrski odbor za cene, ki bi se mogel sestati že danes.
BAMAKO (Mali) - Liberijski predsednik Tolbert je dal v prejšnjih, dneh aretirati vse voditelje o-pozičijske napredne ljudske stranke pod obtožbo, da so hoteli v noči med 3. in 4. marcem izvesti državni udar. Aretiranci s svoje strani trdijo, da so takrat pripravljali le miroljuben shod za osvoboditev zaprtih privržencev. Po liberijski u-stavi (ki je slaba kopija ameriške) tvegajo obsodbe na smrt
V Bogoti nov neuspeh na pogajanjih med vlado in gverilci
BOGOTA - Tudi včerajšnje peto srečanje med predstavnikom vlade in gverilcev «M-19», ki zadržujejo 35 talcev v dominikanskem ' veleposlaništvu kolumbijskega glavnega mesta, se je. končalo, ne da bi dosegli sporazum, ali vsaj premaknili z mrtve točke zastoj v pogajanjih.
Tudi popuščanje gverilcev, ki se sedaj zadovoljijo z osvoboditvijo 70 političnih zapornikov namesto 3U in so znižali odkupnino od 50 na 10 milijonov dolarjev; nebistveno spremenilo zadržanje kolumbijske vlade, ki trdi, da so zahteve protiustavne. Predsednik Julio Cesar Turbay je včeraj napovedal. da bodo ustanovili posebno komisijo devetih pravnikov, ki bodo skušali poiskati pravne formule za skrajšanje sodnih postopkov proti političnim obtožencem. Predstavnik gverilcev na zasedenem dominikanskem veleposlaništvu pa je obtožil vlado, da namerno zavlačuje pogajanja, ki jih bodo prekinili, če vlada ne bo pohitela.
Kolumbijski zunanji minister Uribe Vargas je ponovno izjavil, da ne bo njegova vlada dopustila tujega posredovanja, ker je problem izključno v njeni pristojnosti.
meini obrnil hrbet
Če sedaj navedemo, da mora po islamski ustavi bodoči parlamtut potrditi predsednika republike, je povsem jasno, da so Banisadr in njemu naklonjene sile napele vse svoje moči, da bi ponovile uspeh s predsedniških volitev, ko je Banisadr prejel lear 75,6 odst. glasov. Po bučnosti in množičnosti pa bi vsakdo pričakoval, da bo zmagala Homeinijeva islamska stranka, precejšnjo število glasov bi morali prejeti tudi kandidati raznih levičarskih grupacij Politični opazovalci pa poudarjajo, da se veča število ljudi, ki so siti revolucionarne opojnosti in si želijo miru ter zaupanja v bodočnost. Če so take ugotovitve pravilne, se Banisadru ni treba bati, a kot vedno je Iran neznanka.
Na sliki (telefoto AP): Ženska v šadorju si ogleduje slike kandidatov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZASEDANJE TRŽAŠKIH POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH OPERATERJEV
ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE
SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN EGS *“ »•*"* ODPIRA PERSPEKTIVE TUDI ZA TRST	kn,’mt
O novih možnostih so govorili deželni odbornik Rinaldi, predsednik Združenja htdustrijcev Tassi, predsednik Friulgiulie Geppi, predsednik špediterjev Marzari ter evropski poslanec Modiano
S tem, da se je Evropska gospodarska skupnost odprla na trgovskem področju Jugoslaviji ter da sprejme med svoje članice Grčijo, se tudi za Trst in vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino odpirajo nove in nadvse pomembne možnosti, ki jih je treba izkoristiti za dejanski gospodarski ter družbeni in kulturni preporod teh krajev, zlasti našega mesta, ki doživlja hudo krizo. To spoznanje se mora utrditi v zavesti tukajšnjega prebivalstva, sicer bo Trstu usojeno nadaljnje propadanje.
To je bila osnovna poanta zasedanja, ki sta ga včeraj priredila milanski dnevnik Corriere della Sera in bančni zavod Banco di Roma. Zasedanje, ki ga je vodil urednik o-menjenega časopisa Alberto Mucci, je imelo za naslov »Trst v evropskem okviru: perpektive za industrijski in trgovski razvoj* in je privabilo v glavno dvorano trgovinske zbornice veliko število gospodarskih in političnih predstavnikov. Udeležence je pozdravil tudi deželni predsednik Antonio Comelli, ki je izrazil zanimanje deželne uprave za tovrstne pobude ter naglasil vlogo naše dežele. V imenu Banco di Roma je pozdravil predsednik za se-vemovzhodno področje Pietro Gori.
Glavna poročila so bila poverjena deželnemu odborniku za industrijo in trgovino Darir Rinaldiju, predsedniku tržaškega Združenja industrijcev Paolu Tassiju, ravnatelju deželnega konzorcija Friulgiulia E-liu Geppiju, predsedniku Združenja špediterjev Ernestu Marzariju in predsedniku trgovinske zbornice ter evropskemu parlamentarcu Marcel-lu Modianu. Sledila je razprava.
Rinaldi je v svojem posegu poudaril, da je sedanji položaj nadvse ugoden za gospodarski dvig naše dežele tudi na mednarodni ravni, če upoštevamo vse večje zanimanje, ki ga kaže Evropska gospodarska skupnost za predel gornjega Jadrana. Pozornost Evrope za prometne poti sever - jug in zahod - vzhod je dejstvo, ki ga morata Trst in z njim vsa dežela izkoristiti. V tem okviru sta dolžna o-pozarjati Evropsko gospodarsko skupnost na vse tiste pobude, ki lahko v občo korist utrdijo njuno gospodarsko vlogo. Glede sporazuma med EGS in Jugoslavijo je Rinaldi dejal, da je le-ta osvojil vse tiste obveze, ki jih vsebujejo osimski sporazumi, kar pomeni, da nedavni sporazum med EGS ih* Jugoslavijo ne bo na noben načih Oviral gospodarskih pobud naše dežele, temveč jih bo nasprotno lahko še ovrednotil. Žal pa dobršen del Trsta ni razumel vsega tega, je ugotavljal Rinaldi, kar lahko zavre vse perspektivne načrte.
O gospodarskih težavah, s katerimi se sooča Trst ter o refleksih, ki jih imajo tudi na političnem in družbenem področju, je obsežno govoril Tassi, ki je med drugim dejal, da mora Trst temeljito proučiti svoj položaj in upoštevati svoje potencialne zmožnosti. V bistvu se mora torej odpreti. Odpirajo se mu nove možnosti in pokazati mora, da
je doumel svojo sedanjo vlogo.
S celo vrsto podatkov o dosedanjem izvoznem blagovnem prometu naše dežele je postregel Geppi ter z njimi pokazal potek blagovnih izmenjav z zahodnimi državami. Obstajajo pa velike možnosti, ki se v zadnjem času še večajo, za o-krepitev blagovnih izmenjav tudi z vzhodnimi državami, zlasti z Jugoslavijo. Za vse to pa je potrebna večja dinamičnost.
O specifičnih problemih pristanišča, o njegovi vlogi za obogatitev tržaškega gospodarstva je govoril Marzari, za njim pa Marcello Modiano, ki je nekako povzel to, kar so nakazali že njegovi predgovorniki. Poudaril je zanimanje, ki ga danes kažejo v Strasbourgu za Trst v evropskem okviru. Med EGS in Jugoslavijo je zavel nov in nadvse ugoden veter, ki bo prinesel tudi Trstu velike ugodnosti. Gre za neprecenljivo ponudbo, je poudaril Modiano, ki jo je treba sprejeti. Trst ne more živeti samo od trgovine, mora se tudi industrijsko razviti. Sporazum med Jugoslavijo in EGS,
ki bo v celoti upošteval tudi osimske sporazume, nudi skratka v tem pogledu velike perspektive, (dk)
Na pobudo tržaške pokrajine
Dvodnevni posvet o handikapiranih
Tržaška pokrajinska uprava bo priredila prihodnjega 20. in 21. marca dvodnevni študijski posvet o delovnem vključevanju handikapiranih oseb. Posvet bo v konferenčni dvorani ENAIP, udeležili pa se ga bodo strokovnjaki iz Genove in Nova-re ter poznavalci tovrstne stvarnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Začetek posveta bo v četrtek, 20. marca, ob 15. uri, zaključek pa naslednjega dne ob 16. uri. Pri zaključni razpravi bodo sodelovali predstavniki javnih ustanov, političnih sil, sindikatov in delodajalcev.
Namen pobude je sprožiti konstruktivno izmenjavo izkušenj in metodoloških pogledov na tem področju.
Pogodba je zapadla že lansko leto • Sindikalnega shoda na Goldonijevem trgu so se udeležila tudi zastopstva delavcev z Goriškega in iz videmske pokrajine
- m s
i4 m
Sindikalni sprevod po mestnih ulicah
Nameščenci krajevnih ustanov v Furlaniji - Julijski krajini so včeraj ves dan stavkali iz protesta proti brezbrižnosti osrednje vlade, ki še vedno ni poskrbela za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že lansko leto. Med stavko je bila v
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMUliiiiiiiiiiiiiiiiriiiiMKiliiiiiiHKHiniiiiiiiiiiintiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiu
MONOGRAFIJA O SLIKARJU JE POMEMBNO ZALOŽNIŠKO DEJANJE
A vgust Černigoj - slikar in človek ki s svojini delom stalno preseneča
Knjigo so v Krožku za kulturo in umetnost predstavili kipar Ma-scherini, kritik Montenero, avtor dela Krečič in urednik Kravos
»Zelo sem vesel in globoko občutim ta trenutek. Živeli smo v težkih pogojih in kljub temu nekaj ustvarili.» S temi skopimi in vendar občutenimi besedami se je predstavil Avgust Černigoj občinstvu, ki je sinoči dodobra napolnilo dvoranico Krožka za Kulturo in umetnost Založništvo tržaškega tiska je namreč predstavilo tudi ita lijanski javnosti Krečičevo monografijo o našem razgibanem in vznemirjujočem umetniku.
Sinočnja slovesnost je bila res pravi praznik, živ in z mnogimi zanimivostmi. K temu so pripomogli tudi kipar Marcello Mascher-ni, ravnatelj arMt?WWX&0(H iz Ljubljane Peter Krečič, kgstos tržaškega muzeja R^oltel[a Giulh Montenero, urednik ZTT Marko Kravos in seveda številno občin stvo, med katerim so bile ugledne osebnosti našega družbenopolitične ga prostora ter nenazadnje umetniki in Černigojevi prijatelji. Vsi zgoraj omenjeni govorniki so poudarili Černigojev pomen, njegovo skoraj šestdesetletno iskanje in ek sperimenhranje z raznimi likovnimi izrazi.
Srečanje ob predstavitvi monografije o nestorju tržaških slikarjev je uvedel njegov prijatelj hi par Mascherini, ki je naglasil, da
KLJUB BELI STAVKI CARINSKIH USLUŽBENCEV
NA MEJNIH PREHODIH NOBENIH ZASTOJEV
Tiskovno sporočilo z zborovanja v prosti coni
Kljub protestnemu vretju je včeraj potekal promet na mejnih prehodih normalno Pri Fernetičih in na Pesku so nam sporočili, da sr. carinski uslužbenci delali pač po predpisanem urniku od 8. do 14. ure in da so v tem času opravili vse, kar je bilo potrebno tako da, ne popoldne ne zvečer, ni bilo na teh dveh mejnih prehodih nikake-ga zastoja in so težki prikoličarji tekoče nadaljevali svojo pot.
Tudi na železniški postaji na Opčinah so nam sporočili, da odločitev carinikov, da ne opravljani nadur, ni bistveno vplivala na že-ležniški promet, ki se je včeraj odvijal le z neznatno zamudo.
Sindikalni odbor carinskih usluž bencev je na predvčerajšnji seji izdal tiskovno sporočilo, v katerem so povzeti zaključki zborovanja. Nk zborovanju so namreč carinski delavci na Tržaškem sklenili, da se vzdržijo nadurnega dela iz istih vzrokov kot njihovi goriški kolegi. Cariniki namreč tožijo zaradi kro ničnega pomanjkanja delovnega o-sebja, zaradi zastojev pri prejemanju ustreznih doplačil in povia čan;a stroškov tistim, ki odhajajo na bolj oddaljena delovna mesta, najbolj pa obsojajo nečistočo in splošno nehigiensko stanje v uradih in delovnih prostorih, saj predstavlja to pravo nevarnost za zdravje službujočih.
Končno pa, pravi še tiskovno spo ročilo, bi morali v okviru reforme carinskih uradov priznati carini posebne karakteristike, katere bi morali potem uskladiti s potrebami ostalih komponent, ki delujejo v okviru mednarodnega blagovnega prometa (trgovinska zbornica, ban ke, pristaniška ustanova in druge)
Tiskovno sporočilo je podpisal sindikalni odbor carinskih uslužbencev. ki ga sestavljajo CGIL. CISL, UH., SIPDAD in SAUD.
Naj povemo še, da bo stavka ca rinikov na Tržaškem trajala do vključno nedelje, 16. marca. Prihodnjo sredo, 19. marca, pa bo prišel v Trst generalni direktor ca rinske uprave dr. Del Ghizzo, da
bi se z lokalnimi oblastmi pogovoril o nastali situaciji in poiskal ustrezne rešitve, (ris)
Novi odbor PD Primorsko
V sredo zvečer je bila v Mačko-ljah prva seja pripravljalnega odbora obnovljenega prosvetnega društva »Primorsko*. Prva točka na dnevnem redu je bila izvolitev začasnega vodstva, ki je sedaj tako sestavljeno:	predsednica Danica
Smotlak, podpredsednik David Stepančič, tajnik Robert Smotlak, blagajnik Klavdij Smotlak.
Ža zaoisnik bosta skrbeli Nevenka in Radojka Tul medtem ko bo odgovoren za reklamo in tisk Mitja Zonta.
Sestavili so tudi nekaj delovnih skupin
ka-
Kipar Marcello Mascherini uvaja večor met nest ob predstavitvi Krečičeve mamografij* o Avgustu Černigoju
je Černigoj pomemben za vso kulturo, bil je vedno predhodnik časa, antikonformist in avantgardist, vendar avantgardist v polnem pomenu besede. Zato je tudi zrevo lucioniral vso razstavno dejavnos4 v Trstu in to z drznimi in tveganimi dejanji. V svoje delo je vnašal vsa protislovja časa.
Medtem ko je urednik knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos orisal de javnost založbe in njene bodoče načrte, pa je kritik Montenero sku šal opredeliti Černigojevo slikarstvo. Dejal je, da celotno 60-letno delo umetnika potrjuje prvotni izvor in sicer močno navezanost na evropsko kulturo, zaradi katere se je podal tudi v nemška središče, da bi čimbolj natančno preštudira' likovno dogajanje. Černigoj je pre budil slovensko umetnost tako v Ljubljani kot v Trstu, pomembno pa je predvsem njegovo konstruktivistično obdobje med leti 1924 in 1929.
Avtor monografije Peter Krečič je prisotnim orisal vzgibe, ki so ga prepričali, da je začel razisko vati Černigojevo umetnost in pred vsem njen delež prt oblikovanju konstruktivizma Odskočna deska mu je bila vsekakor razstava v Idriji pred sedmimi leti, ki je po rodila močan odmev v Jugoslaviji in tudi Evropi in prišel je do spoznanja, da je Černigoj tak slikar, o katerem je vredno vedeti kai več. To je široka ustvarjalna oseb nost, je dejal Krečič, ena najvidnejših osebnosti v Trstu in tudi verjetno edini konstruktivist v lta liji. Zaradi tega je o monografiji tudi angleški in italijanski povzetek. da bi knjigo približali širši javnosti.
MIUIIIIIIMIIIIIIIMHIIIIHIMHIIIIIIIIMIIIIIinimUtUIMMtllHIIIMItniHllllllinillUHIHIIIIIIIIIIIIIHMIHIIIIMIIIIII
GIANO SERENO NASLOVIL SODNIKU »ODPRTO* PISMO
Kaj točno vsebuje pismo namestniku državnega pravilnika dr. Staffi?
V 'pogovoru, ki je sledil, so prišli na dan še nekateri aspekti Černigojeve osebnosti, v debato se je vključil tudi arh. Spmčič, ki je :e skoraj pred petdesetimi leti delal s Černigojem in ga spodbujal, naj nadaljuje po začrtani umetniški poti. (mč)
Trstu protestna manifestacija, tere so se udeležili tudi nameščenci krajevnih ustanov z Goriškega in iz videmske pokrajine. Delavci so se dopoldne zbrali na Trgu U-nitš, od koder so se v sprevodu podali po Korzu na Goldonijev trg. Tu je bilo ob 11. uri sindikalno zborovanje, na katerem je v imenu sidikalne zveze nastopil deželni tajnik CGIL Arturo Calabria.
Govornik je poudaril, da je bolezen ministra Pandolfiia onemogočila novo srečanje s sindikalisti, predstavniki nameščencev krajevnih u-stanov, ki je bilo napovedano za sredo. Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe se vlečejo že dalj časa in vlada je doslej ponudila nekatere izboljšave, ki ustrezajo le delno zahtevam sindikatov. Pri tem je Calabria poudaril, da se zahteve prizadetih delavcev nikakor ne nanašajo le na gmotne izboljšave, temveč obsegajo tudi preustroj storitev' krajevnih ustanov in vse javne uprave ter številčno okrepitev osebja v okviru posameznih ustanov. Govornik je nadalje poudaril, da bodo nameščenci krajevnih ustanov primorani oklicati nova stavkovna gibanja, kolikor bi vlada ne sprejela postavljenih zahtev, pri čemer računajo delavci tudi na podporo deželne uprave, združenja italijanskih občin (ANCI) in zveze italijanskih pokrajin (UPI), ki so doslej neprizadeto stale ob strani.
PO STATISTIKAH MEJNE POLICIJE
V februarju rahel napredek prometa na meji z Jugoslavijo
Mednarodni promet je popustil, mobilnost v obmejnem pasu pa se je vidno povečala
Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo na območju tržaške pokrajine je v preteklem februarju dosegel 1.687.737 prehodov ter je bil za malenkost (+4,04 od sto) večji od prometa, ki so ga zabeležili v februarju lanskega leta (1.622.092 prehodov).
Mednarodni promet (s potnimi listi) je dosegel skupno 847.861 prehodov ter je bil za 10,06 od sto manjši od lanskega (942.752 prehodov), pri čemer se je število tujih državljanov (med katere prištevajo statistike mejne policije tudi Jugoslovane) zmanjšalo z lanskih 696.582 na 593.281 prehodov (ali za 14,82 od sto), medtem ko se je število prehodov pri italijanskih državljanih povečalo z lanskih 246.170 na 254.580 (+3,41 od sto).
Maloobmejni promet pa se je letos povečal, in sicer z lanskih 679 tisoč 340 na 839.876 prehodov ( + 23,63 od sto). Zanimivo je pri tem, da se je število prehodov pri prebivalcih z italijanskega mejnega pasu povečalo za 13,85 od sto, in sicer z lanskih 476.839 na 542.862 prehodov, število prehodov pri prebivalcih s sosednega jugoslovanskega pasu pa
je narastlo celo za 46,67 od sto, in sicer z lanskih 202.501 na 297.014 prehodov.
V februarju manj prometa v tržaškem pristanišču
Blagovni promet v tfžhškem pristanišču je v preteklem februarju jza malenkost presegel tri ’hiilijone ton ter je bil za okrog 9 od sto manjši kakor v februarju lanskega leta. Na padec prometa so vplivale predvsem manjše dobave surove nafte za Čezalpski naftovod. Pravi trgovski promet pa je v februarju dosegel 236 tisoč ton, kar predstavlja napredovanje za dvajset od sto v primeri s prometom v lanskem februarju (195 tisoč ton). Blagovni promet s trajektnimi ladjami (roli on - roli off; pa se je v preteklem mesecu — v primeri s februarjem 1979 — praktično podvojil ter presegel 35 tisoč ton.
Danes novo srečanje
o zadevi «Dreher»
Na deželnem odbomištvu za industrijo bo danes popoldne ob 17.30 nov sestanek, na katerem bodo predstavniki sindikalnih organizacij in tovarniškega sveta ter zastopniki industrijske zveze, zveze malih in srednjih industrij iz tržaške pokrajine in Intersinda skušali rešiti vprašanje nove zaposlitve za 80 delavcev bivše pivovarne «Dreher*, katerim bo 25. marca potekla dopolnilna blagajna, v kateri se nahajajo že nad štiri leta.
Kakor smo zabeležili v sredo, so prizadeti delavci na torkovi skupščini zavrnili načrt industrijcev, po katerih naj bi določeno število ljudi našlo zaposlitev pri raznih industrijskih obratih na Tržaškem, ker so bili za to postavljeni nesprejemljivi (»goji tako glede starosti posameznih delavcev, kakor tudi glede njihove kvalifikacije in specializacije. Na to stališče je zveza industrijcev včeraj reagirala z daljširp poročilom, v katerem pravi, da gre za de-magoško stališče; ki' ne upošteva dejanskih težav pri zaposlovanju delavcev, ki so se do nedavnega ukvarjali s proizvodnjo, ki je na Tržaškem z odpravo stare pivovarne praktično izginila. Zveza v poročilu potrjuje, da številni obrati na našem območju pogrešajo delovno silo določenih kvalifikacij, zaradi česar je treba pritisniti na deželno upravo, da bo čimprej poskrbela za organizacijo potrebnih kvalifikacijskih tečajev.
«Lloyd Adriatico» ne preide pod «Generali»
V zvezi z vestmi, po katerih naj bi zavarovalnica «Lloyd Adriatico* nameravala prepustiti del ali celotno glavnico zavarovalnici «Assicu-razioni generali*, je predsednik «Lloyd Adriatico* dr. Giorgio Irneri včeraj vest demantiral. Govorice v tem smislu so se že razširile pred nekaj tedni — je dejal Irneri — in vse kaže, da so se porodile v milanskih finančnih krogih. Popolnoma brez podlage so vse govorice — je še dejal Irneri — po katerih naj bi največja italijanska zavarovalnica, ki nabira na leto za nad tisoč milijard lir premij, odkupila glavnico zavarovalnice, ki se nahaja na enajstem mestu v državi in ki je lani nabrala premij za 150 milijard.
Oficirji in agenti tržaškega pristaniškega poveljstva nadaljujejo s preiskavo, da bi odkrili vzroke požara na grški ladji Constantia. Doslej so ugotovili, da se je požar vnel na palubi in sicer na poveljniškem mostu, kjer sta nameščeni jedilnica in kuhinja. Niso pa še ugotovili, zakaj ni bilo na ladji stražarja in kako to, da so alarm sprožili (dolgo potem, ko so bili zublji že visoko in gosti) mornarji bližnje sovjetske ladje. Torej je jedro celotne zadeve še vedno zavito v skrivnostno meglo.
Evgenija Žbogar daruje 20.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob dr. Slavka Tute daruje Dorina Terčon 5.uw lir za SK Devin.
V	spomin na učiteljico Heleno Gantar darujejo njeni bivši učenci 5. razreda 37.500 lir za osnovno soio F. Bevk.
V	spomin na kolegico Heleno Gan tar daruje Minka Pahor 5.000 lir *“ opensko osnovno šolo F. Bevk.
V	spomin na Nevenko Gorjup da rujeta Minka in Drago Pahor J-lir za spomenik padlim v NOB Skednja, s Kolonkovca in od s • Ane.
Namesto cvetja na grob Dar^ Kosmine daruje bratranec Netko * tisoč lir za Dijaško matico.
V	spomin na Nino Vidali - Ban daruje Justi Race 10.000 lir za Dijas* matico.
V	spomin na Darka Kosmin? i® Heleno Gantar daruje družina Ra
10.000	lir za Dijaško matico ter tisoč lir za ŠD Polet.
V	spomin na Darka Kosmino da ruje Zdenka Šauli 10.000 lir za u jaško matico.
V	počastitev spomina Darka srnine daruje Pepi Pertot 5.W0 za Dijaško matico in 5.000 Ur Združenje aktivistov tržaškega zemlja.
Namesto cvetja na grob Dar* Kosmine darujeta Stanko Per®1,.. Mitja z družino 20.000 Ur za Dijas^ matico.
V	spomin na učiteljico Gantar daruje Združenje star*
50.000	lir za osnovno šolo F. rfi
Ob izgubi dolgoletnega pevca * njota Puntarja izrekajo člani P skega zbora Vasilij Mirk prizadet svojcem globoko sožalje.
Izleti
................m.........m....m.........................................i..........i....o
VČERAJ PONOČI MED SESTAVLJANJEM NOVE KOMPOZICIJE
Na openski železniški postaji iztirila cisterna tetraetila
Na srečo se je vse dobro izteklo in ni prišlo do nevarnega uhajanja strupene tekočine - Vagon je bil namenjen v rafinerijo Anic na Siciliji
Profesor Giano Sereno, ki je bil sredi februarja obtožen organizacije in delovanja v oboroženi tolpi skupno z univerzitetnima asistentoma Giovannijem Zambonijem in Marino Cattaruzzo, je včeraj naslovil »oeprto* pismo namestniku državnega pravdnika dr. Staffi, ki je kot znano izdal omenjene zaporne naloge. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, Seneno trdi v pismu, da je povsem nedolžen in da ni nikoli vzdrževal stikov s skrajnolevičar-skimi terorističnimi skupinami. Pri tem pa dodaja, da se je on v teoriji in praksi vedno politično zavzemal za korenito preobrazbo družbe, v kateri ne bi bilo več revščine in zaostalosti.
Giano Sereno, ki je star 40 let, je dolga leta poučeval matematiko na tehničnem zavodu Volta in je
podobno kot Zamboni in Cattaruzzi jeva izginil neznano kam. O »od prtem* pismu dr. Staffi poroča tudi tiskovna agencija AGI, ki pravi, da je pismo datirano »od daleč, 1. marca* ter da vsebuje hude obtožbe na račun tržaškega namestnika državnega pravdnika. Kot znano, je sodnik izdal zaporne naloge proti trem Tržačanom na podlagi pričevanja »skesanega* brigadista Carla Fioronija.
Druge vesti s Tržaškega berite na četrti strani
Zaradi obilice vesti smo danes posvetili tudi četrto stran tržaški kroniki. Zaradi tega pa sta morali danes odpasti običajni petkovi rubriki.
Včeraj ponoči je na openski železniški postaji iz še nepojasnjenih razlogov iztiril vagon cisterna, ki je prevažal svinčev tetraetil, zelo strupeno in dušljivo tekočino, katere uhajanje bi lahko povzročilo nevaren strupen oblak. Na srečo pa se je vse dobro končalo, saj se je iztirjena cisterna le močno nagnila na desni bok ter se ni prevrnila, v popoldanskih urah oa so jo železničarji s posebnim velikim žerjavom spravili na tračnice. Dogodek ponovno dramatično postavlja v o-spredje pekoče vprašanje varnosti pri podobnih železniških prevozih, saj tudi najmanjši incident lahko povzroči pravo tragedije.
Nesreča se je pripetila približno ob 1.30 med manevri za sestavljanje nove kompozicijo, ki bi morala nato nadaljevati pot v južno Italijo. Vagon cisterna s svinčevim tetra-etilom, ki bi ga morali ocariniti, je med omenjenimi manevri silovito trčil v vagon, ki je prevažal les, ter se močn. nagnil na desni bok. Dežurni železničarji na openski postaji so o iztirjenju cisterne takoj obvestili policijo ter openske gasiice, ki so nemudoma prispeli na kraj s sodobnimi protipožarnimi napravami ter posebnih varnostnih kombinezonih spremliali in nadzorovali celoten potek akcije za ponovno postavitev cisterne na tire. Dela so se končala nekaj pred 17. uro in izvedenci državnih železnic so nato ugotovili, da se cisterna pri trčenju ni poškodovala.
Vagon cisterna s svinčevim tetra-etilom je prihajal iz Grčije in je bil namenjen v rafinerijo družbe Anic v kraju Priolo na Siciliji. Tetraetil je zelo znan in verjetno tudi najbolj uporabljen antidetonator za predelovanje raznih vrst goriv in predvsem bencina, ker preprečuje klenkanje motorjev. V javnosti je znan tudi zaradi potopitve jugoslovanske tovorne ladje »Cavtat* v Otrantskem kanalu, sodčke te stru-
pene tekočine pa so kot znano po dolgih polemikah in zavlačevanju potegnili iz morja, (st)
Policija aretirala
tolpo mladih roparjev
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj aretirali člane tolpe, ki je pred dnevi odnesla iz stanovanja 84-letnega Giuliana Re becha v Ul. del Rivo 18 zlato i:i dragocenosti, ki jih je nato hotela prodati nekaterim zlatarjem. Za rešetkami se je tako znašlo enajst mladeničev in med temi tudi 20-letni Giorgio Mandorino. Donato Chicco in Alessandro Sisti ter 23-letni Fulvio Lombardo, vsi ostali pa so mladoletniki, ki so imeli v
SPDT prireja v nedeljo, 16. t.m., izlet po tržaškem Krasu. Zbirališče je ob 8.15 pred openskim tramvajem v Trstu (odhod tramvaja ob 8.26), ob 9. uri pred osnovno šolo na Opčinah ali ob 10. uri v Repniču (pri Marjanu Miliču). Izlet bo potekal po zgoniških gričih. Vabljeni vsi!
SPDT prireja v nedeljo, 16. marca, avtobusni izlet na Zoncolan ob priliki 14. ZŠI. Odhod avtobusov točno ob 6. uri izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano).
Združenje UNION priredi 16. marca ob priliki praznovanja dneva žena poseben enodnevni izlet v Ravascletto. Informacije na sede-
SeS^SM-
razen ob sobotah.
Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracijs' ih taborišč Buchenvvald, Dachau in Mauthausen. Odhod bc 8. in povratek 14. aprila. Izlet zaobjame tudi obisk Miinchna. Weimarja, Dresdna, Prage in čeških Budojevic.
SPDT prireja v nedeljo, 23. marca, zimski vzpon na Porezen z osebnimi vozili do Sežane, kjer je zbirališče ob 6. uri, nato odhod z avtobusom PD Sežana. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno sobote, 15. marca.
Ob smrti dragega moža Izrek* globlje sožalje svoji odbornici V Kosminovi Slovenski deželni za' za poklicno izobraževanje.
Jelkini kolegi sočustvujejo z družino Švab ob težki izgubi Line Za-jec por. Švab.
Žalovanju družine Švab se pridružujeta Dragica in Ramiro.
Žalovanju družine Švab se pridružuje družina Ž Simonič.
Ravnatelj, učno in neučno ose J izreka iskreno sožalje prof- ’ Bizjak ob izgubi dragega očeta.
Ravnateljica, učno in neučno ** je srednje šole Ivan Cankar globoko sožalje svoji tajnici Štoki - De Giovanni ob bridki >z» bi očeta.
14. 3. 1978
14. 3.
Ob drugi obletnici smrti ,
Zdravka Vodopivca
se ga spominjajo žena in hčerki * družinama.
Trst, 14. marca 1980
Družine Pisani - Jurkič in <*rU^ ne Pisani - D’Attoma se pride11*11” jejo žalovanju družine
Švab
Trst, Milan, 14. marca 1980
preteklosti že večkrat opravka s policijo in sodstvom. Preiskovalci sumijo, da je v preteklosti tolpa izvedla še vrsto podobnih roparskih podvigov.
• Sindikat upokojencev CGIL za
Staro mitnico bo priredil od 25. a prila do 1. maja letos slikarsko raz stavo za upokojence, ki se s tem ljubiteljsko ukvarjajo. Razstava bo v dvorani «Di Vittorio* v Ul. S. Appolinaire 1 (na vogalu z Ul. Pon- j dares).
Vsakdo, ki bi rad sodeloval, naj se prijavi osebno ali telefonsko na sedežu sindikata v Ul. Pondares 8 — tel. 750431, Rok prijav zapade 10. aprila 1980.	I
................m.........•hiiiiii..
NEPRIJETNA DOGODIVŠČINA 13LETNE6A DICKA
EN MESEC V BOLNIŠNICI KER GA JE UGRIZNIL PES
Neprijetna dogodivščina dveh dečkov v sredo popoldne v gozdiču v bližini Konkonela, kjer ju je močno ugriznil pes, zaradi česar sta se morala zateči v bolnico. Kot je nato povedal policiji 13-letni Renato Anpler, stanujoč v Ul. Manto-vani, je v bližini svojega stanovanja zaslišal klice na pomoč 9-let-nega bratranca Fabia čoka, ki so prihajali iz bližnjega gozdiča. Takoj je pritekel na kraj, kjer se je mali bratranec krčevito prijemal vej drevesa in se skušal otresti velikega nemškega ovčarja, ki ga je medtem že ugriznil \ bok. Žival je nato napadla še Renata in ga ranile ter samo takojšen poseg staršev, ki so slišali klice otrok in zasumili, kaj se dogaja, je preprečil
Po dolgi in kruti bolezni nas je zapustila naša draga žena. mati, sestra in nona
LINA ZAJEC por. ŠVAB
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 15. marca, ob 12.15 i* mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah-
Žalostno vest sporočajo mož Mirko, Darko, snaha Jelka, brat Ludvik, vnU' kinju Dunja in drugo sorodstvo
Trst, 14. marca 1980
najhujše. Pes, ki je napadel otroka, je imel pas okoli vratu ter kovinsko medaljo, ki dokazuje, da ima žival lastnika.
Malemu Fabiu so zdravniki otroš ke bolnice nudili samo prvo pomoč ter ga odslovili s prognozo okreva nja v tednu dni, 13-letnega Renata pa so zdravniki zaradi ran po raz nih delih telesa zadržali na zdrav Ijenju v bolnici. Okreva' bo pri bližno v tridesetih dneh
j
Družina Renata Anplerja poziva lastnika nemškega ovčarja, ki je napadel otroka, da se čimprej javi na tel. številko 420616 in sporoči, ali je bil pes redno cepljen proti steklim in drugim nalezljivim bo leaiim.	i
Po dolgi bolezni nas je zapustil
DIMITRIJ DRAŠČEK
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 14. marca, ob 15- ^ iz kapele nabrežinskega pokopališča v cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčerka In svolc*
Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju zdravih' šča v Nabrežini.
Nabrežina, 14. marca 1980
GORIŠKI DNEVNIK
SLOVENSKO STALNO, i—* GLEDALIŠČE ris' V TRSTU
KULTURNI DOM
JOHN M. SYNGE
VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI
komedija v treh dejanjih Režija	ZVONE ŠEDLBAUER
Danes, 14. marca, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski Jutri, 15. marca, ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo, 16. marca, ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
V	sredo, 19. marca, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo
V	četrtek, 20. marca, ob 16. uri ABONMA RED H
V	soboto, 22. marca, ob 20. uri ABONMA RED F — druga sobota po premieri
Obveščamo abonente reda F (druga sobota po premieri), da se bo predstava Vražji fant zahodne strani začela v soboto, 22. marca, izjemoma ob 20. uri namesto ob 20.30.
Vsi tisti, ki bi se iz kateregakoli razloga ne mogli udeležiti te predstave, lahko svoj abonma uporabijo ob vsaki drugi ponovitvi.
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)
12. MARCA 1980
Povrtnina	Min	Maks.	Prevl.	Sadje	Min.	Maks.	Prevl
Česen Radič zebn	1200	2000	1800	Ananas	—	990	—
prve sorte Cikorija vvitloof Čebula	—	2000	—	Banane	—	1320	—
	—	1265	—	Ciquita Jabolka	1100	1210	1430
250
140
rumena Artičoke apulija Solata endivija trocadero 900 Melancane 1380 Krompir bea 250
Paprika zelena Paradižniki
, za solato 690 Peteršilj Zelena Špinača domača Kisla repa
430
200
1080
1495
360
403
180
1020
1380
320
1380	1610	1495
300
300
400
1150
800
600
500
300
1093
600
500
500
jonathan I. 345
Hruške abate fetel I.	920
Grozdje čile	—
Pomaranče taroki I.
Limone I.
Mandarine I. 748
Grenivke	330
Jagode debele —
633
518
460
1035
2700
748
598
1150
550
5500
403
978
690
575
863
385
SPD TABOR - OPČINE
yabi jutri, 15. t.m., ob 20. uri v nedeljo, 16. t.m., ob 16.
in uri v
HIŠO STRAHOV
Prane Grilc - Egon bo izvajal Program, v katerem boste videli: sežiganje človeškega telesa, letečo mizo (spiritizem), Požiranje ognja, sekanje člo-veškega telesa, čarobno uro in druge čaro\jij|*»»;-i«» V Prireditev bo v Prosvetnem domu na Opčinah
Razstave
d ®on*ns*<a galerija Babna hiša —
° «. t.m. antološka razstava Av-susta Černigoja. Razstava je odpr-ob torkih, četrtkih in sobotah Tj }»• do 20. ure, ob nedeljah pa sta	12. ure. Izredno bo raz-
°dprta ob priliki raznih pri-Ojih v v Kulturnem domu v Ricma-
u V občinski galeriji bo danes ob 18. tri	-Pr* "azstavo svojih skulptur
ra,a, mojster Willi Bossi, ki bo
razstavljal do 21. t.m.
g v galeriji «Antiche mura* v Trži-*aJ,~° v soboto odprl razstavo tr-slikar Silvano Delise, ki bo
razstavljal do 27. t.m.
tri ^aloriji «Corsia Stadion* bo ju-, 18. uri odprtje razstave del •aria Toniia Pellaya. j. J*1ali galeriji v Sežani bo dasta’ Lm., ob 18. uri odprtje raz-iz pC a^ad- kiparja Erika Lowke 4 ^ostojne. Razstava bo odprta do ura- a vsak dan od 10. do 12. m od 15. do 18. ure.
Vn ®a!?r*ll Rossoni je odprl razsta-t Svojih del ’ dolfo Rot. Razstava 00 Mala do 20. t.m.
•t. galeriji Cartesius je odprla raz-stai0 ?voi'h del Olivia Siauss. Raz-va bo trajah do 20. t.m.
ras ga'er'jl Torbandena je odprl a*stavo Luciano Ceschia.
Včeraj- danes
Danes, PETEK, 14. marca
MATILDA
Ift r>oe V7I'c'e ob 6.19 in z,atone ob ha , r? Dolžina dneva 11.50 — Lu-vzide ob 4.57 in zatone ob 15.20. Jutri, SOBOTA, 15. marca KLEMEN
rgC?ie včeraj: na j višja tempera tu-Uri io stoPinje, najnižja 7, ob 18. Pada st°Pinj, zračni tlak 1012 mb hik a' ,Veter 8 km na uro jugovzhod-* 'Vlaga 62-odstotna, nebo skoraj temr,,, no’ morje skoraj mirno, Peratura morja 8,8 stopinje.
dnevna služba lekarn
tn (od 8.30 do 20.30) p n Briani 2, Trg Venezia 2, Ul. (od osero D2, Ul. Baiamonti 50.
“ »30 do 13 in od 16. do 20.30) *• R°ma 15, Ul. Glnnastica 44.
MLADINSKI
KROŽEK
TRST
AMERIŠKE
RAZGLEDNICE
Sergij Verč nam bo predvajal film, ki ga je realiziral na potovanju po Združenih državah. Pridi danes, 14. marca, pb 20. uri v Gregorčičevo dvorano,
Razna obvestila
ŠK Devin obvešča, da bo v nedeljo, 16. t.m., urnik za odhod avtobusa na Zoncolan sledeč: Nabrežina -Kamnolomi ob 6.10, Nabrežina-Cen-ter 6.15, Šempolaj 6.30, Praprot 6.35, Prečnik 6.45, Mavhinje 6.50, Sesljan 7.00 in v Devinu ob 7.05.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
NOČNA SLUŽBA lekarn
tn B (od 20.30 dalje)
'• Rntna 15, Ul Ginnastica 44
Dravrtvena dežurna služba
lNAs«na s,"žha za zavarovance vili ..I!*1 22 do 7. ure: telef. šte-v '»a 732 627
„ LEKARNE v OKOLICI ,“0'junec: tel 228 124; Bazovica: p' 226 165; Opčine: tel. 211001;
rosek; tel 225 141; Božje polje. »H1 tel. 225 596; Nabrežina: tel. tel nU ^'Jan: tel. 209-197; Žavlje:
*■ 213'137; Milje: tel. 271-124. I
PRODAM dva mladiča — nemška ovčarja. Emili Bogateč, Devinšči-na 14, telefon 225-294.
OSMICO je odprl Dušan Milič. Toči belo in črno vino.
TVRDKA išče sposobne tehnike za popravilo radio-TV in elektronske aparate. Carli, Ul. Rapicio št. 7.
PRODAM FIAT 500 2. — letnik 1970. Odlično ohranjen motor ter komaj obarvana karoserija. Telefon 410-372.
IŠČEM zmrzovalno skrinjo dobro ohranjeno položne oblike velikost največ 115 cm X 60 cm. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Skrinja».
ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmido do 16. marca.
LUP1NC v Praprotu je odprl osmi co, toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Ce-rovljah štev. 34. Toči črno in belo vino.
ŽENA srednjih let z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine bi se zaposlila nekaj ur dnevno v trgovini ali v uradu v Gorici. Telefonirajte na številko 87538 v Gorici.
Prispovajle za
DIJAŠKO MATICO
Gledališča
KOSSETTI
Danes ob 20.30 izven abonmaja komedija v dveh delih Paola Mo-sce in Walterja Chiarija «Hai mai provato nell’acqua caida?» Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri dve predstavi in sicer ob 16. in 20.30.
* * *
Od 18. t.m. ansambel «Gruppo delta Rocca» uprizarja «Koncert» Ren-za Rossa. V abonmaju odrezek št.
7 izmeničen (brez odrezka 50 odst. popusta). Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Pregled predstav 1980 — danes ob 20.30 stalno gledališče iz Turina predstavlja delo Geneta «Les bon-nes» z Adriano Asti Manuelo Ku-stermann, Čopi. Režija Mario Mis-siroli.
* * *
Štirinajsti Nedeljski koncert, ki ga organizira gledališče Verdi bo v nedeljo ob 11. uri Nastopil bo nov ansambel, ki je nastal v okviru gledališča in nosi naslov Komorni ansambel gledališča Verdi.
* * *
Od 19. t.m. ansambel «dell’Albero preta» predstavlja delo «Venere in I pelliccia* L. Modugno in G. Ange-' lilla.
TISKOVNA KONFERENCA RAVNATELJA DRUŽBE SIP
S podražitvijo telefonskih naročnin tudi razširitev in izboljšanje službe
Več prostora in boljše naprave v novi telefonski govorilnici SIP na Korzu Italia 69 Letos na goriškem področju možnost za 2.500 novih priključkov • Teleselekcija s tujino
Kino
Cappella Underground 16.00—20.00— 22.00 «Orizzonti di gloria*.
Nazionale 15.30— 22.00 «Live show» (L’apoteosi del sesso). Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 16.00—22.00 «11 boxeur e la ballerina». Barvni film.
Eden 16.00—22.15 «Tesoro mio*. J. Dorelli, Z. Araya, S. Milo, E. M. Salerno, R. Pozetto. Barvni film.
Excelsior 16.30 «Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep.
Grattacielo 16.30—22.15 «Cafe ex-press». N. Manfredi. Barvni film.
Fenice 16.30 «Piedone d’Egitto». B. Spencer. Barvni film.
Mignon 15.30 «Innamorarsi alla mia eta*. J. Iglesias.
Filodrammatic-j 15.30—22.00 «Estasi girls*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Assassinio sul Teve-re». Thomas Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.30 «Continuavano a chia-marlo Trinita*. Barvni film.
Aurora 16.30 «Aragosta o colazione*. E. Montesano.
Capitol 16.30 «Una donna semplice*. R. Schneider. Barvni film
Vittorio Veneto 16.00 «Fuga di mez-zanotte*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aldebaran 16.45—22.00 «H pornogra-fo». Richard Dreyfuss Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) 17.00 «Madame Claude*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
SLOVENSKO STAj^ff.fiLEDALIŠČE '»"V* TRSTU
GIUSEPPE BERTO
NEZNANI BENEČAN
V nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Marijinem domu v ROJANU.
Z današnjim dnem bodo javne telefonske govorilnice v galeriji no ve palače na Korzu Italia 69 v neposredni bližini Palače notela. Telefonska družba SIP zapre telefonsko govorilnico v svoji palači v U-lici Crispi, kjer je ta služba delovala dolgo vrsto let. Tu ostanejo le tri zunanje kabine.
Ravnatelj goriške podružnice družbe ŠfP ing. Marino Tagliapie-tra je včeraj obrazložil novinarjem in županu De, Simoneju ter prefektu Barrassu, zakaj se je telefonska družba odločila za novo lokacijo. Prostor v Ulici Crispi je bil že veliko časa pretesen, poleg tega pa je tam v, dnevnih urah nemogoče dobiti parkirni prostor. Na Korzu Italia imajo več prostora v sami pisarni, v neposredni bližini je moč z lahkoto parkirati avtomobil. Telefonska družba pa je hotela tudi svoje prispevati k težnji, da se upravno središče prenese iz
Jože Petejan-Tejčin praznuje 90 let
Kdo v Sovodnjah ne pozna Jožeta Petejana. Tejčina po domače. Danes praznuje visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan. Kako ga bo proslavil? Vsekakor ne doma za štedilnikom ali morda na fotelju. Jože je za svoja leta še prav mladeniški, čeprav mu kdaj pa kdaj ponagajajo noge. Še vsak dan poprime za delo na kmetiji, vsak večer pa jo mahne na «kvartin», dva ali tri, v domačo gostilno, še raje pa v osmico. Tako bo tudi na današnji praznik, le da bo v osmici, ki so jo te dni odprli v vasi, bolj veselo, saj bo Jože Tejčin povedal marsikatero veselo, pa tudi manj veselo zgodbo iz svojega res dolgega življenja.
Da ne bo nesporazumov, Jože včasih zvrne tudi kakšen kvartin več; Saj ne more škoditi, če gre za dobro pijačo, pravi in utemeljuje to stvar s staro modrostjo, da prazen Žakelj pač ne more stati pokonci.
Tudi oni dan, ko sem ga obiskal, se je ravnokar vrnil iz dsrni-ce. Pogovor se je sprva nekoliko zapletal, potem pa se je Jožetu jezik le razvezal, da sva se lepo menila' o tem in onem' iz njegovega dojfiegjt ..življenja, kako je
Mi#
strogega zgodovinskega središča v južni del mesta. Enako se bo v kratkem zgodilo s poštno službo, saj bo poštna uprava pričela graditi svoje novo poslopje južno od spominskega parka, čim bo občinski svet v to privolil. Župan je til di dejal, da bo o stvari razpravljal občinski svet še pred razpustom.
V novem telefonskem centru družbe SIP imajo sedem normalnih govorilnic. Dve sta pripravljeni za mednarodne pogovore. Poleg teh je še posebna, hiže postavljena govorilnica za handikapirane in invalide. To je prva te vrste v go-riški pokrajini, najbrž jih bodo v kratkem namestili tudi v bolnišnicah. na letališču in v drugih krajih. Omogočiti hočejo tudi prizadetim osebam, da se približajo telefonu. Pred novo galerijo, v kateri je . tudi nekaj trgovin, so postavljene tri telefonske kabine. Nova telefonska govorilnica bo odprta vsak dan od 8. do 20. ure. Ponoči pa deluje dežurna kabina pri prodajalcu bencina AGIP pri ločniškem mostu ali pa se je moč zateči v kako hotelsko halo Kot so nam povedali funkcionarji telefonske družbe, se te službe poslužujejo zlasti v večernih urah vojaki; za te je ta prostor tudi shajališče. Naj povemo še, da je v hali novega sedeža telefonske družbe tudi velik stenski pano, na katerem so označene številke vseh 231 italijanskili telefonskih okrajev s karakteristično številko, označene so karakteristične številke tujih držav, s katerimi se je moč direktno pogovarjati, označena je tudi karakteristična številka novogoriškega telefonskega področja.
f Čestitke
Danes praznuje svoj 10. rojstni dan DARJA COLJA s Proseka. Obilo sreče in zdravja ji želijo sestrica Tanja, mama, očka in vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje rojstni dan FRANC AŽMAN. Še na mnoga leta mu kličejo Franka, Martina in Matija.
Jasna in Marko čestitata noni PINI za njen rojstni dan.
'7 BOT®
8ANGA Ol CREDITO Dl TR1ESTE TRŽAŠKA' KREDITNA BANKA
♦ S. P. A.	- v
'm '	A-’	, \
TPST -‘ULICA F. FILzVlO -	61-440.
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 13. 3. 1980
Ameriški dolar	836.—
Funt šterling	1850.—
Irski funt šterling	1665.—
Švicarski frank	482.—
Francoski frank	196.—
Belgijski frank	27*50
Nemška marka	463.—
Avstrijski šiling	64,25
Kanadski dolar	717.—
Holandski flnrint	421.—
Danska krona	148.—
Švedska kron*	191,—
Norveška krona	162.—
Drahma	18.—
Mali dinar	35,75
Veliki dinar	35,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
bilo, včasih
ovpdnjah, o ledin-
l£-
skih imenih, 'za. katera danes že. ttv.aamerav.ajjo -doba vilbteletot), malokdo ve, (?’ svetovnih vojnah. Viti) 2.500 naročnikom." Sedaf.t^tre-
Prvo je prebil kot korporal v mornariški artileriji v Pulju, kjer je na lastne oči videl, kako je potonila oklopnica «Viribus Unitis*, ki so jo Italijani minirali po nepotrebnem, potem ko so se glavne vojne operacije že končale. V drugi svetovni vojni se je naš slavljenec vključil v terensko delo. Nič kolikokrat je prevažal kurirje in partizanske patrole s čolnom preko Vipave.
Naš slavljenec se je rodil v številni družini prav v hiši, kjer prebiva še danes, in sicer v daljnem 1890. letu. Osem let je trgal hlače in prenašal «trde» vzgojne metode učitelja Benka ■ v sbvodenjskf ljudski šoli, potem pa je delal doma na kmetiji.
Leta 1911 so ga vpoklicali v vojsko, ki jo je služil na Dunaju, nato pa v Pulju; kjer ga je zalotila tudi svetovna vojna in kjer je prebil nadaljnjih pet let. Domov se je vrnil 18. novembra 1918, kjer ga je čakalo veliko skrbi in dela. Domačo hišo je bilo treba obnoviti, zraven misliti na družino. Za življenjsko družico si je izbral domačinko Frančiško Vižintinovo, Hlapčevo po domače.
Trdo sta delala na kmetiji, zraven pa še pomagala pri raznih društvih, nosebno pri zavarovalnici goveje živine, ki je bila v tistih časih pomembna vaška ustanova. Zdaj je dolžnosti v tem društvu, ki prav letos slavi 75-letnico obstoja, prevzel sin. Ob trdem vsakdanjem delu pa človek skoraj pozabi na leta. Kar naenkrat se jih je nabralo devetdeset.
Na zdravje, Jože, ob današnjem jubileju, z voščilom, da bi čez deset let spet lahko nazdravili.
VK
sicer bilo potrebno, ker so narasli vsi stroški in tudi, ker je denar potreben za nove razširjene naprave.
Kadrovanju največ pozornosti
V torek se je na redni seji sestal goriški del Mladinskega odbora pri SKGZ. Razpravljali so predvsem o prireditvah, ki jih pripravljajo mladinske organizacije v prihodnjih mesecih. Precej pozornosti so namenili tudi obravnavi kadrovskih vprašanj in posebej omenili pomen stalnega mladinskega seminarja, ki se je pričel na Goriškem ter ocenili uspeh seminarja za visokošolce v Trstu. V zaključnem delu seje je bil govor še o delovanju Mladinskega centra ter o delu Enotne mladinske komisije za Goriško.
ZA BODOČE OBČINSKE VOLITVE
SOCIALISTI POUDARJAJO VAŽNOST ŠIROKIH LEVIČARSKIH KOALICIJ
Na občinske volitve v Gorici, Krminu in Gradišču gre PSI s svojim znakom, v drugih občinah pa se zavzema za demokratične koalicije
Prejšnji večer so na sedežu socialistične stranke v Gorici člani pokrajinskega vodstva, tajniki krajevnih sekcij in načelniki socialističnih skupin v občinah preučili položaj pred upravnimi volitvami. Kot je znano, bodo spomladi volitve v dvajsetih občinskih svetih; v treh, Gorici, Krminu in Gradišču, bodo volili s proporčnim sistemom, v vseh ostalih pa z večinskim. Socialistična stranka se predstavi v omenjenih treh občinah z lastnim znakom, v vseh o-stalih pa so v teku pogajanja za sestavo levičarskih list, ki so odprte vsem demokratom. Ponekod so pogajanja že rodila uspeh, drugod pa je delo še v teku.
Na sestanku je tajnik stranke Trombetta poudaril pozitivne rezultate dosedanjih levičarskih koalicij, posebej še, ker so se v te koalicije v manjših krajih vključili poleg socialistov in komunistov tudi socialdemokrati, republikanci in še drugi ter tako izolirali socialdemokratsko vodstvo, ki
iiniHiiiiriiiiiiiiiiiiiivHiiiMiiiiiimiiiiiiiiiituiiiHfiiuifimimmiiiiitiiimiiiiiiMiiiMHiiiiiiMUMfiuiiimiitiiii
NA TEMELJNEM JAVNEM TOŽILSTVU V NOVI SORICI
Vložili obtožnico proti 24 preprodajalcem mamil
Najmlajši ima 19, najstarejši 28 let - Prodajali in uživali so predvsem hašiš - Proces bo v aprilu
Temeljno javno tožilstvo v Novi Gorici je vložilo obtožnico proti 24 razprečevalcem in uživalcem mamil, in sicer zaradi kaznivih de janj proizvodnje in prometa z ma-V pogovoru z novinarii je zatem mili ter omogočanja uživanja ma-‘	- - mil.
ing. Tagliapietra prikazal tudi dosedanje delo telefonske družbe na goriškem področju in načrte v tem letu. Kljub gospodarskim težavam v prejšnjem letu so investirali precej v nove naprave, ka iti raz\oj jih sili, da stalno prenavljajo svoje naprave. Ob koncu lanskega le ta so na goriškem področju (izvzet je samo Gradež) imeli 31.507 naročnikov, kar pomeni 23 naročnikov na vsakih sto prebivalcev, to je za dva odstotka vec kot znaša vsedržavno poprečje. Postavljenih pa je bilo v tem času 46.000 telefonSkin aparatov; tudi tu je odstotek višji od vsedržavnega. V
cijL-9.237J&o pogovorov. V,l
ba' poprečno čakati na nov tele-foh tri niesece,
V teku imajo obsežna razširitve-na dela (marsikje vidimo razkopane ulice), položili bodo rtovih 13.509 kilometrov kablov. Istočasno so v gradnji nove telefonske centrale v Pierisu in Ronkah, kmalu bedo pri Čeli z deli dveh dodatnih central v Tržiču in Gorici (Tržaška ulico).
Za zaključek še nekaj. Na no vem obmejnem prehodu pri Stan drežu bo dovolj telefonskih povezav za vse tamkajšnje uporabnike, prav tako bodo postavili več kabin.
!Ob vseh teh pozitivnih vesteh povejmo še nekaj žalostnega. Ob kon cu marca bomo dobili na dom fakture za uporabo telefona v drugem letošnjem tromesečju. Tarife bodo zvišane, sicer za malenkost, kar se tiče naročnine za drugo trome sečje. Večji bo izdatek za telefonske pogovore v letošnjih prvih dveh mesecih (v fakturi bodo tudi decembrski pogovori, vendarle še po stari tarifi). Kot je znano, je rimska vlada ob koncu leta zvišala vse telefonske tarife. Povišanje je
Kot smo pred časom že poročali, je bilo pri temeljnem sodišču v Novi Gorici v preiskavi 23 osumljencev, pozneje pa se jim je pridružil še eden. Temeljno javno tožilstvo je potem, ko je zaslišalo več kot petdeset prič napisalo petindvajset tipkanih strani dolgo obtožnico. V novogoriškem primeru, ki je tesno povezan tudi s podobnim v Ljubljani, je trinajst uživalcev in razpečevalcev mamil bilo v priporu. Z izjemo Marjana Lipuži-ča, 31 let, iz Kanala, ki je samo kupoval in prodajal mamila, pa so jih vsi drugi tudi dajali in jilu^ajali, cffSpi^V 'užT vanje. Razerf Marjahd Upužiča so za največ
sen, 19 let, izrGradisca pri. Vipavi, Renata Potočnik, 20 let., iz Ljubljane, Metod Humar, 28 let, iz Nove Gorice, Franc Jejčič, 20 let, iz Ajdovščine, Tatjana Makuc, 21 let, iz Ajdovščine, Valter Rusjan, 23 let, iz Podkraja pri Renčah, A leksander Zgubin, 25 let, iz Nove Gorice, Radovan Mihelj, 21 let, iz Nove Gorice in Ugo Srebrnič, 22 let, iz Nove Gorice.
Jože Česen je obtožen kar 19 kaznivih dejanj in je edini ostal tudi v priporu. Iz obsežne obtožnice je moč razbrati, da sta Lipužič in česen organizirala mrežo prekupče valcev in posrednikov. Med njimi je bil »najbolj marljiv* Metod Hu mar, ki je kupoval mamila povsod na Primorskem, v Ljubljani in celo v Bocnu. Marjan Lipužič je ob neki priložnosti, maja i979. leta, dal Jožetu česnu in Metodu Humarja 33.000 dinarjev za nakup mamil. Tako je Metod Humar prinesel iz Bočna 40 gramov hašiša, od Aleksandra Zgubina pa je kupil 100 gramov tega mamila, vse to je izročil Lipužiču, ki je hašiš razkosal na manjše ploščice in ga po-
zneje dal drugim, da so ga prodajali in uživali.
Najbolj pogosto mamilo, ki so ga preprodajali in uživali, je bil hašiš, za tem pa «kif», ki je nekoliko slabša oblika hašiša, LSD tablete in tudi marihuana. Za omenjena dejanja, za katera je temeljno tožilstvo v Novi Gorici vložilo obtožnico proti 24 posameznikom, so zagrožene kazni od treh mesecev do 10 let zapora. Glavna o-bravnava se bo pričela predvidoma v prvi polovici aprila.
RAZNAŠALCE IN NAROČNIKE
i
Primorskega dnevnika
vabimo, da se udeležijo nagradnega žrebanja, ki bo DANES, 14. marca, ob 18. uri v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Mon-tesanto 84, v Gorici
Uprava Primorskega dnevnika Trst - Gorica
NEPOSREDNA PRODAJA
od proizvajalca do potrošnika
t
SVININA IN MESNI IZDELKI
KUHAN PRŠUT PRAGA - PLEČA - POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA - MESNE DELIKATESE - SVEŽA SALAMA - KRANJSKE, DUNAJSKE IN DRUGE KLOBASE - SUROV PRŠUT - SPECK - PREKAJENA REBRCA - PRATA - SVINJSKA MEČA
NOV PRODAJNI CENTER
INDUSTRIJSKA CONA
Strada Montc d’Oro (Dolga Krona)
URNIK: 9-13 - 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 — PROSTORNO PARKIRIŠČE
DlilcE
grandi marche
Danes pri Comelliju pogovor o problemih carinskih uradnikov
Predsednik deželne vlade odv. Cofteffi' fc^dffift Hopoldne ob 10.30 sprejel skupno delegacijo špediter-jey, .avtoprevoznikov in sindikata catitiških 'uShižbehCčV' "iz vse Furlanije - Julijske krajine. Obrazložili mu bodo problematiko carinske službe na vseh mejnih prehodih na še dežele. Do sestanka pride na pobudo pogovorov, ki so jih s Co-mellijem imeli včeraj načelniki skupin PSI. KPI in KD v deželnem svetu, predlog za sestanek je bil dan v sredo zvečer na srečanju med delegacijo špediterjev in avtoprevoznikov in goriško mestno sekcijo PSI.
Položaj na mejnem prehodu pri Rdeči hiši je bil včeraj normalen le v dopoldanskih urah. Ocarinjenih je bilo približno 80 tovornjakov, predvsem takih, ki tam čakajo že več dni in tistih, ki prevažajo živali. Na železniški postaji so ocarinili 65 vagonov.
Zdi se, da pride generalni diren tor carin Del Gizio v sredo v našo deželo. Ob tej priliki naj bi skušali urediti vse stvari, za katere si prizadevajo carinski uradniki. Do včeraj niso dobili, kot so zahtevali, nobenih pisanih obvez iz Rima.
Včeraj popoldne so se sestali na sindikalni skupščini. Ker ni nika-kili dodatnih zagotovil, so sklenili, da ne bodo opravljali nadur, dokler se ne sestanejo z generalnim direktorjem carin, t.j. do srede.
Povejmo še, da je tudi predsed nik trgovinske zbornice Lupieri po sredoval na ministrstvu za finance z zahtevo da uredijo odprta vpra sanja, med temi tudi problem nadzorstva nad nafto proste cone v rezervoarju tovornjaka.
Hitro rešitev problemov na naši meji zahteva tudi mestna komunistična sekcija «Marvin».
Konzulta za slovenska vprašanja v goriški občini se bo ponovno sestala v torek, 18. marca, ob 18. uri na županstvu.
Skupina smučarjev Slovenskega planinskega društva iz Gorice, ki se Je v nedeljo udeležila tekmovanja za trofejo Časa del Carrozzlere v Forni di Sopra. Na tekmah v organizaciji Sci club Gorizia so se slovenski smučarji zelo dobro odrezali, saj so zasedli več prvih mest
Huda prometna nesreča pri Rdeči hiši
Sinoči okrog 18. ure je 26-letni (Ibro Hamzič iz Bihača s svojim j avtomobilom z jugoslovansko regi-| stracijo podrl na trgu Kugy pred 1 Rdečo hišo 60-letno jugoslovansko državljanko Marijo Graunar iz Lukovca. žensko, ki je obležala hudo ranjena na tleh, so takoj z rešit cera pripeljali v goriško bolnišnico, zatem pa v šempetrsko bolnišnico čez mejo.
ženska ima težke možganske poškodbe, zlom lobanje in reber ter notranje krvavitve. Operacija jc trajala dve uri in pol in ko poročamo, se je pravkar končala. Sta nje ponesrečenke pa je zelo budo.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obve šča tekmovalce in udeležence izleta na Zoncolan, da bo avtobus v nedeljo, 16. t.m., vozil po sledečem redu: odhod s Korna ob 6. uri, iz štandre-ža ob 6.20 ter iz Sovodenj ob 6.30. Priporoča se točnost.
je v Gorici drugače usmerjeno. Vendarle pa je treba tudi ugotoviti, da niso marsikje levičarske uprave napravile vse to, kar so si bile v programu zastavile in te nedostatke bo treba v bodoče odpraviti. Ni moč namreč, in v diskusijo je s temi vprašanji posegel podtajnik arh. Robustelli, da levičarske sile podpirajo ustanavljanje medobčinskih konzorcijev, da potem dejansko tudi podpirajo te konzorcije, iste levičarske občine pa ne plačujejo potem prispevkov tem konzorcijem, ki so jih same ustanovile in se ti konzorciji znajdejo v velikih težavah. Primer za to so razni konzorciji na področju Tržiča. V bodoče bo potrebna večja koordinacija med občinami in konzorciji. To bo treba upoštevati tudi v volilnih programih, ki bodo sestavljeni za p*i hodnje občinske volitve.
Socialistične liste pa bodo odprte v tej volilni kampanji tudi neodvisnim. V kar največji meri, je še dejal tajnik Trombetta, bo treba ponovno kandidirati tiste, ki so doslej zastopali socialistično stranko v raznih izvoljenih organih.
Istočasno je bila tudi izražena ostra kritika na račun poizkusa za sestavo krajevnih list. Tudi v Gorici se namreč kažejo znaki, da bo prišlo do predstavitve take liste, sestavljene najbrž iz ljudi, ki so izstopili iz raznih strank.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete
JOHN M. SYNGE
VRAŽJI FANT
ZAHODNE STRANI
komedija v treh dejanjih
V torek, 18. marca, ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (Goriški abonma).
Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri.
Prireditve
Zenski iniciativni oouor za Goriško vaftJi na osrednjo proslavo mednarodnega dneva žena jutri, 15. marca, ob 20. uri v deželnem avditorija v Gorici. Proslava je združena z bogatim kulturnim sporedom. ŽIO nadalje priporoča ogled razstave lesenih skulptur in skrinj Bogomile Doljakove in slik Eme Lavrenčičeve v razstavnih prostorih deželne pa-l&če.
SKD HRAST iz Doberdoba priredi jutri, 15. marca, ob 20. uri Prešernovo proslavo v župnijskem domu v Doberdobu. Sodelujejo Mira Sardo-čeva, članica SSG iz Trsta, Franka Ferletičeva, članica SKD Hrast ter mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Vabljeni.
Koncerti
V občinskem gledališču v Gradišču bo v nedeljo ob 20.30 koncert znane pevke Giovanne Marini. Koncert prireja občina Gradišče v sodelovanju z goriškim ARCI.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Agenzia Riccar-do Finzi... praticamente detective*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 «L’infemo». E. Giorgi in G. Levia. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 d pomo a-mori di Erna e i suoi amici*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Amici e nemiri*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Senza buc-cia*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Za samostanskimi zidovi*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Sledi izsiljevanja*. Angleški film.
DESKLE 19.30 «Manitu duh zla*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni dl Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ve« dan in ponoči jc v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, nona in tašča
Karmela Tomšič vd. Tomšič
(Šuštarjeva)
Žalostno vest sporočajo: hči Sonja, nečaki Ivana, Darij in Vesne tar zeta Drago in Francili.
Sovodnje, 14. marca 1980

KI DNEVNIK
DANES ZVEČER PREMIERA V KULTURNEM DOMU
JOHN M. SYNGE:
VRAŽJI FANT ZARODNE STRANI
Rjžiser Zvone Šedlbauer o svojem delu in o žlahtnosti Kosmačevega prevoda
Vprašanje: Kako to, da ste se odtočili za Si/ngeovo delo? Je bila vaša izbira le slučajna ali ste na irski teater se posebno navezani?
Odgovor: že dolgo je, kar čutim izrazitejše nagnjenje do tekstov. v katerih je posebno poudarjena poetična nota. Zdi se mi. da lahko dela s takimi poetičnimi prvinami nudijo veliko več možnosti za poseben gledališki dogodek. S.vhgeov tekst mi je sicer ponudilo vodstvo SSG, vendar sem se za to delo zanimal še Dredno sem se odločil za postavitev Lorcove «Done Rosite* in Hiengovega «Ve-čcra ženinov*, pred obema tek-s orna torej, ki prav tako kot Syn-geov vsebujeta izrazito potečine etemente.
Vprašanje: Kaj ras je v Sgn-geuvem dramskem ustvarjanju najbolj pritegnilo in kateri trenutki se vam zdijo v njegovem delu posebno zanimivi?
Odgovor: Najbolj me je v Synge-ovem delu prevzela njegova poezija združena z vsakdanjim realizmom. Tekst namreč gradira od bizarnih, realističnih momentov prepletenih s poetičnimi toni do izjemne krutosti in strahotnega obračuna. ko se mora izbrani mitični junak uveljaviti s nonovnim u-boiem. Svetu, v katerem živi, pa tudi drugi uboj ne zadostuje. Ko se oče po tem zamahu zonet vrne živ k sinu. se temu porodi misel. da je sedaj potreben še tretji uboj. In to je trenutek v drami, ko se v človeku bliskovito porodi misel na današnji terorizem, na obup nekaterih skupin, ki živijo osamljene in se bore za lastno u-veljavitev. Vsi ti problemi se mi vsiljujejo ob delu, čeprav ne bi hotel, da bi postalo to bistvo ali edini smisel predstave.
Vprašanje: Katera je bila nori dna misel, ki je spremljala vaše dejo pri oblikovanju predstave, katera težnja je dala komediji o-sncvni ten?
Odgovor: Ena od osnovnih teženj naše interpretacije, našega branja teksta, in tu imam v mislih ekipno branje ali posredovanje svojega branja ekipi, je bilo poglabljanje v življenje majhne skupine odrezane od sveta, otoške skupine ali geta: poglabljanje v življenje strašno osamelih, popolnoma izoliranih ljudi, ki brezupno hlastajo po mitih. Kakor hitro se ponudi prilika, da si enega od mitov končno osvojijo, in tokrat je to mit uboja, se v tej sredi začne goltanje po njegovi absurdni veličini. Končno pa se ob razkrinkanju glavnega junaka, ob spoznanju njegovega namišljenega junaštva, ta mit razkroji. Tedgj se celotna sredina obrne zoper svojega junaka in ga hoče razbiti, uničiti, raztrgati. V tem gledamo, v tem pojmovanju lahko vidimo sorodnost s situacijami pri nas in sorodnost z majhnimi sre-
V sredo zvečer se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je sklenil razpravo o varianti št. 25 regulacijskega načrta ter izdelal v tem smislu zanimiv dokument, ki so ga podprle vse svetovalske skupine. Svet je bil mnenja, da spremembe o-menjenega regulacijskega načrta ponovno močno prizadene splošni družbeni in urbanistični razvoj Proseka. Kontov«^ !i('81fcPŠ?T::¥,a" rianta pogojuje predvsem zgodovinske predele teh vaši, ki zaradi pomanjkanja ''ilffiSflMicStih ' iteff-*-tov, že od povojnih let propadajo. Tako stanje povzroča redni demografski padec v teh vaseh teh pospešuje izseljevanje mladih ljudi in družin, ki si zaradi togih določil glede gradbenih dovoljenj.
OSREDNJI PROSLAVI ŽENSKEGA PRAZNIKA
Jutri v «Verdiju» pojutrišnjim v «F. Prešernu»
dinami, ki doživljajo podobne pretrese. enake šoke.
Vprašanje: Do kakšne mere lahko veljajo trditve, da imamo Slovenci mnogo skupnega z irskim svetom, da so nam zato njihovi teksti lažje dojemljivi in da jih naša gledališča boljše sprejemajo?
Odgovor: Z irskim svetom nas veže neka čudna razklanost, ki se javlja med človekovo izjemno nežnostjo in njegovo pošastno kruto obračunljivostjo. Zdi se mi, da smo to razklanost z Irci podedovali od starih Keltov, svojih skupnih prednikov. Seveda se v značajih obeh narodov javljajo številne različice, ki jih pogojujeta geografska oddaljenost in pa različnost življenjske stvarnosti. Iz jemno močna komponenta v irskem človeku je njegova nagnjenost k verskemu podoživljanju nekega svojskega, mitičnega sveta. -Ni slučaj, da imenujejo to deželo Sveta Irska. Že okoli leta 726 je Irska veljala za deželo svetni-kqv, med katerimi sta sv. Brigita in sv. Patrick najvažnejša: oba sta namreč v tekstu pogostoma omenjena, največkrat v ironičnem tonu. V bistvu gre tu za neko pogansko ustoličenje teh svetnikov, za neko romantično, temno, mračnjaško ustoličen, e duhov, junakov in junakinj. Zdi se mi. da so to irski kralji Matjaži, njihovi Martini Krpani in Petri Klepci. Na
Irce nas veže tudi podobnost zgodovinskega razvoja. Kot so nas vedno ogrožale germanizacijske in italianizacijske tendence tako so Irce tlačili pritiski s strani Angležev.
Vprašanje: Lahko tudi v slovenščini zasledimo poetičnost Sgngeo-vega jezika, bogastvo izrazoslovja in pomensko pristnost njegove govorice?
Odgovor: Jezikovne posebnosti vsake govorice so v resnici težko prevedljive, vendar nam je delo olajšal izjemno moder, žlahten in enostaven Kosmačev prevod. Njegov jezik je namreč gladko go-vorljiv in prijeten, neposreden in ljudski, rekel bi realističen v pra-veip pomenu besede. So nekatere stvari, ki jih zaradi specifičnosti posameznega jezika težko prevedemo, vendar bi v našem primeru lahko govorili o adaptaciji, o prenosu, o ponašenju teksta. In to ie Ciril Kosmač, ta veliki slovenski avtor, najčisteje opravil. Njegovemu delu smemo v celoti verjeti. Irci so sicer v svojem izražanju direktneiši in neposrednejši, vendar Da ni v zvezi s to neposrednostjo med Svngeovim originalom in Kosmačevim prevodom nebenih razlik. V tem prevodu i-mamo tisti neposreden jezik, ki ga po mojem mnenju od vseh slovenskih avtorjev zmoreta le Prežihov Voranc in Ciril Kosmač.
POSNEMANJA VREDNO DELOVANJE OBČINSKE UPRAVE V MILJAH
OVREDNOTENJE ZGODOVINSKEGA SREDIŠČA ZA ST ANO VANJSKE POTREDE NEPREMOŽNIH
IZREŽI IN PRIMERJAJ
Nepoboljšljivi nasprotniki Slovenskega šolskega centra v D'Annunziovi ulici so se med predsinočnjo sejo občinskega sveta zopet nekaj obregnili ob župana Bordona in njegove upravitelje. Ti so potrdili sklep, da mora ena sekcija (italijanskega) državnega vrtca ostati v Čam-porah. kot to zahtevajo sami star • ši, krščansko-demokratski svetovalci in republikanec pa so potegnili na dan staro stališče, da mora sekcija v Milje. Ob vzdr-žanju liberalnega in socialdemokratskega svetovalca je na glasovanju seveda obveljal sklep, da vrtec ostane tam, kjer je in da se tudi poskrbi za ustrezno ekonomsko ravnanje z zdajšnjo vzgojiteljico.
Na seji so nadalje soglasno odobrili pravilnik o delovanju komisije za kulturno in športno delovanje v okviru sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med miljsko in koprsko občino (ta je raztegnjen, kot znano, tudi na občino Dolina).
Zatem so svetovalci ravno tako soglasno sprejeli sklep o najetju 350 milijonov lir posojila za nakup kakih deset stanovanj v miljskem zgodovinskem središču. Stanovanja so prazna, oziroma deloma zasedena, vsekakor pa nezdrava in jih je treba pošteno preurediti, kar bo občina tudi storila in jih nato oddala za daljše ali krajše obdobje družinam, ki nujno potrebujejo dostojne strehe. Pobuda sodi v širši okvir splošne socialne in turistične revalorizacije tega zgo-
dovinsko in arhitektonsko tako pomembnega mestnega predela ter je lahko v vzoren zgled tržaškim upraviteljem, ki ukrepajo ravno v nasprotni, protisocialni smeri, ko dovoljujejo praznite v starega mesta in spodbujajo stanovanjske gradnje v predmestju s seganjem po zasebni — slovenski — lastnini.
Z druge strani bo občina najela posojilo 100 milijonov lir za izpeljavo druge faze del za izredno vzdrževanje šolskih poslopij. Svetovalci so nato soglasno odobrili poveritev študije o tem, kako izboljšati delovanje očiščevalne (protionesnaževalne) naprave na začetku Doline Oreha pri štramaru, strokovnjakoma. Občinska uprava bo nadalje poverila izvedencem izdelavo študije o hidrogeološki sestavi celovitega občinskega ozemlja s posebnim ozirom seveda na tiste njegove dele, ki jih ogrožajo zemeljski usadi in morebitne druge nevarnosti. To bo stalo občino blizu 14 milijonov lir, zadevni sklep pa je bil soglasno odobren.
Nazadnje velja omeniti še vest, da pokopališča pri Korošcih zaenkrat ne bo še treba širiti, saj je tam prostora za nove grobove za celih 15 let. Pač bo občina poskrbela za ureditev grobnja-kov («loculi»). (dg)
• Tržaška sekcija ACLI ostro kritizira delovanje konzorcija za prevoze, predvsem v zvezi s podraži-
tvijo vozovnic, ki ne zagotavljajo boljših služnosti. Združenje katoliških delavcev odločno protestira tu di nad nečloveškim nadurnim delom šoferjev in zato zahteva, da konzorcij za prevoze čimprej uredi zelo težko stanje avtobusov mestnega prometa.
Informativni tečaj za socialne asistent«
Višja šola za socialne delavke prireja zanimiv tečaj za usposabljanje socialnih asistentov pri u-resničevanju novih programskih načrtov v zvezi z zdravstveno reformo. Tečaj, ki se bo začel v ponedeljek, 17. marca, bo trajal vse do junija in na njem bodo sodelovali številni izvedenci in univerzitetni profesorji iz raznih krajev Italije, srečanja pa se bodo odvijala v konferenčni dvorani videmske glavne bolnice. V ponedeljek bo na sporedu razprava na temo «Splošna razdelitev dela pri družbeni reprodukciji in formalizaciji*, ki jo bosta vodila profesorja De Sandro in Falcon, ki poučujeta na fakulteti za statistične in demografske vede padovske univerze. Interesenti dobijo vse potrebne informacije na tajništvu višje šole za socialne delavce, Ul. Battisti 17 (tel. 790039) vsak dan, razen sobote, med 8.30 in 12.30. Kot znano, je omenjena šola priredila lani uspel informativni tečaj za zdravljenje alkoholikov.
................................................m.......................................m«...............»m.................................nun...............»..m.....«.,..............................................................................................................mu.....................................
DOKUMENT RAJONSKEGA SVETA ZA ZAHODNI KRAS
Urbanistična vprašanja pogojujejo razvoj vasi
Zahteva po valorizaciji starih predelov Križa, Proseka in Kontovela
Prav gotovo letošnjih praznovanj osmega marca ni bilo malo: bile so dejansko po vseh vaseh in mestnih predelih. Vendar pa, ravno zaradi teh krajevnih prireditev, ni še bilo osrednjih praznovanj mednarodnega dne žensk.
Na tržaškem sta , napovedani dve: jutri bo v mali dvorani gledališča Verdi glavna tržaška proslava, ki jo prireja pokrajinski odbor Zveze žensk Italije, v nedeljo popoldne pa bo v organizaciji Žžl dolinske občine centralna prireditev za to občino.
V obeh primerih bo bogat kulturni spored, ki bo potekal dvojezično. Začnimo pri tržaški prireditvi: pričela se bo že popoldne s projekcijo znanega filma ■.Proces zaradi posilstva* (»ProceSso per sturpo*). ob dvajsetih bodo nastopile tri ženske slovenske pevske skupine in sicer dekliški zbor
.Vesna* iz Križa, pevska skupina tržaškega folklornega ansambla tStu ledi* in dekliški zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine, ob polde-vetih zvečer pa bo še koncert pevke Giovanne Marini z naslovom «... in nihče ni spregovoril*.
Še več bo nastopajočih na nedeljski prireditvi v boljunskem gledališču »France Prešeren*, kajti prirediteljice so skušale zajeti vso dejavnost, pri kateri sodelujejo ženske. Program bodo izvajali o-troški pevski zbor dolinskega didaktičnega ravnateljstva, domači ženski pevski zbor «Valentin Vod-nik», openski ženski zbor «Tabor», slovenske in italijanske recitator -ke, Mirna Kapelj, ki bo brala lastno humoresko ter dolinska lutkovna skupina. Poleg tega pa bodo odprli še razstavi o ženski organizaciji na tržaškem in del domačih slikark, (bp)
ne morejo urediti lastnih stanovanj. V ta namen predlaga svet naj občinska uprava čimprej izdela in uresniči predhodne ukrepe za razvoj starih predelov teh vasi in to v pričakovanju pedrob-nostnega razvojnega načrta, na katerega pa bo treba po vsej verjetnosti čakati še več let.
Dokument, ki ga je izglasoval svet, posveča veliko pozornost vprašanju infrastruktur na področju rajona in opozdrja na zaskrbljujoče pomanjkanje ustrezne ka -naližačije predvsemv Križu in na Kontovelu, ki jo razne občinske uprave že vse od povojnih let stalno obljubljajo. Rajonski svet za zahodni Kras zahteva tudi u-strezni razvoj kmetijskih področij in to v skladu s potrebami in zahtevami prebivalstva, kot predpogoj za ta razvoj pa predlaga svet obvezno posvetovanje s predstavniki in organizacijami kmetov. Tu se ponovno odpira pereče oomanjka-nje infrastruktur, kot so na primer ceste, brez katerih ni mogoče načrtovati razvoj kmetijskega sektorja na področju rajona.
Stališče zahodnokraškega izvoljenega organa v zvezi s temi perečimi vprašanji predstavlja zelo važen prispevek in korak naprej za analizo in reševanje te problematike, ki odločilno pogojuje razvoj Križa, Kontovela in Proseka, a ki je prevečkrat naletela na gluha ušesa pristojnih upravnih in političnih organov.
Aktivisti in invalidi praznovali 8. marec
Številnim proslavam 8. marca — mednarodnega dneva žena se je pridružila predsinočnjim tudi proslava, ki sta jo za svoje članice organizirala Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in odbor Zveze vojnih invalidov. Proslava je bila v prostorih Odseka za zgodovino pri narodni in študijski knjižnici, začela pa se je z govorom pred-
Prireditve
ob 8. marcu
sednice združenja Neve Lukeševe, ki je poudarila velik pomen letošnjega praznovanja 8. marca, ki je potekal pod geslom «za mir, proti terorizmu in proti nasilju*, to se pravi pod geslom, je poudarila, ki mora danes združevati vse napredne ženske, pa tudi vse napredne množice sveta, ki se morajo skupno upreti nasilju, terorizmu in vsem poskusom zaostrovanja političnega -položaja v -svetu,--—
Danes preživljamo težke čase. je v svojem govoru poudarila, ki . terja jo .našo. popolno angažiranosti'" i Vsi problemi, ki tarejo našo državo, tarejo tudi nas in zato je dolžnost, da jih z našo dosledno borbo za mir, mirno sožitje in dobre prijateljske odnose med o-bema sosednima državama, pomagamo reševati. Slovenske žene imamo še svojo zahtevo, je zaključila svoj govor in to je zahtevo, da nam vlada odobri končno globalni zaščitni zakon, za katerega se dolga leta tako odločno borimo. Odgovorne oblasti so nam u-resničitev tega kazona zagotovile, čas je. je še dejala, da sedaj to tudi store.
Govoru je sledil lepo izbran kulturni program, ki ga je začela Marta Valetičeva, ki je z ža metnim glasom zapela Prešernovo »Nezakonska mati* v priredbi Frana Serafina Vilharja ter rusko narodno »Rdeči sarafan*. Prešernovo recitacijo «Od železne ceste* sta ubrano izvedla Ema Kerševan in Josip Šušteršič. Gledališki igralec Jožko Lukeš je nato občuteno recitiral Prešernovo »Zdravljico*, narečna pesnica Marija Mijot pa je v svetoivanskem narečju z njej lastnim temperamen tom podala »Klepet med Mariko in Kato*, ki ga je tudi sama sestavila.
Lepo uspelo praznovanje je zaključila skupina pevcev moškega pevskega zbora prosvetnega društva »Ivan Cankar* od Sv. Jakoba.
Po programu so se udeleženci zadržali še nekaj časa v prijetnem obujanju spominov na nekdanje čase in pa pomen tokratnega praznovanja.	N. L.
V dvorani PD v Borštu: po kulturnem sporedu prosta zabava in večerja, ki so jo pripravile marljive domače kuharice.
S proslave članov Združenj bivših aktivistov in invalidov v Ul. Petronio
i Q4n7
due mondi 1 liter lir _
■A
Iv
Bob Woodward Carl Bernstein
|
vi vi
p
»
J
NUONOV
PADEC
127.
Prevedel Dušan Dolinar
Prej, ko je Rodino zapisoval te stavke, se je spomnil, kako je prejel osebno pismo predsednika Nixona. Bilo je jeseni leta 1973, po tistem, ko je dobil nagrado Justinija-novega društva. Kurir je prinesel iz Bele hiše ovojnico z osebno čestitko, ki jo je predsednik lastnoročno podpisal z začetnicama *RN». To se je zgodilo nekaj dni pred pokolom v soboto zvečer.
Railsback se je skoraj ves dan ubadal z osnutkom za prvi člen in je posvetil uvodni izjavi le malo časa. Imel je samo nekaj zabeležk. Zdaj, ko so se vanj upirale televizijske kamere, je bil videti živčen in vznemirjen. Včasih mu je zmanjkovalo sape. Izrazil je svojo zaskrbljenost in negotovost. «Naj povem, da sodim med tiste, ki so zaradi te posebne preiskave v hudi stiski... Richard Nixon j« j mojem volilnem okrožju	osebno agitiral za-
me, imam ga za prijatelja, ki je zmerom, kadar sem imel priložnost biti z njim, ravnal z menoj prijazno.*
Opisal je potek dogodkov in naštel večino datumov prav, nekatere pa tudi narobe: poskus, da bi zajezil Wa-tergate, izplačilo podkupnine za molk, laganje, zadrževanje dokaznega gradiva, zlorabe FBI in CIA, izročitev pričevanja izpred velike porote Flaldemanu. »Kratko malo ne morem drugače, kot da se čudim; veste, ko vse to združiš in postaviš v takšno luč — zaskrbljen sem, hudo sem zaskrbljen. Upam, da bo predsednik — želel bi si, da bi se predsednik mogel kako opravičiti. Upam, da bo izročil obvestila, ki smo jih uradno zahtevali. Ne morem reči drugega kot to, da me preprosto zelo zelo skrbi.*
ČETRTEK, 25. JULIJ
V
Naslednji dan popoldne je predsednik sedel v helikopter in se odpeljal na pristajališče FBI sredi Los Angelesa. Pred skupino poslovnih mož naj bi prebral govor, ki ga je sestavil Priče. Govor naj bi prenašala televizija in Bela hiša je napovedala, da bo sporočilo pomembno. Haig in Ziegler sta upala, da bo govor odvrnil pozornost predsednika in dežele od VVatergatea — vsaj za nekaj časa — toda česa posebno prelomnega ni pričakoval nihče. Gergen je poslal Haigu pisemce in v njem dokazoval, da bi bilo bolje, če govora ne bi bilo. »Tridesetminuten govor v takšnem ozračju in s takšno vsebino ima presneto malo možnosti, da doseže uspeh,* je zapisal. Gergen je sodil, da so stvari v njem naravnost smešno poenostavljene in da bodo zasule Belo hišo s ploho zasmeha. Toda Nixon se je trdno odločil, da bo govoril,
Ko se je predsednik s spremstvom prebijal skozi množico demonstrantov pred hotelom Century Plaza, je Stevu Bullu prišlo na misel, da so ti ljudje zelo podobni tistim, ki so se leta 1972 zbirali med predvolilno kampanjo. Le da nosijo drugačne napise: premaknili so se od vojne k preprostejšemu predmetu — k Nixonu.
Predsednika so pospremili v apartma v osemnajstem nadstropju. Obril se je sicer pred eno uro, toda brada je oblivala njegov obraz s sivino, kakršna mu je ustvarjala težave že med televizijskimi spopadi z Johnon Ken-nedyjem v letu 1960. Nixon je poslal vojaškega adjutanta po električni brivnik, drugega pa je prinesel hotelski stre-žaj. Predsednik se je hlastno obrnil. Ko je stopil v dvorano Los Angeles, kjer ga je čakalo tisoč sedemsto vidnih predstavnikov poslovnega sveta, je bil videti živčen.
Priče je bil sestavil klasičen nixonovski govor. Začenjal se je z vrsto podmen o vzrokih inflacije: upad žitnega pridelka, naftni embargo, ki so ga uveljavile dežele Bližnjega vzhoda, gospodarski boom v industrializiranih deželah. Odklanjal je neprijetne rešitve: nagle, dramatične ukrepe, kakršni so nadzorstvo nad mezdami in cenami, višji davki, nižji davki. Sledil je še en seznam veljavnih modrosti, ki jih zavrača tudi predsednik. Nazadnje — rešitev: predsednik prosi slehernega Američana, da za odstotek in pol omeji svojo porabo, razliko pa privarčuje.
Govor so sprejeli skoraj povsod s prezirom, kot se je bal že Gergen. Če bi vsakdo privarčeval odstotek in pol svojega dohodka, bi se recesija še poglobila, morda pa bi vodila naravnost v depresijo. Tako je sodila večina ekonomistov. Avtor nekega uredniškega komentarja je zapisal, da predsednik »grize v bombažno kroglo»s
_ ,mpi 6V,S'
Q TRST dre''°"=v09al ul.
CamP'
drevored	^w\ano
s0
CENE VELJAVNE OD 10.3. do 22.3.1980
FIZ maratelli vietoria 1900 g lir -429ft~~
semensko olje iz soje sigillo
1 liter lir	J 1
IZREDNE PONUDBE — TELETINA
zrezki
najboljše vrste 1 kg lir
6090
stegno
1 kg lir
6090
meča
1 kg lir
5990
olupljeni paradižniki valfrutta
800 g
tlUl insuperabile 170 g lir-^ae-
mi
meso bianzotin
215 g lir-4045-
ME
• • •
namizni sir grana
10 dkg iir
499
margarin
wunder 200 g lir-2«0—
mi
telečji zavitki
1 kg lir____________
4mi
narezana teleti"°
za omako 1 kg lir
imi
1 vrečka 200 g lir_14W-
kava suerte
1390
VinO montecarlo belo/črno 188 cl lir-»00—
840l
whisky
johnnie
vvalker 75 cl lir-499©-""
479(E
vermouth be|,i°re
bel/rdeč/kino-vermoth 1 liter lir_4446"
mi
vim clorex v prahu
740 g iir_we-
490
prašek dixan
naj več ji format 9 kg lir-4348 f
109951
smučanje
V VELESLALOMU ZA SP
Stenmark nepremagan tudi v Saalbachu
Strel in Križaj v prvi deseterici - Neuspeh Italijanov Veleslalomski svetovni pokal osvojil Ingemar Stenmark
SAALBACH — Stenmark se ni pustu presenetiti niti v zadnjem vpi-i omu letošnje sezone, ki je ‘ial za svetovni pokal. Zmago Pr‘!)oril nad vse prepričljivo, vri m, naJhitrejši samo v obeh njah, ampak je tudi drugouvr-u neSa Gaspoza pustil za sabo „ *a Poldrugo sekundo, tretje-Ujenega Enna pa celo za več dye sekundi.
niw 'vidnejšimi dogodki današ-17.1 ? ve'eslaloma moramo omeniti ■etnega Švicarja Gaspoza, ki H vidno postaja v veleslalomu aemmijev naslednik.
Bujani so — kot je že navada slin za.Qtljih tekmovanjih — zapu-slab vtis ter so doživeli hud itflV-2' N?ckler se je kot najboljši ujanski^ tekmovalec uvrstil na omno šestnajsto mesto, čeprav žpuat- at nad Progo ni mogel prito-uj. ,*■ saj je bila v odličnem stati ki- .a*' italijanski smučarji pa šelrv o« se slahši, saj je bil Giorgi n,22',1 Eieller 27. itd. kJJ^siovanski smučarji so spet drm.- Pričakovanja, zlasti v k,.,?.1 vožnji, ko je imel Strel celo Ker najholjši čas, Križaj pa peti. kolti/3 s*a»v Prvi vožnji vozila ne-pgtpi? siabše, jima prodor v prvo
zatn t° ni uspel, vendar pa ime Hmgoslavija kar tri svoje tek dVa ace Y Prvi petnajsterici (in
^terico ni uspel, vendar pa ima
■ ’ oje
»,	.	.	rici
jL\v Prvi deseterici), zato se nad zen>mi rezultati nikakor ne ^Pritoževati.
Va] ostalih jugoslovanskih tekmo-34 ev J? hil Oberstar 29., Franko lr* Benedik 44.
"‘"""'"H...imMiiiiiniiHituimiuiiitiiitiiii
obvestila
„ Sirena
j„'^eia oh priliki zimskih športnih (v io- t.m. izlet na Zoncolan.
«leta je 6.000 lir. Prijave 415>(kn?a Magda Pertot — telefon
Ure ni Vsak dan od 20- do 2L £n 'Odhod izpred barkovljanske-ga Portiča ob 6. uri.
// ^eV'n
nrI?ra, da bo v nedeljo, 16. t.m., n.) a za odhod avtobusa na Zon-1?“ sledeč:
\»kežina ‘ Kamnolomi 6,10 ^re'žina - Center 6,15 *empolaj 6,30 praprot 6,35
___	-—
SWbčn! SPK čupa Secif„nsk* Pomorski klub Čupa Iz 'lana sporoča, da bo
v J' REDNI 0BČNI ZB0R Prvelfl’ 21 • marca, ob 20. uri v cani,, in ob 20.30 v drugem skli-«v i>v Gregorčičevi dvorani, Ul.
• rrančiška 20, v Trstu.
Bnevm red.
blai'n?C'ila Predsednika, tajnika in “sajmka
CSi nadzornega odbora B»zno
80 vsi člani, da se obč-D°ra polnoštevilno udeležijo.
ODBOR
2°neolan 'C odbod avtobusa na
Tekmovanje za svetovni pokal se bo nadaljevalo jutri z moškim slalomom in zaključilo v nedeljo z vzporednim slalomom (ki pa bo veljal le za ekipno lestvico).
Lestvica včerajšnjega veleslaloma je bila taka:
1.	Stenmark (šve.)
2.	Gaspoz (Švi.)
3.	Enn (Av.)
4.	Loscher (Švi.)
5.	Lothy (Švi.)
6.	Strel (Jug.)
7.	Križaj (Jug.)
8.	Zeman (ČSSR)
9.	Jaeger (Av.) Popangelov (Bol.)
Spiss (Av.)
Sčerli (Nor.)
Stock (Av.)
Wenzel (Liecht.)
Kuralt (Jug.)
Skupna lestvica SP Wenzel (Liecht.) Stenmark (Šve.)
P. Mahre (ZDA)
Križaj (Jug.)
Steiner (Av.)
Liithy (Švi.)
7.	Enn (Av.)
8.	Plank (It.)
9.	Miiller (Švi.)
0.	Luscher (Švi.)
Končna lestvica veleslaloma za SP
1.	Stenmark (Šve.)
2.	Enn (Av.)
3.	Liithy (Švi.)
4.	Wenzel (Liecht.)
2’37”23
2’38”78
2'39”26
2’39”59
2’39”90
2’40”25
2’40”52
2’40”60
2’40”75
2’41”31
2’41”59
2’41"61
2’41”74
2’41”83
2’42”03
204
200
132
131
130
114
93
91
87
83
125
87
82
71
5.	Križaj (Jug.)
6.	Strel (Jug.)
7.	Zeman (ČSSR)
8.	Luscher (Švi.)
9.	Jaeger (Av.) 10. Nockler (It.)
KOLESARSTVO
56
50
44
39
36
32
NOGOMET
PREDOLIMPIJSKA TEKMA
IZDATNA ZMAGA ITALIJE NAD TURKI
«Azzurri» bi s skrbnejšo igro lahko dosegli še precej več golov
PO ETAPI NA KRONOMETER
Dirka T-i za Moserja
Francesco Moser je v San Be-nedettu del Tronto osvojil kolesarsko dirko od Tirenskega do Jadranskega morja.
V zadnji etapi (na kronometer — 18 km) je bil Moser drugi, za zahodnim Nemcem Braunom.
Lestvica te etape je bila namreč
1 Braun (ZRN)
s p.h. 45.828 km/h	23'34”
Moser	23'38”
Schuiten (Niz.)	23’46”
De Wolf (Bel.)	23’57”
Marcussen (Dan.)	24’06”
Morandi	24’11”
Segersall (Šve.)	2415”
De Vlaeminck (Bel.)	2416”
Končna skupna lestvica	
Moser	21.17’28"
De Wolf (Bel.)	po 59”
Morandi	1’05”
Segersall (Šve.)	113
Baronchelli	116”
Saronni	119”
Johansson (Šve.)	1*36'*
BRESCIA — Italija je včeraj premagala Turčijo s 5:0 (3:0) v povratnem kvalifikacijskem predolimpijskem nogometnem srečanju v Brescii. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
ITALIJA: Galli, Osti, Tesser (od 46. min. Ugolotti), Franco Baresi, Ferrario, Giuseppe Baresi, Fanna, Sacchetti, Altobelli, Beccalossi, An-celotti.
TURČIJA: Pecenek, Oktay (od 63. min. Cecen), Akbulut, Ulucan, So-gutlu, Turkoglu, Ayododlu, Dogan Yildiz, Yigit, Timur (od 32. min. Saral).
STRELCI so bili Ancelotti, Altobelli, Sacchetti in Fanna (dvakrat). SODNIK: Prokop (NDR) GLEDALCEV: 10.000 Pet golov razlike, s katero je Italija premagala včeraj turško olimpijsko enajsterico, nikakor ne kaže pravilne slike kakovosti obeh moštev, saj so bili «azzurri» mnogo boljši, kot to kaže rezultat tekme. Ustvarili so si celo vrsto ugodnih priložnosti, več so jih izkoristili, še več pa zapravili, nekatere od teh tudi na skoraj neverjeten način, ko zadetka skoraj ni bilo mogoče zgrešiti. Če bi izkoristili vsaj polovico zapravljenih, bi se gotovo približali že kar odbojkarskemu izidu. Toda vsi domači strelci očitno niso bili
Lestvica B skupine Italija	3	3	0	0	8:0	(
Jugoslavija	2	1	0	1	3:1	!
Turčija	3	0	0	3	0:10	(
Preostali tekmi 26. marca Jugoslavija - Italija 2. aprila Turčija - Jugoslavija
preveč optimalno razpoloženi in tako je ostalo pri peterici golov, ki pa že tudi predstavljajo dobro jamstvo za pot v Moskvo.
Zdaj mora vodstvo italijanske o-limpijske vrste skrbeti le za to, da bo moštvo na srečanju z Jugoslavijo v Mostarju utrpelo čim manj škode. Jugoslovija mora res odigrati še tudi povratno srečanje s Turki, toda če ne bo svoje naloge dobro o-pravila v Mostarju, ji verjetno niti povratno srečanje s Turki ne bo pomagalo priti do vozovnice za Moskvo, kajti tja bo potovala le ena ekipa: Italija ali Jugoslavija.
UMETNOSTNO DRSANJE
DORTMUND —- Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Dortmundu je lestvica med posameznicami po treh obveznih li-
b-ih	•
1.	Potzseh (NDR) 10 - 46,96
2.	Lurz (ZRN)	19 - 45,80
3.	Kristofics-Binder (Av.) 32 — 43,28
4.	Fratianne (ZDA)	33 - 43,28
5.	Watanabe (Jap.)	40 —- 42,48
6.	Wegeliuis (Fin.) 60 — 40,08 12. je Dubravčič (Jug.), 30. pa
Toffolo (It.) . Druga Italijanka, Dr;ano. je rdsteni’a.
HOKEJ NA LEDU
LJUBLJANA — V nadaljevanju velikega turnirja v hokeju na ledu v Ljubljani so včeraj dosegli naslednja izida:
Švica - Danska	3:2
Madžarska - Francija	8:3
ODBOJKA
27. t.m. bo v Riir i italijanska ženska odbojkarska državna reprezentanca igrala proti ekipi, katero bodo sestavljale tuje igralke, ki nastopajo za razne italijanske klube.
KOŠARKA
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
MANJ TOČK KOT PRED TEDNOM DNI
Izjemna igra ekipe Bor JIK Banka - Nezadržna pot Nahrežink - Dva poraza naših ekip v 1. ZD
Druga sobota in nedelja v marcu nam nista prinesli takega uspeha na naših odbojkarskih igriščih kot teden prej. To je bilo obenem tudi pričakovati, saj bo takšno bero točk težko ponoviti.
MOŠKA B LIGA
Odbojkarji Bora JIK Banke igrajo drugi del prvenstva v povsem drugačni luči. V petih tekmah so pospravili optimalno število točk in so pokazali res odlično odbojko. V soboto so se S. Giorgiu pošteno oddolžili za tesen poraz v Mestrah.
IZIDI 13. KOLA
Bor JIK Banka - S. Giorgio 3:0 Venturato TV - CUS Modena 3:0 Montecchio - Redentore 1:3 Legnago - Volley Videm 3:2 Cons. 4 Torri - Monselice 3:2 LESTVICA
Consorzio 4 Torri 22, Venturato Treviso in S. Giorgio 20, Bor JIK Banka 18, Volley Videm in CUS Modena 10, Redentore Este, Montecchio in Legnago 8, Monselice 6.
PRIHODNJE (14.) KOLO Volley Videm - Bor JIK Banka, S. Giorgio - Venturato Treviso, Redentore - CUS Modena, Monselice -Legnago, Consorzio 4 Torri - Montecchio.
ŽENSKA C LIGA
Zmagovita pot zastopnic Sokola se še nadaljuje. Sobotni uspeh je bil že sedmi zaporedni. Nabrežinke so
se pošteno oddolžile ekipi AGI iz Gorice za poraz. V sobotnem nastopu pa je imel najhujši tekmec slovenskih odbojkaric Fratte precej težav preden je odslovil poprečno La Scarpoteca iz Gradišča. Tako je sedaj slovenski tretjeligaš na vrhu lestvice, ker ima boljšo set razliko.
IZIDI 9. KOLA
Fratte - La Scarpoteca 3:2 Sokol - AGI Gorica	3:2
Azzurra GO - Libertas PN 3:0 Torre Franca - Lib. Krmin 3:0 LESTVICA
Sokol in Fratte 16, Azzurra Gorica, Libertas Krmin in AGI Gorica 10, Torre Franca 6, La Scarpoteca Gradišče 4, Libertas Pordenon 0.
PRIHODNJE (10.) KOLO Libertas Krmin - Fratte, Sokol -Azzurra Gorica, AGI Gorica - La Scarpoteca, Libertas Pordenon - Torre Franca.
MOŠKA C LIGA
Niti Kras ni uspel zaustaviti zmagovite poti odličnemu Solarisu iz na šega mesta. Tržačani so že sedaj praktično drugoligaši, saj imajo kar šest točk prednosti. Tako kot v prvem nastopu pa so Grilanc in tovariši tekmecu odvzeli niz, kar je glede na njihovo objektivno moč dobro zadoščenje. Preteklo 9. kolo se je končalo s premočjo gostujočih šesterk, saj je v domači areni zma-I gal samo Solaris. Dve tekmi pa sta I se končali šele po petih setih igre.

KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
Zmaga Sarajevčanov
Premagali so bolonjski Sinudyne - Poraz Partizana
(Foto AP)
Finalno srečanje košarkarskega pokala prvakov 27. t.m. v Berlinu Real Madrid - Maccabi bo»sodil italijanski sodnik Martolini.
Tretji gol za italijanske bar’e je proti Turčiji včeraj z enajstmetrovko dosegel Altobelli
..................................................................................................................................................i...luiimnimniiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiuiimiiiil
uri j,n j nedeljo, 16. t.m., ob 6. ty>čihak Prosvetnega doma na kaj tlrna'i Na razpolago je še ne-
pr» Marčetu Mala-
zvezda In ŠK
v Prostorov. Izpisovanje
JD Rdeča
Kras
,v,ncdelj0' 21 marca< c°lan Vi z e v Bavascletto-Zon-«je ij'P‘snina 7.100 lir. Vpisova-
škahar J°Žku M1,,6u in NadJl * * *
6r>rediIV!!adina iz Kriia “ih j,,'ob Priliki 14 zimskih šport-Jan, m avtobusni izlet na Zonco-,®sa »..razpolago sta dva avto-22®-423 Jave Pri Stojanu, telefon Vabljeni!
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
Le tri točke v desetih srečanjih
Ena zmaga in en neodločen izid je izkupiček naših ekip v sobotnih in nedeljskih tekmah
Bosna — Sinudyne 89:85 (40:39)
SARAJEVO — Gledalcev 3.000. Sodnika: Kotleba (ČSSR) in Sno-pinski (Poljska).
BOSNA: Vučevič 8, Mutapčič 5 (3:5), Benaček 12 (2:3), Bosiočič, Izič, Radovanovič 16 (4:6), Varajič 14 (2:4), Delibašič 18, Hadžič 14 (2:2), Mitrovič 2.
SINUDYNE: Caglieris 4, Valenti 2, Martini 7 (1:2), čosič 27 (5:5), Generali 25 (7:10), Govoni 8 (0:1), McMillian 12, Bertolotti.
PM: Bosna 1,3:20; Smukne 13:18 ON: Bosna 25, Sinudyne 22 PON: Govoni (24), čosič (40) Sarajevska Ijlcsna se je oddolžila Bolonjšanom za" poraz, ki ga je doživela v prvem delu finalne skupine za pokal prvakov. Gre ga povedati, da so Bolonjčani včeraj v Sarajevu nastopili v okrnjeni postavi, saj so igrali brez odličnega centra Villalte.
Sicer pa je bilo včerajšnje srečanje brez vsakršnega pomena glede lestvice, saj sta bili obe ekipi že odrezani iz borbe iz super f nala. In v tem vzdušju so igrali tudi košarkarji obeh moštev.	(nb)
gubila (76:91) in tako so se v finale uvrstile bolgarske košarkarice.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Italijanski finale
Kot je bilo pričakovati, bosta v finalu pokala pokalnih prvakov i-grala italijanska predstavnika Ga-betti in Emerson. Gabetti je namreč tudi v povratnem polfinalnem srečanju premagal Barcelono, in sicer z 78:74 (39:42), Emerson pa je odpravil nizozemsko moštvo Parker Leiden s 93:85'(53:47).
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
ki je
3:0
3:0
0:3
0:3
3:2
3:2
Nepričakovan poraz Krasa
V	nadaljevanju mladinskih prvenstev se tudi tokrat naše ekipe niso izkazale. V desetih odigranih tekmah so slovenske enajsterice osvojile le eno zmago in en remi, v ostalih srečanjih pa so bile po-
až-ne.
V	prvenstvu kadetov je bilo na sporedu 20. kolo. Edini slovenski predstavnik •' tem prvenstvu, Breg, je ponovno izgubil. Edino zmago v nedeljskem kolu so osvojili naraščajniki Primorca, ki igrajo v A skupini, in sicer nroti šibki Muggesani. V B skupini istega prvenstva je pozitiven izid dosegla tudi bazoviška Zarja, medtem ko je Vesna visoko klonila proti prvouvrščenem Giariz zolam. Tekma med Bregom in San Luigijem pa je bila prekinjena.
Medtem ko je v pokrajinskem prvenstvu najmlajših bil Kras ponovno poražen, je proseško Primorje v deželnem prvenstvu, kljub porazu s tesnim 1:0 proti solidni eki-

"""llllllll, |, , ,|, HtllilMinHHUHlH im, nuillllllllll IlllltlllUIIIII ,	MIHI IM,lil lllllllllllll
H^NIBASKET
SLOVENSKA INTERLIGA
I'NEDELJO V SEŽANI
Uigrali bodo drugo kolo - Srečanja zjutraj
sketu//nsk‘ interligi v miniba-Prol-10 i?rireia SZ Bor v okvi-?6javnA„.av, 13-letnice košarkarske 'O sicer , ,v nedeljo drugo kolo, lYv0 uV,noY* sežanski telovadnici. t>°vsem ,?0 ,je b*l° v Gorici in je ^rizeni^6'0' sa) smo b‘11 pnea z^Paiorii”1 bojem vseh šestih na-!enitn teiLmoštev in gotovo ogor-^eljo ,,am bomo priča tudi v Spil,v Sežani.
,5')0: ./Sežani pa bo naslednji: •30; fck> zJdar - Sokol ^•SO: »°m • Polet ,	j,01/ drugouvrščeno moštvo
12,30. “ B skupine
' Prvouvrščeno moštvo iz
■v,.-, “Pine - drugouvrščeno /0	iz A skupine
bel, fp Vom kolu, ki je bilo v Go-Je stanje naslednje:
** 4, K». K.
SKUPINA B
Polet in Kontovel 2, Dom 0
V PRIJATELJSKI TEKMI
Sežanci tesno premagali borovec
Kreški zidar — Bor 60:59 (28:23)
KRAŠKI ZIDAR: Švara 7 (1:3). Munč 10, Frankič '! (5:7), Žvab 4, Brundula, Macarol 16 (4:5), Grmek 1 (1:3), Franetič 6, Vatovec, Rodica, Renčelj, Kanič 3 (1:3).
BOR: Sancin 3 (1:3), Zupančič 10, Pregare 8 (2:2), Poljšak 13 (3:6), Struna 10 (2:8), Kozlovič 11 (1:3), Križmančič 6 (2:5), Rudež, Furlan. Betocchi.
V prijateljski tekmi sta se v Sežani pomerili ekipi Kraškega zidarja in Bora. Po izenačei i tekmi so slavili domačini: sicer pa je izid postranskega pomena, saj je šlo predvsem za to, da si igralci obeh ekip naberejo nekaj novih izkušenj (po večini so namreč novinci).
Marko
pi iz Manzana, prikazalo lepo igro in z malo večjo športo srečo bi Prosečani lahko osvojili tudi remi. Med začetniki je Primorje v gosteh proti Libertasu izgubilo s klasičnim rezultatom 2:0.
Začetniki Brega niso igrali.
Bodisi ciciban: Primorja, kot Brega A in Brega B so morali z igrišča poraženi.
KADETI
IZIDI 20. KOLA Edile Adriatica - Stock	2:0
Opicina - Roianese	6:0
Chiarbola - Edera	5:1
Breg - Rosandra	1:2
Libertas - Zaiile	1:0
Supercaffe - San Marco	1:1
Costalunga - Fortitudo	prek.
LESTVICA
Libertas 30, San Giovanni, Ro-sandra 26. Edile Adriatica 24, San Marco 22, Costalunga 21, Supercaffe, Opicina 20, Chiarbola 18, Fortitudo 17, Breg 15, Zaule, Edera 14, Stock 13, Roianese 8.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A IZIDI 17. KOLA Stock - Zaule	1:2
Fortitudo -	Esperia	SI	3:1
Domio - Chiarbola	3:0
Campanelle - Portuale	1:2
Primorec -	Muggesana	4:2
Roianese -	Ca ve	1:1
LESTVICA
Esperia SI 27, Fortitudo 24, Domio 21, Portuale 20. Roianese 18. Cave 16, Campanelle 15. Primorec 14, Zaule 13, Stock 11, Muggesana in Chiarbola 10.
SKUPINA B IZIDI 16. KOLA Montebello - CGS	2:5
Vesna - Giarizzole	1:4
Breg - San Luigi	prek.
Don Bosco - Olimpia	0:1
Zarja - San Vito	1:1
LESTVICA
Giarizzole 28, CGS 25, Olimpia 21, San Vito 18, Zarja 15, Breg, Ro-sandra 14, Vesna 11, San Luigi Don Bosco 8, Montebello 5.
DEŽELNO PRVENSTVO NAJMLAJŠIH IZIDI ZAOSTALIH TEKEM San Giovanni - Donatello	1:1
Primorje - Manzanese	0:1
Muggesana - Chiarbola	2:1
LESTVICA
Monfalcone 29, Triestina 23, Manzanese 21, Donatello 19, Chiarbola 15, Muggesana 14, Sangiorgina 12, San Giovanni 10, Primorje 7, Ronchi 6.
POKRAJINSKO PRVENSTVO NAJMLAJŠIH SKUPINA B IZIDI 17. KOLA Supercaffe - CGS	2:1
Fortitudo - Giarizzole	1:4
Domio - San Luigi	3:0
Triestina - Portuale	4:0
S. Andrea - Kras	2:1
Libertas - Roianese	1:0
LESTVICA
Giarizzole 31, Triestina 29, Fortitudo 25, Sucercaffč 23, CGS in Portuale 20, Domio 15, Libertas 11, San Luigi 8, Roianese in S. Andrea
7,	Kras 6.
ZAČETNIKI
SKUPINA A IZIDI 15. KOLA CGS - Fortitudo	prek.
Campanelle - Supercaffe 2:0 Ponziana A - Giarizzole 1:1 San Vito - Soncini B 2:1 S. Andrea A - Chiarbola A prek. Muggesar.a B - Costalunga 0:0 Libertas - Primorje	2:0
LESTVICA
Ponziana A, Campanelle 22, Chiarbola A 21, Giarizzole 20, CGS 19, Libertas 18 S. Andrea A in Fortitudo 17, Soncini B 16, San Vito 10, Costalunga 9, Primorje 7, Supercaffe 5, Muggesana B 2. SKUPINA B IZIDI 15. KOLA Domio - Inter SS	1:0
San Luigi - Zaule	6:0
Ponziana B - Esperia SI 0:8 San Giovanni - Soncini A 0:6 S. Andrea B - Chiarbola B prek. Muggesana A - Rosandra 5:0 Breg - '-ortuale	prek.
LESTVICA
Soncini A, Domio 26, Esperia SI 25, Muggesana A 22, Chiarbola B, Portuale 15, San Luigi 14, Inter SS 12, Breg 11, Zaule, San Giovanni
8,	S. Andrea 7, Rosandra 6, Ponziana B 5.
CICIBANI
SKUPINA A IZIDI 14. KOLA Fortitudo A - Zaule B	3:0
Rosandra - Giarizzole	0:4
Campanelle - Soncini B	2:3
Ponziana B - Chiarbola A	1:3
Domio - Breg A	3:0
Portuale - Iter SS	0:1
LESTVICA
Muggesana A, Giarizzole 24, Soncini 23, Domio 19, Fortitudo A 18, Chiarbola A 16, Inter SS 14, Portuale 11, Campanelle, Rosandra 10, Breg A 5, Ponziana B 4, Zaule 0. SKUPINA B IZIDI 14. KOLA Fortitudo B - Zaule A	0:5
1:2
0:1
3:0
10:1
0:2
Primorje - Esperia SI Opicina - Soncini A Ponziana A - Chiarbola B Fulgor - Breg B CGS - S. Andrea
LESTVICA
Soncini A 27, Esperia SI 25, S. Andrea 23, Ponziana A, CGS 18, Fulgor 16, Zaule 15, Muggesana B, Opicina 10, Chiarbola B 8, Primorje 5, Fortitudo B 3, Breg B 1.
H. V.
NAMIZNI TE/4 IS
Poraz Italije
V zadnjem .rečanju namiznoteniškem prvenstvu evropske lige je v Ascoli Picenu Nizozemska premagala Italijo s 4:3 in je tako posvojila drugo mesto. Prvo je že pred časom osvojila Sovjetska zveza. Italija je po tem porazu zasedla tretje mesto.
Makabi
91:95
Partizan (41:44)
BEOGRAD — Beograjski Partizan je s porazom končal svoje nastope v finalni skupini tega pokala. Izraelski košarkarji so bili včeraj boljši tekmec in so tudi zasluženo zmagali.
POKAL PRVAKINJ
V	finalu bosta igrala Fiat in Minjor Pcrnik
V	finalu košarkarskega tekmovanja za pokal prvakinj, ki bo 20. marca v Wittenheimu, se bosta srečali Fiat iz Turina in Minjor iz Pernika.
Italijanke so v povratnem polfinalnem srečanju premagale moštvo Beijerlanda s 74:58 (36:25). Beograjska Crvena zvezda pa je sicer v Perniku premagala domače moštvo Minjor ja z 82:75 (36:35), v prvem srečanju doma pa je visoko iz-
Esperia Sl — Kras 2:1 (0:0)
ESP12RIA: B. Vaccaro, Berca-rnasco, Covi, Scarcia, De Michele, M. Vaccaro, Romano, Marcucci, Milccco, Olivo, Franco.
KRAS: Bogateč (v d.p. Purič), A. Škabar, Sulčič, Terčon, Verša (v 1. min. d.p. Germani), Čemja-va, L. Milič, M. Milič, ViUalta, Blazina, Colja 13 Kapun.
STRELCI: v 16. min. d.p. Olivo, v 25. min. d.p. Franco, v 30. min. d.p. Colja.
SODNIK: Zega.
V prvem polčasu smo bili priča res lepi igri na obeh straneh, gostje so imeli dve stoodstotni priložnosti a so žogo streljali vratarju v roke. Čeprav niso domačini imeli resnejših priložnosti pa so vsekakor imeli nekaj več od igre.
Takoj po odmoru pa so «rdeče-beli* klecnili in prepustili «rumeno-črnim* pobudo. V 16. min. je Olivo preigral vrsto branilcev in zasluženo povedel. Do podvojitve je prišlo v 25. min., ko je Franco s prostim strelam z roba šestnajst-metrskega prostora poslal žogo skozi živ zid za hrbet nemočnega Pu-riča. Pet minut kasneje je Colji v protinapadu uspelo doseči častni zadetek, nato pa ni bilo mogoče s pasivno igro priti do remija.
Z. S.
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
Beograjska C. zvezda dohitela Sarajevo
Vse je kazalo, da bo tudi po 20. kolu prve jugoslovanske nogometne lige stanje na vrhu lestvice nespremenjeno. Sarajevo je namreč igralo doma proti Čeliku, ki so ga jugoslovanski strokovnjaki prezgodaj uvrščali med drugoligaše. No, in Čelik je tudi v Sarajevu potrdil odličen vtis, ki ga pušča od začetka drugega dela doslej. Nogometaši iz Zenice so tokrat poskrbeli še za en podvig in izbojevali točko celo pri vodečem Sarajevu. Njihov podvig je še važnejši, saj so Sarajevčani že vodili z dvema goloma prednosti (oba zadetka je dosegel Pašič), gostje pa niso popustili ter z umirjeno in
tudi stanje ize-
preudarno igro načili.
Delni spodrsljaj Sarajevčanov je izkoristila beograjska Crvena zvezda, ki je v derbiju kola zanesljivo v Mostarju premagala Velež z zadetkoma, ki ju je dosegel odlični Repčič. Beograjčani so tako dohiteli Sarajevo na vrhu lestvice in so tudi postali glavni kandidati za osvojitev državnega naslova.
Kaže tudi, da «presenečenja» prvega dela prvenstva ne igrajo v tem, drugem delu najbolje. Mislimo predvsem na Radnički iz Niša, ki je zanesljivo izgubil v Osijeku, in tudi na Napredak,
ki je moral prepustiti obe točki Reki.
Glede spodnjega dela lestvice velja omeniti zanesljivo zmago Budučnosti nad Vojvodino, in tudi Borčev remi proti Hajduku gre jemati kot uspeh za nogometaše iz Banjaluke.
Dragoceni točki v gosteh sta osvojila še Dinamo v Tuzli proti nevarni Slobodi in Željezničar v Ljubljani proti Olimpiji.
Tudi s prikazano igro in s številom zadetkov v tem kolu ne moremo biti zadovoljni. In kaže, da tudi gledalci niso zadovoljni, saj se je v devetih srečanjih na stadionih zbralo le nekaj več kot 60 tisoč privržencev nogometa.
Zopet pa ne moremo mimo dejstva in pohvale jugoslovanskim nogometašem, da so tudi v tem kolu igrali zelo športno in da so imeli sodniki na vseh igriščih zelo malo «neljubega posla*.
IZIDI 20. KOLA Budučnost - Vojvodina	3:1
Olimpija - željezničar	0:0
Velež - Crvena zvezda	0:2
Borac - Hajduk	0:0
Sloboda - Dinamo	0:0
Sarajevo - Čelik	2:2
Rijeka - Napredak	2:1
Osijek - Radnički	2:0
Partizan - Vardar	3:2
LESTVICA
Crvena zvezda in Sarajevo 27; Hajduk 25; Radnički 24; Napredak 23; Velež 22; Partizan 21; Dinamo, Vardar, Olimpija, Željezničar in Rijeka 19; Sloboda in Budučnost 18; Osijek 17; Čelik in Borac 15; Vojvodina 13.
PRIHODNJE KOLO (16. 3., Rijeka - Budučnost; Napredak -Sarajevo; Čelik - Partizan; Vardar - Osijek; Radnički - Sloboda; Dinamo - Borac; Hajduk - Velež;
Željezničar - Vojvodina.
Jutri, tudi po TV: zvezda . Olimpija.
Crvena
IZIDI 9. KOLA
Solaris - Kras	3:1
Volley Trst - Scatolificio 4 S 2:3 Vadlosp. - Contin PAV Natis. 2:3 Mogl. Ven. - Apies F. Ven. 0:3 LESTVICA
Solaris Trst 18, Apies Fiume Ve-neto in Scatolificio 4 S 12, Contin PAV Natisoma 10, Mogliano Veneto 8, Kras 6, Volly Trst 4, Valdosport dve.
PRIHODNJE (10.) KOLO Valdosport - Mogliano Veneto, Scatolificio 4 S - Soiaris, Contin PAV Natisonia - Kras, Apies Fiume Va-neto - Volley Trst.
1. ŽENSK« DIVIZIJA
Predzadnje kolo prvega dela prvenstva je bilo usodno za dve naši šesterki. Nič dobrega ni kazalo niti na Proseku, saj je presenetljivi S. Luigi vodil proti Kontovelu že z 2:0. Domačinke so potem le zaigrale bolj prisebno in so v naslednjih treh nizih zmagale ter tako pospravile deveti par točk.
Za presenečenje je poskrbela Pra-ta, ki je pri Banih premagala Slogo. Domačinke so naletele na izjemno slab dan, zato je bil tretji poraz neizbežen. Slogašice sedaj zaostajajo za vodečo dvojico za štiri točke, za tretjeuvrščenim PAV iz Vidma pa za dve.
Iz gostovanja v Vidmu se je Breg vrnil praznih rok. Tekma z Donatellom je bila izenačena, toda domačinke so le osvojile dve zlata vredni točki. Donatello je Breg (s šestimi točkami) dohitel, ker pa ima boljšo set zazliko je pred odbojkaricami iz Doline.
Prebudila se je še Julia, zlahka odpravila Virtus.
IZIDI 10. KOLA Julia - Virtus CUS - Intrepida Sloga . Prata Celinia - PAV Videm Kontovel - S. Luigi Donatello - Breg
LESTVICA
Prata in Kontovel 18, PAV Videm 16, Sloga 14, CUS Trst in S. Luigi 10, Celinia 8, Donatello, Breg in Virtus 6, Intrepida in Julia 4.
PRIHODNJE (11.) KOLO S. Luigi - Donatello, Kontovel -PAV Videm, Prata - Celinia, Intrepida - Sloga, Virtus - CNS Trst, Breg . Julia.
1.	MOŠKA DIVIZIJA
Osrednja tekma 10. kola je bila v Trstu med še neporaženima velikima tekmeca za končno zmago, ekipo CUS in vrsto Ricreatoria Reanese. Zmagali so domačini, toda ne brez težav.
Goriška 01ympia je morala tokrat prepusliti točki odličnemu Interju. Goričani so bili na tem gostovanju obsojeni na neuspeh, saj je Inter na tretjem mestu lestvice.
IZIDI 10. KOLA
Metallurgica - Vivil	0:3
Lib. Turjak - Ginn. Spilim. 3:0 AGI Gorica - Libertas Sacile 1:3 Inter - Oiympia Gorica 3:0 CUS TS - Ricreatorio Reane. 3:2 Torriana - Pallavolo Tržič 3:2 LESTVICA
CUS Trst 20, Ricreatorio Reanese 18, Inter 16, Vivil in Libertas Turjak 12, Libertas Sacile in Ginnasti-ca Spilimbergo 10, Metallurgica 8, Pallavolo Monfalcone 6, Oiympia Gorica 4, AGI Gorica in Torriana Gradišče 2.
PRIHODNJE (11.) KOLO Ricreatorio Reanese - Torriana, 01ympia - CUS Libertas Sacile -Inter, Ginnastica Spilimbergo - AGI Gorica, Vivil - Libertas Turjak, Pallavolo Tržič Metallurgica.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Odbojkarji Juventine iz Standreža so končali prvi del prvenstva z zmago, ki jim je prinesla tudi solidno šesto mesto na lestvici. Za novinca je to več kot dober uspeh.
Drugi zaporedni poraz je utrpel Dom, ki je odigral 9. prvenstveno tekmo v Marianu. Tako so Goričani zdrknili s tretjega na četrto mesto, saj jih je prehitel še mestni tekmec Libertas.
če je Intrepida prepustila Domu set, tržaški Rozzol ni kaj takega privoščil slabemu Volleyu iz Gradišča.
IZIDI 9. KOLA
Volley Trst. Libertas Gorica 1:3 Juventina - Libertas Krmin 3:0 Rozzol - Volley Gradež 3:0 Intrepida - Dom Gorica 3:1 Pro Cervisnano - Solaris 1:3 LESTVICA
Intrepida Mariano in Rozzol 16, Libertas Gorica 14, Dom Gorica 12, Solaris 10, Juventina 8, Volley Trst 6, Libertas Krmin 4, Pro Cervignano 2, Volley Gradež 0.
(Libertas iz Krmina in Volley iz Trsta bosta odigrala zaostalo tekmo 8. kola jutri).
PRIHODNJE (10.) KOLO Pro Cervignano - Dom, Intrepida -Volley Gradež, Rozzol - Libertas Krmin, Juventina - Libertas Gorica, Solaris Trst - Volley Trst.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Mlade odbojkarice Bora so osvojile po prvem delu prvenstva več kot zadovoljivo tretje mesto. Tržačanke so izgubile tekmo samo z Libertasom iz Gorice ter ekipo Vivil iz Rude. Če so prve objektivno boljše, kaj takega ne bi mogli trditi za druge.
IZIDI 8. KOLA Lucinico - Bor OMA - Inter Volley Trst - Vivil Libertas Gorica - Julia LESTVICA
Libertas Gorica in Vivil 14, Bor 12, OMA 10, Solaris Volley Trst 8, Inter 4, Lucinico 2, Julia 0.
PRIHODNJE (9.) KOLO (22. in 23. marca)
Libertas Gorica - Vivil, Volley Trst . Inter, OMA - Bor, Julia - Solaris (počival bo Lucinico).
or.
1:3
3:0
2:3
3:0
rel. (040) 79 46 72 (4 linije) 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Postni tekoči račun zo Itoliio
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Žiro račun 50101-603-45361 «AD1T»
Gradišče 10/II- nad., teiefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., 'd®- ^ rj,., 22.600 lir Finančni 8C0. legalni 700. osmrtnice 300. sozu i 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir
Stran 6
400 lir za mm višine v sirim i sioipuu. mun uyiuo.
Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanne?e| krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drug v Italiji pri SPL
H
14. marca 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
trzaja) in tiska I
I ZTT
1 Trst
član it«liian*k*
zveze Časopisnih založnikov FIEG
V ZVEZI S STANJEM V KAMPUČIJI IN V AFGANISTANU
VIETNAMSKI USTI IZKRIVLJAJO NAČELA JUGOSLOVANSKE POLITIKE
Članke povzemata tudi sovjetska agencija TASS in moskovska Pravda - Potvarjanje osnovnih načel gibanja neuvrščenih
BANGKOK — Kot poroča hanoj-ski radio, sta vietnamsko partijsko glasilo Nan Dan in armadno glasilo Kvan Doj Nan Dan objavila članka, v katerih neresnično pišeta o jugoslovanskih stališčih do nekaterih žgočih mednarodnih problemov, še zlasti do razmer v vzhodni Aziji in Afganistanu. V člankih gredo celo tako daleč, da se sprašujejo o neuvrščenem značaju jugoslovanske politike, nekatere jugoslovanske pobude v gibanju neuvrščenih pa označujejo kot kršitev suverenosti in vmešavanja v zadeve drugih držav. Vietnamska časnika obtožujeta Jugoslavijo, da se «upi-ra vietnamski in kampučijski revoluciji* ter da »izkrivlja resnične razmere v Kampučiji in Afganista-
Razdvojena mnenja o jedrskih centralah
RIM — Vprašanje gradnje jedrskih central za zadovoljitev naraščajočih energetskih potreb še vedno razdvaja javno mnenje. Na 25. mednarodnem jedrskem kongresu, ki se je začel včeraj v Rimu v priredbi Italijanskega foruma za jedrsko energijo ter CNEN in ENEL, so sicer glasniki »uradnih* strokovnih krogov naglasili, da se prvič ukvarjajo tudi z iskanjem alternativnih virov energije, v bistvu so pa zagovarjali gradnjo jedrskih central, saj je dvakrat dražja, a je nato njihovo u-pravljanje kar petkrat cenejše od central na nafto.
Hkrati pa je imel »vsedržavni odbor za nadzorstvo nad e-nergetskimi izbirami* tiskovno konferenco, na kateri je napovedal platformo pobud za zaostritev opozicije proti jedrskim centralam. Med drugim nameravajo ob prihodnjih deželnih volitev zahtevati vključitev protijedrskih zastopnikov v kandidatne liste stranka v nekaterih krajih pa bedo protijedrski odbori baje predstavili samostojne liste. Platformo' bodo predložili na vsedržavni skupščini okrog 100 protijedrskih odborov, ki bo 29. in 30. t.m. v Rimu.
pritisku ne glede na izgovore. Sovjetskim bralcem so bila ta jugoslovanska stališča nedostopna, namesto tega pa »Pravda* objavlja klevete vietnamskega časnika, (dd)
Vietnamski begunci zapustili ladjo Tržaškega Lloyda
SINGAPUR — Po nekaj dneh pogajanj so singapurske oblasti pri stale, da se je 113 vietnamskih beguncev, ki jih je pred dnevi sprejela na krov trgovska ladja Tržaškega Llo.vda «Esquilino» izkrcalo. Posredovanje italijanskih diplomatskih krogov je bilo torej uspešno. Singapurske oblasti so namreč prepovedale izkrcanje, poveljnik ladje se je moral čelo obvezati, da bo plačal visoko globo, če bi kdo z ladje zbežal. Begunce je sprejel v varstvo visoki komisariat za be gunce pri OZN.
Vietnamski begunci, ki jih jc sprejela na krov ladja «Esquilino*. so iz Singapura naslovili predsed niku republike Pertiniju, predsed niku vlade Cossigi in generalnemu ravnatelju Tržaškega Lloyda, ki je lastnik ladje, brzojavke, v katerih se jim zahvaljujejo za solidarnost in pomoč V brzojavkah je tudi rečeno, da so deklici, ki se je rbdila nekaj ur pred reševalno akcijo, dali ime Esquilina
nu» s tem, <’a se, kot pišeta vietnamska Česnika, «nagiba na stran imperialistov :n drugih reakcionarnih sil*.
V državah tamkajšnjega območja so te trditve sprejeli z začudenjem, kajti jugoslovanska stališča so dobro znana svetovni javnosti in verjetno tudi avtorjema člankov v vietnamskih glasilih. Od začetka spopada v jugovzhodni Aziji ju Jugoslavija poskušala prispevati k miroljubnemu reševanju razmer. Pri tem je izhajala iz nujnosti spoštovanja načel neodvisnosti, suverenosti, var nosti meja in ozemeljske enotnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav ter suverene pravice vsake države, da sama odloča o svoji notranji ureditvi in nedopustnosti kakršnegakoli tujega posredovanja ali agresije pod izgovorom nestrinjanja z notranjim družbenopolitičnim sistemom kake države ali pod kakršnimkoli, drugim izgovorom. Za tako načelo ir tako stališče se je Jugoslavija zavzemala tudi v vseh drugih primerih, vključno med dolgoletnim osvobodilnim bojem vietnamskega, kot tudi vseh drugih narodov.
Vietnamska časnika pa hočeta dajati Jugoslaviji lekcijo tudi o politiki neuvrščenosti, češ da jugoslovanski) stališče o Kampučiji in Afganistanu ni v skladu z vzvišenimi cilji gibanja neuvrščenosti. Katera so prava izvirna načela neuvrščenosti, je dobro znano, ozko o-bravnavan koncept politike neuvrščenosti in poskus uokvirjanja te pelitike v lastne interese — kot to delata vietnamska časnika — pa je očitno v nasproriu s poglavitnimi načeli in interesi neuvrščenih držav in gibanja kot celote.
Jugoslavija se je pojavila tudi v člankih sovjetskega tiska, ki več mesecev ni objavljal stališča Jugoslavije v zvezi s poslabšanjem mednarodnih razmer. Včeraj pa so moskovske bralce posredno seznanili z jugoslovanskimi «stališči», posebej o razvoju razmer na jugovzhodu Azije in Afganistanu. ♦Pravda* je namreč velik del prostora odstomla, komentarju vietnamskega časnika «Kvan Doj Nan Dan*,1 v katerem popolnoma neutemeljeno napadajo ne samo jugoslovanski tisk', ampak tudi uradne ustanove SFRJ.
Agencija TASS in moskovska ♦Pravda* sta s tem dali možnost za nenačelen, enostranski in neutemeljen napad na Jugoslavijo. Kar zadeva vietnamske obtožbe je treba povedati, da niso vredne o-inembe, saj objavljajo klevete, ki jih je mogoče razumeti kot jugo slovansko »partnerstvo* s Pekingom in Washingtonom, ♦spodbujanjem Tajske in držav jugovzhodne Azije proti državam Indokine* in podobno. Jugoslovanska stališča do Kampučije in Afganistana so znana, tako kot je znano jugoslovansko odločno upiranje vsaki agresiji in
Metod Rotar končal obisk v Španiji
MADRID — Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, ki je včeraj končal tridnevni obisk v Španiji, je izrazil možnost, da se bo blagovna menjava med državama, katere vrednost je bila lani komaj 75 milijonov dolarjev, že prihodnje leto povečala vsaj na 200 milijonov dolarjev.
♦Tako predsednik španske vlade
Adolfo Suarez, kot tudi trije ministri, s katerimi smo se pogovarjali, so izrazili željo in pripravljenost, da se gospodarsko sodelovanje hitreje razvija in da je blagovna menjava bolj uravnovešena*, je povedal Ro tar.
Kot je znano za blagovno menja-
III llllllllillIMMIII lit tHIIIIIIIIHIIItllf MII. 111111111111111111111
vo med Jugoslavijo in Španijo r.i značilna samo nizka raven, ampak tudi velika neuravnovešenost v škodo Jugoslavije. Med Rotarjevim o-biskom so se strinjali, da bodo začeli pogovore o vzpostavitvi industrijske kooperacije španskih in jugoslovanskih izdelovalcev železniških vagonov, kot tudi o ustanovitvi mešanih podjetij za proizvodnjo pohištva. Kmalu bo Jugoslavijo obiskala tudi delegacija španskega ministrstva za kmetijstvo, da bi proučila možnosti za obsežnejši in dolgoročnejši izvoz jugoslovanskih kmetijskih pridelkov v Španijo, poleg tega pa bodo v kratkem podpisali jugoslovansko-španska sporazuma o
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
V maju ljubljanski ekološki dnevi in razstava «Tehnika za okolje»
Prireditve hočejo biti dokaz in prikaz novih uspehov in dosežkov prizadevanj za varstvo okolja
LJUBLJANA — Gospodarsko raz-st; višče v Ljubljani je priredilo leta 1976 prvo, leta 1980 pa prireja V. mednarodno razstavo TEHNIKA ZA OKOLJE - ENV - YUG 80. Medtem je varstvo okolja postalo integralni del znanosti in tehnologije, gospodarstva in proizvodnje, trgovine in porabe, zato pa tudi nepogrešljiv del programa specializiranih razstav Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Hkrati so se razstava ter spremljajoča strokovna posvetovanja in prireditve za popularizacijo varstva okolja združile v skupen program LJUBLJANSKIH EKOLOŠKIH DNI, ki goji in razvija predvsem tri smeri varstva o-kolja: ekološko osveščanje občanov
cestnem premetu ter o industrijsko- in delavcev, razvijanje organizacije tehnološkem sodelovanju, (dd) lin tehnike varstva okolja ter poseb-
no obravnavanje najbolj aktualnih področij, metod in tehnike varstva okolja.
Prireditve Ljubljanskih ekoloških dni, posebno pa V. mednarodne razstave TEHNIKA ZA OKOLJE - ENV -YUG 80 naj bodo prikaz in dokaz novih uspehov in dosežkov takih prizadevanj.
V petem letu ljubljanskih ekoloških dni dobiva mednarodna razstava TEHNIKA ZA OKOLJE ENV -YUG 80 svojo dokončno in poslej trajno fiziognomijo, fiziognomijo razstave sistemov, transportnih sred-
voda, zrak, ravnanje z odpadki.
Glede na vsebino dosedanjih razstav je področje pod geslom »bivalno in delovno okolje* novo. Organizacijski odbor se je odločil izpopolniti razstavni program s tem področjem predvsem zato, da bi postala sicer strokovna razstava bolj privlačna in informativna za najširši krog obiskovalcev, saj so vprašanja stalno grozečega onesnaževanja in razvrednotenja bivalnega in delovnega okolja predmet trajnega interesa slehernega človeka. Vrednot tega ckolja danes ni mogoče uštvar-
okolja na šestih glavnih področjih pojavnosti onesnaževanja in razvrednotenja okolja, katerih vsebino izražajo in določajo gesla: bivalno in delovno okolje, energija, zemlja,
tttiiintit n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili iiiiiiiiiiiiMflviiiiiiiuiiii in n iiiiiiiiiiii n iiii ti in iiiiitii!iitiii tiinimii ni n iiiiiiiii itn iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiii n a iiiiiiiiMfiiM
Kennedyjevi volilni napori
štev, strojev in aparatov za varstvo j jati in vz(j,-ievati brez > '.trezne teh-~“*’u ”	""	nike in tehnologije, pa naj pod poj-
mom bivalnega okolja razumemo stanovanje, naselje, mesto, pod pojmom delovno okolje pa delavnico ali tovarno v celoti.
Tehnika in tehnologija varstva bivalnega okolja nenehno napredujeta, posebno pa tisti, ki razbremenjujeta ljudi tradicionalnih opravil, ki vzdržujejo dobre življenjske pcc goje v stanovanju, a zožujejo prosti čas delovnih ljudi, posebno pa zaposlene matere.
Medtem ko so imele posamezne razstave v preteklih letih poudarke na posameznih temah varstva okolja, enkrat na varstvu vode, drugič na ravnanju z odpadki, bo letos o-srednje in najbolj povdarjeno mesto zavzela energija, to je skupna vprašanja racionalne proizvodnje in porabe energije in varstva okolja pred onesnaženjem, ki je lahko posledica proizvodnje ali porabe e-liergije, posebno toplotne.
Druga področja razstave imajo že svojo štiriletno tradicijo, a niso letos nič manj aktualna kot doslej: varstvo vrednot zemlje, vode in zraka, smotrno ravnanje z odpadki.
V pripravi so posvetovanja in konference na teme razstave. Tudi med njimi bo v ospredju posvetovanje o racionalni proizvodnji in porabi e-nergije, pod naslovom: ogrevanje naselij in individualnih objektov.
PO PETIH TEDNIH RAZPRAVE
V Chicagu obsojen morilec John Gacy
Ubil je 33 mladeničev in dečkov Verjetno ga čaka smrtna kazen
Sen. Edward Kennedy ne varčuje z napori, da bi prekosil svojega tekmeca, predsednika Carterja, ki /za sedaj prepričljivo vodi. Prav zato postaja Kennedyjeva predvolilna propaganda bolj mrzlična. V Pon-tiacu se je tako sestal s predstavniki zveze avtomobilskih delavcev	(Telefoto AP)
..................................................
RAZPRAVA NA SEJI SZDL
Morilec John Gacy
CHICAGO — Po petih tednih razprave in skoraj dveh urah posvetovanj so porotniki sodišča v Chicagu spoznali 37-letnega gradbenika Johna Gacyja za krivega umora 33 mladeničev in dečkov. Državni tožilec je že napovedal, da bo za Gacyja zahteval smrtno kazen in porotniki se bodo morali izreči še o tem vprašanju, razen če se Ga-cy ne odpove ponovnemu zasedanju porote in prepusti odločitev predsedniku sodišča. Starši in sorodniki Žrtev so ‘akoj po objavi razsodbe izrazili upanje, da bo Gacy obsojen na smrt in ga bodo usmrtili na električnem stolu.
Na razpravi, ki je bila vseskozi izredno napeta, je tožilec opisal le zadnji Gacyjev umor. 15-letni Ro bert Piest ga je 11. decembra 1978 zaprosil z„ zaposlitev v njegovem gradbenem podjetju, Gacy ga je povabil k sebi. mu dejal, da fizično ni sposoben za zidarsko delo, obenem pa mu .je ponudil, da »na la hek način* zasluži dvajset dolarjev Mladenič se mu je upiral, a brez uspešno. Gacy ga je posilil, nato pa mu je zadrgnil vrv okoli vratu. Ga cy je kasneje povedal sodnikom, da
Beograd se pripravlja na konferenco UNESCO
Prisostvovalo ji bo več kot 3.000 delegatov iz skoraj 150 držav - Pomen Unesca za krepitev miru v svetu
je mladi Piest jokal in da se je bal, da bi ga izdal.
Na tak način je amerišld gradbenik ubil 33 mladeničev in dečkov v obdobju od leta 1972 pa do leta 1978, ko so ga prav na prijavo Piestovih aretirali. Pri aretaciji je bilo odločilno dejstvo, da je Robert Piest povedal staršem, da bo pri Gacyju zaprosil za zaposlitev, slednji pa je bil prepričan, da je tudi 15-letni Rober* — kot vse prejšnje njegove žrtve — zbežal od doma ali se je oddaljil, ne da bi koga o tem obvestil.
Branje razsodbe Gacyja ni prizadelo. Še 'Ive uri prej, ko ga je tožilec označil za enega najkrutejših morilcev vseh časov, se je Gacy le rezko zasmejal. Na isti način je reagiral, ko je izvedel, da ga skoraj gotovo čaka električni stol.
Vprašanje zase pa je, če bodo smrtno kazen izvršili. V državi Illinois so zadnjo usmrtitev izvršili leta 1962, od takrat pa so na smrt obsodili .še deset oseb in vse čakajo v zaporu na svojo usodo. Svojci žrtev Johna Gacyja so prepričani, da tokrat ne bo tako in da bo do usmrtitve prišlo ter so že napovedali, da se bodo vsakršnemu drugačnemu sklepu odločno uprli. U-smrtitev je. po njihovem mnenju, edina pravična kazen za Gacyja.
Na Sardiniji aretirali dva policijska agenta
CAGLIARI — Vojaško državno pravdništvo iz Cagliarija je aretiralo dva policijska agenta zaradi neposlušnosti. 25-letni Giovanni Bat-tista Di Nella, ki opravlja uradniške posle na Komisariatu v Mac.i morju se je februarja uprl svoje mu nadrejenemu, ki mu je ukazal, naj se poda v neko stanovanje, ki je bilo oropano Drugi aretiranec 24-letni Giancarlo Floris pa je pred dnevi med nočno izvidnico osorno odgovoril na zahtevo za po jasnila ki jih je . radi iško zahtevala njego va operativna centrala, tak' vsaj zatrjujejo njegovi predstojniki.
BEOGRAD — V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Beograda so razpravljali o pripravah na 21 generalno konferenco UNESCO v Beogradu ter o predstavitvi kulturne zakladnice in sodobne kulture Jugoslavije v zvezi s tem srečanjem. Ugotovili so, da so že precej storili za namestitev udeležencev konference. pripravili so tudi turistične programe in nekatere druge potrebne stvari. Računajo, da bo v 42 dneh. kolikor bo trajalo zasedanje, v Beogradu več kot 3000 delegatov iz skoraj 150 držav. Zato bo imela Jugoslavija kot gostiteljica in mesto Beograd veliko obveznosti in nalog.
Pomočnik predsednika jugoslovan ske komisije za sodelovanje z UNE SCO dr. Pavlovič je opozoril na pomen te specializirane agencije OZN, njeno usmeritev in naprednost, ki se je po svetu pokazala po letu 1960. Pavlovič je govoril tudi o pomenu boja UNESCO za krepitev miru prek akcij in programov na področju izobraževanja, znanosti, kulture in informacij. Ob tem je poudaril vlogo UNESCO med svetovno konferenco o razorožitvi, kot organizacija je opozorila na vrsto absur dov, na primer na to, da je pol milijona znanstvenikov v svetu zaposlenih v oboroževalni industriji, medtem ko 20-letni proračun U NESCiJ ni večji od zneska, ki ga v svetu porabijo za oborožitev v treh urah.
V republikah in pokrajinah ter Beogradu so ustanovili koordinacijska telesa, sekretariate in strokovne komisije za pripravo zasedanja splošne konference UNESCO, so rekli na seji in dodali, da bodo konec meseca vse republike in pokrajini med drugim sporočile koordinacijskemu odboru na ravni federacije svoje kulturne programe, ki jih bodo pripravili med zasedanjem, a ta je že vrsta predlogov, med njimi, da bi republike in pokrajini poslale - Beograd svoje najboljše gledališke ansamble.
Tudi druge države udeleženke bodo delegatom predstavile svoje
nic UNESCO in sicer razstave, folklorne prireditve in podobne akcije, (dd)
TRIPOLIS — Prvi sekretar CK KP Bolgarije in predsednik držav nega sveta Bolgarije Todor Živkov, ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku v Libijski džama-hiriji se je s polkovnikom Geda Pijem razgovarjal o mednarodnih vprašanjih.
Delegacija &\£to Zveze sindikatov SFRJ obiskala Sovjetsko zvezo
MOSKVA — V Moskvo je včeraj dopotovala delegacija sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vedi predsednik Mika Špiijak. Tja je odpotovala na vabilo Vsezveznega centralnega sveta sindikatov Sovjetske Zveze.
Pogovori med sindikalnima delegacijama obeh držav so se začeli včeraj popoldne. Jugoslovanska delegacija bo v SZ nekaj dni in bo poleg Moskve obiskala še Leningrad in glavno mesto Letonske Rigo.
(dd)
HANOI — Hanojski tisk je včeraj objavil vest. da so obsodili na smrt bivšega pripadnika južnoviet namake vojske Ha Ksuana Hunga. ker je ustanovil tajno organizacijo ♦fronto ljudstva in armade za na rodno obnovo*.
Atentati v Španiji
SANTANDER - Včeraj je pred poveljstvom generalštaba v San tanderu eksplodirala bomba s pla stičnim razstrelivom. Eksplozija je povzročila ogromno škodo, a nihče ni bil ranjen. Po prvih ugotovitvah so neznanci podtaknili peklenski stroj pred nekimi stranskimi vra ti. ki niso nadzorovana Odgovor nost za atentat si lasti do sedaj neznana organizacija »skupina obo roženih revolucionarjev*.
V vzhodni pokrajini Valencii so neznanci zagnali bombo v neko šo lo, v Valencii pa vrgli zažigata" bombo v glavni sedež desničarske stranke »Fuerza nueva*. V obeh primerih sta atentata povzročila le materialno škodo.
BUENOS AIRES - Čilska voja ška hunta je poslala v konfinacijo dvanajst od 92 demonstrantov, ki so jih v soboto priprli zaradi ma nifestacij ob dnevu žena in proti vojaški diktaturi.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Napotki za energetsko varčevanje
13.00	Hišna agenda
13.25	Vremenska slika 14.10 šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar — Ruščina
17.00	3. 2, 1. . . stik!
17.15 Game, igra
18.00	Šolska vzgoja:
Skede — Znanost
18.30	DNEVNIK 1 — Kronike Sever kliče Jug,
Jug kliče Sever 19.05 Programi pristopanja 19.20 Halo. nujna pomoč 11. epizoda 19.45 Almanah in
Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Posebna oddaja DNEVNIKA 1
21.30	Plemeniti Jimmy, film Nastopa James Cagney
22.40	Koncert jazz glasbe Ob koncu DNEVNIK,
Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Lihi prostor:
Branimo naše zdravje
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Rubens in njegov čas Program za mladino
17.00	Pika in črta
17.30	Glasbeni popoldnevi Skladbe V. Bellinija
18.00	šoisKa vzgoja:
Človekova narava, 3. epizoda
18.50 Dober večer s. . .
Ugom Gregorettijem Vmes TV film iz serije «Lažnivi Billy»
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Gospodična Else,
po istoimenski pripovedi A. Schinitzlerja 21.35 Videosera:
Poljubi tvojega bližnjega
22.25	Gledališče in glasba
Ob koncu DNEVNIK 2 -r-Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja:
Pogovor z gledalci
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Ta naša Italija:
Piemont
20.00	Malo gledališče	.
20.05	»El nost Milan: I scion ■ komedija v kateri nastopa Gianrico Tedeschi
21.45 DNEVNIK 3
22.15	Malo gledališče
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
8.55	10.00 in 14.55 TV v šoli
17.00	Poročila
17.05	Šola smučanja:
Turno smučanje
17.15	Smešna družina, lutkovna serija
17.30	Družina Lesnievvskich. mladinska nadaljevanka
17.55	Radenci 80: Orkester RTV Skopje
18.30	Obzornik
18.40 Od refleksa do logike:
Prva spoznanja 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Glasbena oddaja
21.00	Tigrove brigade, serijski film
21.50	V znamenju
22.05	Nočni kino:
Glavni igralec, film j.
23.35	Svetovno prvenstvo v urn nostnem drsanju: tek® nja plesnih parov
Koper
19.15	Odprta meja. program v slovenščini
19.50	Stičišče
20.00	2 minuti
20.05	Risanke
20.30	TV DNEVNIK , .r,a
20.50	Pacifistka, film v katere nastopa Monica Vitti
22.20 Pregled sporeda za naslje°' nji teden
22.35	Svetovno prvenstvo v u nostnem drsanju: tekm nje plesnih parov
Zagreb
18.45	Glasbena oddaja
19.30	TV DNEVNIK
21.00	Buddenbrockovi, serijski film
22.15	Mesta: Bihač, dokumentarna serija
ŠVICA
18.15	Program za mladino
18.50	TV DNEVNIK
19.35	Žalostni galeb,
TV film
20.30	TV DNEVNIK ,,	*
20.45	Reporter, tedenska oddaj informacijah
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro
po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Iz sveta folklore in ljudskega izročila: 9.00 Iz naših oddaj: 10.10 Radijski koncert:	Posnetki iz
studia in z javnih prireditev;
11.00	Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Domače popevke; 12.00 Ponovitev četrtkovega Kulturnega prostora; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.10 Otroško okence: «Kje je napaka?*; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Janko Kersnik: «Jara gospoda* zadnji del; 15.00 Po končani univerzi; 15.30 Postni govor: O poslednjih rečeh; 15.40 Popularnih deset; 16.00 Mikrofon v razredu; 16.30 S pesmijo po svetu; 17.10 Mi in glasba: Razmišljanja, pogovori, razlaga.. .;
18.00	Kulturni prostor; 18.45 Motivi z revij in musicalov.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila; ■3.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo igra - spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Kulturni relief; 16.10 Naši zbori pojo; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba; 17.00 Zaključek.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30. 15.30,	16.30,	17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 _ 8.30 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Poje
skupina Zlatni Prsti; 9.32 Luci*
„	• .i-i •. m Ah rr »orni lC-*’*
OlUipillU U1UUI1 * ion, ” •	,	•
novi dopisniki; 10.00 Z nanu l6'
aii.oo
10.15 Edig Galletti: 10.32 Glas^ ni trenutek; 10.40 Mozaik;
Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop 11.35 Z vso glasbo: 12.05 Gia* po željah; 14.00 Prijetno POPU ne; 14.33 Zbrani za vas; Italijanski zbori; 15.45 Bosp®. va z orkestrom Kai Win<* ,j 16.00 Družba ta kultura;
16-15 jg,
Glasbeni trenutek;
skupina La Vera Romagna; -Crash; 17.00 Glasba, šport m nimivosti; 17.32 Glasba; l®'WLrt. stvica LP; 18.32 Petkov konce
RADIO 1
7.00,	8.00,	10.00.	12.00,
14.00,	15.00.	19.00 Poročila;	JU
- 7.30 Glasbeno prebujanje. ' Poštna kočija; 8.40 Včeraj vj{0\ lamentu; 9.C0 Glasbeno 8°v program: 11.00 Fabrizio D®*; drč in pesmi Leonarda Loi -g 11.15 Radijska priredba; ‘V Program z Gianricom Tede- z jem; 12.03 Glasbeni prograi»]a Johnyjem Dorellijem; 13.1® t siki lahke glasbe; 14.03	,g;
glasba; 14.30 Vzgojna °fal6,40 15.03 Popoldanska srečanja: V jo Mladi in klasična glasba:	oJj.
Patchvvork; 18.35 Glasbena ^ daja;	19.20	Jazz	glasba;
Radijska priredba.
RADIO 2	„ jo,
7.30,	8.30,	9.30,	11.30,	H 48
16.30. 19.30 Poročila; 6.00^ Rs-
Atlanti^
9.32	- 10.12 Radio 2 3131: Lj,-Tisoč pesmi; 12.50 Lestvica . kc glasbe; 13.35 Filmska 42 15.00 - 15.42 Radio 2 3131: JU, Pop-rock koncert; 17.32 a j« ja: priredba: 18.05 Glasbena °%.aIii;
18.32	Glasbeno govorni P1'0®1 20.05 Glasba za vse okuse.
Glasba za dobro jutro; 9-®5 dijska nadaljevanka: _AfJ®D j {$
MMIHMMHMHMnHHHMMHMHHHHMHHHtlHIMHHHHnHHMHMHIMIIIUmiHHMHnMIMMHHinMMnMHIIMimiUHHHMHnffimiimilimHllimilllltfMMIIItllMIIIIIIHMHIIIIIIIIIIIIIMtllllllltltMlIlHIIIIIIIIlMtl11111
SMUČARSKA SREDIŠČA PRED HUDIM PROBLEMOM
Alkoholni hlapi na smučiščih
Od petnajstih nesreč na smučeh, jih štiri zakrivijo pijani smučarji - Pot od smučišča do hotela je včasih zelo dolga
SAALBAC1I — Avstrijska simi-čarska središča se vsako leto bolj srečujejo z nevarnim problemom, ki mu. vsaj doslej, ni videti rešitve: povprečno se pripeti na smu čiščih posameznih središč vsak dan po 15 nesreč, od katerih jih, tudi povprečno, kar štiri zakrivijo pi jani smučarji. Problem so tore) prav oni — pijani smučarji.
♦Velika večina smučarjev se sploh ne zaveda, leako je nevarno stopiti na smuči s preveliko količino alkoholnih hlapov v glavi*, meni Werner Binder, ravnatelj gorske reševalne službe v Saalbachu, zna
kulturne dosežke. Do 'zdaj je svoje nem avstrijskem zimskem centru programe prijavili 20 držav, čla I kakih 70 kilometrov od Salzburga,
kjer se je prav pred dvema dne voma končalo žensko tekmovanje za svetovni pokal v alpskem smučanju. *če bi vedeli, kaj vse jih lahko doleti, bi gotovo trezno pre mislili predno bi se podali na smučišča. Tako pa moramo le mi vi deti njihove padce, njihove zlom Ijene kosti, slišati njihova tarna nja. Mnogokrat je prav čudno, ka ko lahko preživijo nesrečo. Moga če bo res držalo, da imajo vinski bratci trdo kožo...*
♦ Najhuje pa je*, pristavlja Bin der, «da večkrat zapletejo v nes rečo tudi druge smučarje, absti nente, Jfi so prišii smučat za re kreacijo in za• oddih.*
Preneknleri ljubitelji žlahtne kapljice večkrat tudi uvidejo, .da ne bodo sposobni presmučati smučišče. Kaj tedaj? Mnogo jih počaka, da jih poiščejo in ■jim nudijo pomoč gorski reševalci, listi, ki se jim kolena iie šibijo preveč, pa pasku sijo vrnitev do hotela na sankah.
Velika večina takih hotela sploh ne vidi. če jim je sreča naklonjena, se izmažejo s praskami in odr gumami, ki so jih zadobili med vožnjo s klestenjem po grmičevju, drugače pa se njihova divja vožnja konča ali v kakem drevesu ali pa celo v mrzlih vodah gorskih hudournikih.
Ravnatelj gorske reševalne slui
M ■
be iz Saalbacha ugotavlja- s\fr števili pijanih smučarjev i* '% .1* je in iz tujine ujemata.
— z eno samo izjemo — " ge po prihodu v Saalbach. kA besedno oklenejo šankov v. piid in kočah ter se z vso zei° številnih domačih šnopsoVv 1 • ji?' jevcev. Med ostalimi pijoc0 ril1' še najbolj prijajo topla vina	fJ
s čajem, ki jih najraje *r^1 jo*'* terasah hotelov pod medita* nimi žarki.
Edino izjemo med ftrris^* pdj slavijo jo Švedi: slednji ie ^ 506' treskajo že pred prihodom v bach... (šč)