Leto LXXL, št. I73 LJnblJi 4« avgnsta 199 Cena Din i*— ^haja vsak dan popoldne, izvzema nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva oUca ttev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 81-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uttca 1, telefon st- 65; podružnica uprave: Kocenova oL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranflnica v LJubljani st. 10.351 Lord Runciman v Pragi: Pričetek pogajanj s henleinovci Lord Runciman je dopoldne obiskal dr. Beneša, dr. Hodžo in dr. Krof to, prihodnje dni pa bo stopil v stike z zastopniki sudetsko nemške stranke #KAGA, 4. avg. d. Včeraj ob 1453 je prispel v Prago lord Runciman v sprem-:'vu svoje soproge in bivšega poslanca Petna. Na Wilsonovem kolodvoru so ga sprejeli poslanik Newton, zastopniki preziden-Beneša. min. oredsednika dr. Hodže in z r mjega ministra dr. Krof te, primator dr. Zenkl zastopniki raznih oblasti ter predstavnika sudetskonemške stranke poslanika dr Kundi in Sebekcvvski Lord Runciman se je nastanil v hotelu »Alcron«, ker je že popoldne sprejel zastopnike tiska ter jim podal daljšo izjavo, v kateri je '.ril da je prišel v Prago kot prijatelj. će pomasati pri rešitvi narodnostnega vprašanja v CSR. Dopoldne je lord Runciman oficielno obiskal prezidenta dr. BeneŠa min predsednika dr. Hodžo in zunanjega ministra dr. Krofto, ob koncu tedna pa se bo že sestal k prvim razgovorom z zastopniki su-det.-kr.nemške stranke. LONDON, 4. avg. d. Diplomatski dopisnik »Timesa« poroča, da se lord Runciman ne bo mudil samo v Pragi, temveč bo obiskal tudi Cheb, Karlove Vary in druge kraje, kjer žive narodnostne manjšine. Na teh potovanjih se morejo po mnenju lista zelo zboljšati okoliščine za mir Glavna težkoča obstoja v tem, da su-detski Nemci vztrajajo na zahtevi po teritorijalni avtonomiji. Sporazum z Nemci bi avtomatsko prinesel tudi novo podlago za sožitje z ostalimi narodnimi manjšinami. To se tiče predvsem notranjih odnosov v Češkoslovaški, na zunaj pa gre za razmerje CSR kot celote s sosedi in predvsem z Nemčijo Reči se mora, da dogodki v Vratislavi ob priliki nemških telovadnih svečanosti ne morejo zbujati optimističnih upov v mirna pogajanja in ust-varite^ razsodne atmosfere medsebojnih koncesij, ki bi zasotovile uspešen sporazum Kliub temu upajo v Londonu še vedno, da ?e bosta obe stranki zadovoljili z manj, kakor zahtevata, da se omogoči sprava. Obe vladi, angleška in francoska, se tudi zavedata, da je češkoslovaška vlada trdno odločena braniti integralnost svojih mej. Ne glede na gotova stremljenja na obeh straneh se vendar zdi, da je bila lordu Runcimanu zagotovljena dobra volja tako od strani češkoslovaške vlade kakor od strani sudetskih Nemcev. Na obeh straneh vedo prav dobro, kakšne nevarnosti bi se pojavile, če bi pogajanja ne uspela. Glede na vesti, da odklanja sudet-skonemška stranka predloge češkoslovaške vlade, piše »Times«, da je popolnoma jasno, kako širok prepad obstoja med zahtevami sudetskih Nemcev in koncesijami vlade, treba pa je pomisliti na taktična zagotovila sudetskonemške stranke, da njena kritika noče prejudicirati njenega političnega stališča, kakor tudi, da so češkoslovaške koalicijske stranke pripravljene pogajati se o tem, kar smatralo za z.dai zgolj za predloge. Panika v Rožni dolini Zaradi „strate" je Rožna dolina zdaj ob ve*erili tiha in Boji med Busi in Japonci Po včerajšnjih dopoldanskih spopadih je snoči na mandžursko-ruski meji zavladala tišina TOKIO. 4. avg. br. Ruske čete so v torek ponoči ponovno napadle japonske postojanke pri ćangkijf^nsu \n Saočaopingu vendar pa ni«« prodrle niti za korak da- Xjihove napade so japonske čete odločno orfbile. Za-*t.->pnik vojnega ministrstva ie izjavil, da so sovjetska letala vr. grla os m b~mb na most pri Seulu. glavnem mratu Koreje. Dodaje, da so včeraj ob 9. dopoldne bataljoni sovjetske pehate napadli japonske postojank, med ća.ngr_ kufengom in Saočaopingom. da pa so bili odbiti. Snoci je postalo na mandžurski m t? ji mirnejše. Nekatere vesti iz Seula trdijo, da so se sovjtski oddelki umaknili ir* da jih bodo haj« zaposlili pri delih za oiače-nje m?je. Dosedanje žrtve Tokio. 4. avgusta, br. Iz štaba japonske vojske na Koreji poročajo, da so ruska letala pon >vno priletela rad korejsko ozemlje in metala bombe. Doslej so b:li ubiti 3 japonski oficirji in 27 vojakov, ranjenih pa je bilo 67 vojakov. Na ruski Stranj je bilo ubitih in ranjenih 350 oficirjev in vojakov. Japonci so zaplenili v do.-edanjih bojih že 11 tankov ter ve/1 drusrega orožja. Varnostni ukrepi na Japonskem TOKIO. 4. avg. h. Zaradi ponovne poostritve položaja je bilo odrejeno, da ve-Hajo odslej varnostni ukrepi za obrambo proti napadom iz zraka, ki so bili doslej v veljavi samo za Fukuoko. v bodoče tudi za vse ostal? dele Japonske. Najbolj strogi ukrepi so bili uvedeni za japonske otoke nasproti ruski celini, da bi se lahko vsak čas branili pred morebitnimi presenečenji iz zraka. Protiletalska zaščitna služba v Osaki je v strogi pripravljenosti, da bi mogli na poročilo 0 bližanju sovražnih letal takoi u£?asiti vse luči v mestu. Suričeva sporočila Bonnetu PARIZ, 4 avg. h. Zunanji »ninister Bon-net, ki se je vrnil v Pariz, je imel včeraj razgovor s sovjetskim poslanikom Suncem o rusko, japonskih incidentih. Surič je izjavil, da njegova vlada nima nobenih napadalnih nam nov proti Japonski in je prepričana, da se bodo dali vsi incidenti mirno likvidirati. Sovjetskih čet ne zadene nobena odgovornost, ker niso dale pobude za incidente in jih tudi izzivale niso. Po tem razgovoiu in po dobljenih poročilih iz Tokia in Moskve mislijo politični krogi v Parizu, da si obe stranki prizadevata, da se napetost ne poveča in da se po možnosti doseže kompromisna rešitev. Letalska bitka pri Hankovu HAXKOV, 4. avg w. Južno od Hanko. va je nastala včeraj med 20 japonskimi bombniki, ki jih je spremljalo 40 lovskih letal, huda bitka s kitajsko zračno eska-dro. Na ob h straneh so imeli znatne izgube. Včeraj dopoldne je IS japonskih bombnikov napadlo mesto Hankov samo ter ga obmetavalo z bombami. Iz krajev južno od Kiukianga. kjer s0 posegle v boj močne kitajsk. divizije, javljajo kitajska poročila, da se je japonski pritisk na kitajske postojanke na severnem bregu Jangceja povečal. Kitajci so se umaknili do Hvangmaja Japonska letala so ponovno bombardirala kitajske postoianke ob reki navzgor do Kiukianga asizem m rasizem Prepoved cerkvenega lista v Italiji — Polemika fašističnega glasila z Vatikanom Kim, 4. avg. d. Minister za ljudsko pro-sveto Alfieri je prepovedal cerkveni list v M ontfortu pri Slani. Kakor piše »Regi-me fascista« je bil vzrok ta, ker se je duhovnik, ki je list urejeval, bavil bolj z verskimi zadevami kakor pa s političnimi, po Iateranski pogodbi iz 1. 1929 pa je država upravičena, da proti temu nastopi. »Re-gime fascista« pozdravlja ukrep ministra Alfierija kot svarilo drugim urednikom cerkvenih listov. Isti list se bavi z nedavnim papeževim govorom o Katoliški akciji in njegovi kritiki rasističnega naziranja. Fr v. f V - t" -f / rr r, >rr -« r r / x> * « - 4*.* f -s "J jv '1 i ž. 4 a > it . Olede na nameravano smer Katoliške akcije, za katero se papež v svojem zadnjem govru izrecno zavzema, ugotavlja fašistično glasilo: tv rr', V>- &\&.< , da bc £at >lj»> 4 akcija preprečila smernice fašističnega režima glede rasnega vprašanja Pravijo, da predstavlja Katoliška akcija cerkev in da je nasprotnik papeža, kdor jo napada. Fašizem ne pozna nobenih mej in ovir, kadar se bori za narod in italijansko kulturo ter je znal že l. 1921 triumfirati nad klerikalnimi, komunističnimi in demokratskimi silami. Ne verjamemo, da more papež iti skupaj s Katoliško akcijo, ki se po konkordatu ne sme baviti s političnimi vprašanji, ker se tiče- jo edino le države. Bilo r- dw - r ■ » ,< yt J- •? mt r r~-"^ž i:.;*/vin«- s- - F' r p r ~p ' Zf ?"o r. ik j ^ol^sj \t*d a . a i m i ć A i / . Morda vendar ne mislijo, da morejo prav katoličanstvu naklonjeni Italijani zavzeti tako stališče. Bilo bi otročje pričakovati, da ne vedo vsi fašisti, kaj je njihova dolžnost.« Protižidovsko gibanje v Italiji Berlin, 4. avg. w. Kakor poročajo iz Rima, je fašistična stranka izdala navodila, naj dijaške kulturne organizacije posvečajo predvsem pozornost proučeva--nju plemenskega vprašanja. Kakor zatrjujejo, nameravajo s tem iztrebiti ves židovski element iz visokih sol, predvsem iz medicinskih fakultet. Delo v tej smeri bodo takoj začeli. Kolonizacija Libije RIM, 4. avg. o. Italijansko kolonialno mi nistrstvo je pripravilo načrt o kolonizaciji Libije. Po tem načrtu bo 28. oktobra od-plulo iz Neaplja 30 velikih parnikov s 15 tisoč it^Jijanskimi kmečkimi kolonisti iz Purlanije, Abruoov in južne Italije. V Libiji jih bodo naselili na velikem ozemlju vzdolž obale, na katerem, so že zgradili okrog 300 hiš, gospodarska poslopja, ceste ter kanalp za namakanje velikih kom. pleksov zemlje. Angleški mornariški minister v Baltiku LONDON. 4. avg. AA. Angleški minister za vojne mornarico Duff Couper je odpotoval na admiralski jahti ^Ench'n-tr ss« iz Porbsmoutha na križarjenje po Baltiku. Jahta bo jutri prispela v Kiel, kjer bo estala do 7. t. m., od 8. do 10. avg-usta. bo v Gdinji, >d 10- do 12. t. m. v Gdarttku, od 13. do 16. t. m. v Helsinkih, od 17. do 20. t. m. v Stockholmu, od 20. do 25. t. m. v Sathameru in od 25. do 30. t. m. v Kodanju. Pomorski krogi na-glažajo neuradni značaj tega križarjenja, kljub temu pa priznavajo, da bo obisk v baltiških pristaniščih dal britakemu mornari šk mu ministru priložnost, da se sestane z zastopniki pomorskih res o rov skandinavskih in baltiških držav, s katerimi se je Velika Britanija pogajala za sklenitev podobnega pomorskega dogovora, kakor ga je bila sklenila z Nemčijo in Rusijo. V teh krogih ne precenjujejo pomena zasebnih razgovorov, ki jih bo imel v baltiških pristaniščih, vendar pa kažejo zadovoljstvo, ker bo imel priložnost, da pride v stike z uradnimi činitelji Vročinski val BUDIMPEŠTA, 4. avgusta. w. Neznosna vročina, ki je bila včeraj v vseh vzhodnih dolih države in je ponekod dosegla 37 stopenj Celzija je tudi v prestolnici izzvala mnogo neprilik. Ljudje so se onesveščali kar na ulici in je morala reševalna postaja posredovati v 80 primerih. V neki veliki trgovini so morali nič manj kakor 27 prodajalk spraviti v hladnejše kletne prostor«, ker so se v lokalu zaradi prevelike vročine onesvestile. VARŠAVA, 4. avg. w. Vročina, ki vlada te dni skoro nad vsq Evropo, je v zadnjih dnevih močno prizadela tudi Poljsko in baltiške države. Ob Vzhodnem morju so temperature do 40 stopenj Celzija. Prav tako višino je dosegla vročina tudi v Rigi, kjer je še bolj neobičajna. Marsi-kod so zaradi vročine izbruhnili požari, pa tudi solncarica je zahtevala več žrtev. Razen tega so divjale po mnogih krajih tudi hude nevihte s točo, ki je povzročila mnogo škode. Samo v Ratiboru je nevihta s točo razbila 20.000 šip. Velike poplave na Japonskem Tokio. 4. avg. o. V zadnjih dneh so bili v raznih predelih Japonske zopet hudi nalivi in so nastale ogromne poplave. Najhuje je prizadet Kioto, kjer je voda porušila že okrog 500 hiš. Večina ostalih poslopij je pod vodo. železnica proti Osaki je razdrta. Rdeči križ se že pripravlja za pomoč odškodmrancem. Tudi na Koreji so nastale veHke poplave. Tihotapstvo mamil z molitvenik! Pariz, 4. avg. ČL V Parizu so aretirali vrhovneea rabina laaika Lau-ferja zaradi tihotapstva mamil. Predvsem je tihotapil opi i in heroin m sicer s pomočjo molit veni-kov. Pri preiskavi so mu zaplrnfh" 81 mo-Htvenikov, v katerih so našli skrita mamila Gre za milijonske vsote. Domnevo, da so tihotapili mamila tudi v Palestino, potrjuje sedaj tudi jeruzaiempka poUcija, ki je prav tako zaplenila pri raznih sumljivih osebah navidezne židovske molitvenike, v katerih so bila skrita mamila Iz državne službe Beograd, 4. avg. AA. Napredovala sta za pomožna arhivarja 9. skupine pri kar tastrski upravi Vladimir D jok v LJubljani 4n Blaž Kontuser v Cei j«. Ljnbljana 4. avgusta Strah, ki se čedalje bolj polašča Rožno-dolinčanov, je v resnici že prava panika-Bujna in bolna domišljija se nevarno razraščata, tako da so ljudje že zaceli opuščati mnoge vsakdanje navade in se že ob mraku zaklepajo ter zapirajo, kakor da so v življenjski nevarnosti. Najbolj so prestrašene ženske, ki se skoraj več ne upajo že ob mraku iz hiš in nekatere imajo celo halucinacije noč za nočjo. Ljudi se v resnici že polašča nekakšna masovna blaznost ali histerija, ko se zmrači. Rožna dolina je bila doslej na glasu kot eldorado mladih, na srcu bolnih ljudi, ki so se ob večerih sprehajali po idiličnih ulicah in Večni poti. Zdaj je Rožna dolina ob večerih tiha in zapuščena, kakor izumrla. Nihče ne gre iz hiše, če ni nujna potreba, in tudi žene, ki so imele sicer toliko opravkov dan za dnem »v mestu«, se zad-čase vračajo zgodaj domov. Razlogov za vznemirjanje je nedvomno dovolj, čeprav je iz mušice zrasel nekoliko prevelik slon Kolikor toliko je celo opravičljivo, da so prestrašeni tudi moški, čeprav se o njih še ne raznašajo govorice, da omedlevajo, ko zagledajo »straha«. O »strahu« govore v Rožni dolini že dober mesec dni. V začetku ljudje še niso imeli jasne slike o njem in je bilo razumljivo, da so raznašali neverjetne govorice. Govorili so, da straši na Rožniku, in sicer tudi pri belem dnevu. Tedaj je bil strah še nekaj nedoločnega. Pripisovali so mu sicer še vedno razne nadzemske, mistične lastnosti. Govorili so sicer — v kar mnogi trdno \^rujejo — da se je strah razblinil v nič, ko so ga skušali prijeti in da se ga ne prime tudi revolverska krogla. V resnici so nekateri že streljali zaradi strahu, toda najbrž zaradi svojega strahu bolj kakor proti »strahue. Ko je »strah« sprevidel, da je postal že zelo popularen in da mu ljudje posvečajo tako veliko pozornost, se je še bolj opogumil in zaželel si je še večje slave. Ženske so omedlevale, moški so bežali pred njim in vsa Rožna dolina je zapirala v najhujši vročini okna, predmet vseh razgovorov je pa še vedno predvsem »strah« — zato si pač lahko mislimo, da se je »prikazen«-začela zdeti sama sebi zelo pomembna. Za »strah« se zadnje čase precej zanima tudi policija. Med mnogimi prestrašenimi ljudmi so namreč vendar še nekateri skeptiki, ki ne verjamejo, da bi imela »prikazen« kakšno poslanstvo iz onstran-stva in mislijo, da se policija lahko vmešava v sfero duhov in strahov. Toda doslej policija še ni imela posebnega uspeha, zato ljudje, ki verjamejo v strahove, tem bolj triumfirajo in temu primerno trepetajo. »Strah« je zelo razširil svoj delokrog in > klientelo*. Čedalje več je njegovih žrtev in vedno manj brezbrižnih ljudi, ki se ne menijo za ženske čenče Ob večerin zatuli zdaj v tej. zdaj v oni ulici prestrašena ženska, da zazebe človeka d<-» kosti. Tu in tam opreza j o na vogalih fantje, bolj iz rado- vednosti kakor poguma, in šepetajo, kako ga bodo prijeli in razkrinkali. Toda strašilec se izogiba moških ter se prikazuje le samim ženskam, kar ni brez pomena. Zdi se, da je sam velik bojazljivec ali pa ga podžiga bolestno nagnenje. Nekateri moški se pridušajo, da ga bodo premlatili na žive in mrtve, če ga dobe v roke, žene jih pa mire in zadržujejo, češ. prikazen ima nož. Vendar uživa »strah* tudi nekoliko simpatij, ker se ni še nikogar dotaknil. Dovolj mu je, da požene ženske v beg. Prismuknjenec ali bolnik se je začel prikazovati 1. julija. Isti večer sta ga videli dve gospe na Cesti VI., prva ob 10 druga pa čez približno pol ure. Gospa Velikavrhova se je vračala domov in opazila je, da na travniku ob cesti stoji neki moški. Mislila, da pričakuje dekle Bil je obrnjen od nje. Ko se mu je približala, je opazila, da je bil oblečen v pelerino. Možak se je naglo obrnil in začel kriliti s pelerino. Zbežala je in se ni upala več ozreti. Zapomnila si je samo še, da je možak precej velik. Gospa Martulaževa pa pripoveduje, da je možak istega večera. kr» ga je videla na cesti, pred njo odvrgel pelerino. Gospa je doma sporočila moškim, da »straši« in možje so odšli takoj zasledovat čudno nočno veščo. V resnici so ga zagledali na cesti in nekaj časa so ga lovili, dokler se jim ni izmuznil na neko temno dvorišče Poslej je možak strašil ženske sleherno noč. Gospe, ki ste ga prvi videli, tega nista prijavili policiji. Dogodek je pozneje seveda prerasel okvir stvarnosti in za obe gospe so ljudje govorili, da sta omedleli od strahu, ko sta videli »pošast« To govore o vseh ženskah, ki so videle ponočnjaka. Vrtnarski vajenec Janez B., ki je zaposlen pri Herzmanskem ob Večni poti, Je videl že dvakrat »straha« Prvič ga je videl, ko je bil v družbi dveh fantov, pred dobrim tednim. na Večni poti. Sedeli so pod drevesom ob cesti. Bilo je že precej pozno, ob 22.30. Sredi pomenka je stopila pred nje nenadno, ne da bi prej kaj slišali, čudna, črna prikazen. Zakrilila je ■ črno haljo in videli so, da je strašilo pod haljo belo oblečeno Ustrašili so se in zbežali. Ce bi se »strah« ne prikazal tako nenadno, bi najbrž ne zbežali. Naslednji večer se je vračal Janez z dela po travniku ob Herzmanskega vrtnariji. Ob Agnolovi lopi, ki stoji blizu vrtnarije, je nenadno naletel na možaka, ogrnjenega v črno haljo. Reporter ga je vpraševal, kakšen se mu je zdel možak, a Janez je dejal: Nisem ga hotel gledati, sem samo hitro šel! — Pač pa se mu zdi. da je bil možak pokri* z navadnim klobukom (nekateri pripovedujejo, da nosi čepico s peresi), da je zakrinkan in da je srednje velike postave Upamo, da se bo tudi policija zanimala za opis možaka in da mu bo skušala čim prej pregnati veselje do komedijantstva Mesec dni je dovolj strašenja tudi v pasjih dneh... Taborerje viškega sokolskega naraščaja Taboril je 14 dni v Retovju ob izviru Ljubljanice na Vič, 4. avgusta. S pomočjo društvene podpore in prispevkov sokolskih dobrotnikov je tudi letos odšel naraščaj viškega Sokola na 14 dnevno ta boren j e v prijazno Retovje ob izviru Ljubljanic« na Vrhniki. Naraščaj-niki, ki 90 se jim pridružili še nekateri člani, so odšli v Retovje 17. julija in so še nastopili pri javna telovadbi vrhriiškega Sokola, nakar so odšli v svoje taborišče, ki so si ga čedno uredili v Retovju. Prve dni so precej delali in slabo jedli, kuharji se niso posebno odrezali, toda pozneje, ko je bilo manj dela, se je tudi hrar:a izboljšala, tako da so bili potem vsi zadovoljni. Za kopanje je bila na razpolago mrzla Ljubljanica, tik taborišča pa so tudi imeli majhno jezerce, ki se je našim tabornikom močno priljutoik) s sv«jo toplo vodo (22 stopinj). Naraščajniki in člani so uživali veliko gostoljubnost V>rh,iiča-nov, t. j. Sokolov in članov SK Planine. Kadar je bila v Sokolsktm domu kmo-predstava, 3q vrh Sokori dali našim tabornikom brezplačne vstopnice, za kar izrekamo upravi vrhniškega. Sokola bratsko zahvalo. Sjplch eo boli Vrhničand z njfcmi zelo prijazni in gostoljubni in Jim izkazovali svojo naklonjenost, v prostem času so poleg telovadbe pridno igrali tudi odbojko. Tako so imeh tekme z vrhniško SK Planino. Pri tekmi so zmagah* Vičani. enkrat pa so porazili Vičane tudi člani Planine. Poudariti moramo, da je bilo soglasje med Sokoh in Planinar ji zelo iskreno in bratsko. Da bi bflo povsod tako! Vrhniški člani SK Planine so jih pri. dno zalagali z mlekom, medom, ribami Itd. Ob večerih so prihajali v tabor, kjer so se skupno zabavali in prepevaJfi. Nad taborom je plapolala tudi državna trobojnica, _V- ' - e » A I ^ 4 > ' v i >' * i -A i i 'i ~cust3~ . To nakano Sq taborniki kmalu opazili in njihov načrt preprečili. Seveda je bilo potem v taboru obilo smeha in zabav«. Med taboren jem so imeli v posetih vsak dan Vrbničarve, še v večjem števiki pa so jih posečah Vičani. Pripomniti moramo še, da je bAa disciplina ves čas taboren ja na visku in so se točno ravnali po urniku: ob 7- vstajanje in pospravljanje šotorov, ob 7.30 6V> 8. jutranja telovadba, do kosila izleti v bližnjo okolico, ob 12. kosilo, potem počitek, ob 16. mala ju*na. ob 19. večerja in ob 22. nočni počitek, šotore so imeli tri, v katerih so prenočevali, en šotor pa je služil za shrambo, štedilnik s<> napravili iz ilovice, ki se j p. prav dgobro v2vTJHvK vice, ki se je prav dobro obnesel. Okoti Sotoi 3*f so postavili tudi leseno ograjo. Ves material so dobili zastonj na žagi h» se tudi tem dobrotnikom bratsko zahvaljujemo za izkazano naklonjenost. Prehitro so miniti dnevi taboren ja. V nedeljo 31. julija so pospravili svoje šotore in se z opoldanskim vlakom odpeljali z Vrhnike na Brezovico, kjer so popoldne nastopih na javni telovadbi tamošnjega Sokola. Slovo od prijaznih Vrfiničanov jim je bilo težko. obljuhOl pa so, da bodo drugo leto spet prišli med nje in se naužili svežega zraka. Vsem bratom in sestram ter dobro trnkom, 3d so omogočili naraščaj nikom letošnje taboren je, izrekamo ponovno svojo bratsko satimk). —at. Borzna poročila Os*, 4. Beograd 10. Pariz 12.00? London 21.41, Hew York 437.75, Rru«eii 74.025. Milan 23.006, Amsterdam 238.90. 11M0, l>swj 32.50. Praga 15.07, 3Jfc. Stran 2 J6LOVB1I8KI lARODc, Operne predstave ' na prostem v Trsti G*gtta sodeluj« vse, ksr Ljubi joi*a. 4. avgusta TahjTfi dom je pri nas zaprt, v Trstu pa imajo te dni veHke operne predstave, pri katerih sodelaje % izjemo Giglia vse, kar more pokazati italijanska opera. Na sporedu so najznamenitejša operna dela La Bohe me, Andre Chenier in Mefistofel, kjer imajo pevci priliko pokazati vae svoje zmožnosti. Predstave so na prostem, na obširnem dvorišču trdnjave sv. Justa, v starem delu mosta, Italijani so navdušeni ljubitelji glasbe in je zato razumljivo, da je zaradi teh predstav na nogah ves Trat, pa tudi bližnja okolica. Navzlic ogromnemu zanimanju, pri sleherni dosedanjih predstav je bito rLavzocnih po najmanj 3000 postu-šaleev, dohodki ne roorejc krit; izdatkov. Opere izvajajo namreč v takem obsegu in s tolikšnim pompom, da znašajo stroški vsake predstave nad 70.000 lir. to je nad 160.000 din. Seveda je kaj takega mogoče le s podporo oblasti in je prireditelju, mest nemu gledališču Giuseppe Verdi, v na j izdatnejši meri priskočilo na pomoč italijansko ministrstvo za narodno prosveto. V Italiji znajo dobro ceniti pomen tujskega prometa in skušajo zato na najrazličnejše načine privabiti tujce. ; Trst je še zmerom živahna prometna hi- I ka, Čeprav so se prilike znatno izpremeni- : le in je potniški, še bolj pa tovorni ladijski ! promet, padel na izredno nizko stopnjo. J Pretekli torek je bil na sporedu Mefistofel, na katerega so prireditelji povabili zastopnike naše javnosti, med njimi tudi novinarje. Za večerno predstavo je vladalo povsod veliko zanimanje. V Trstu imajo bas sedaj obisk angleške vojne mornarice in je v pristanišču zasidranih 5 torpedovk, vendar to ne pomeni za najsevernejšo italijansko luko posebnega dogodka. Radovednežev je seveda dovolj, v glavnem pa gre beseda vendarle okoli pevcev, ki bodo drevi nastopili. V gradu sv. Justa je prostora za 15.000 gledalcev, vendar tega števila doslej Še niso dosegli pri nobeni predstavi. Sedežev je 5000. ki so razvrščeni po večini na dvorišču, nekoliko pa tudi na \ rdnjavskem obzidju. Po-zornica je ogiomna, kar pa je potrebno, kajti samo pri Mefistofelu n. pr. sodeluje 400 oseb, od tega 300 statistov. Orkester tvori 100 godbenikov, ki pa za čudo ne pridejo do pravega izraza. Zanimiva je rešitev vprašanja zastora. Namestu njega je pred odrom 15 velikih žarometov, ki mečejo svojo svetlobo na občinstvo, oder pa puščajo v temi. Scenerija je edinstvena. Nekatere kulise so visoke do 40 m in sejjajo prav do vrha in celo čez obzid- a radi svoj posel Id je ntUMiamd vsako sceno na čim mogočnejši barvni m svetlobni afekt. Vatafc je val nI or dosegel v Val-purgrni noči, kjer nastopi osfi manj kakor 400 oseb. Ml čuda, da so stroaki tako visoki, saj je samo za Mefistofeaa potrebnrh 1200 mrhcnai kostumov. Vodstvo opernih predstav je poverjeno višjemu intendantu Giusepptju Antonicce-liju, direktor opere pa je Atfredo Sbisa. O predstavi sami je težko podati kritično ah-ko. Treba bi jo bilo slišati ponovno. Preveč je pestrosti ki bogastva, da bi se ga moglo zajeti v enem večera. Zlasti so ca-doviri barvni efekti, ki so tako mogočrri, da skoraj zamre občutek za glasbo. EHri-tfent Beretoni j« dal germanski vsebini boi j romansko noto, pri kateri pridejo pešci bolj do izraza, kakor pa orkester, ki nikdar ni prekomerno zabadal ki je vselej dovotf! poslušalcem, da so lahko slišali tudi najti-5Ji solistov planissimo. Osrednja figura opere je bil Passero, najboljši sodobni italijanski basist Njegov Mefistofei je bit pevsko in igralsko na višku. Zlasti je ugajal v srednjih in višjih legah, dočim so skoraj povsem manjkale prodorne nižine, ki smo jih vajeni pri slovanskih basistih. Pravi, čistokrvni italijanski lirični tenor je Malipiero, ki je pel dr. Fausta. Njegov mehki glas je zlasti učinkovit v srednjih legah, je pa tudi pri višinah zvoneč in čist. Zanimivo Je, da sodeluje pri operi tudi zagrebška pevka Marija Radev, ki je nastopila v vlogi Marte in sicer s prav lepim uspehom. Manj je ugajala Margareta, njen temni mezzo sopran ni mogel vžgati, vsaj nas ne, ki smo gledali in slišali nenad-kriljivo go Zlato Gjungjenčevo. V ostalem je bilo izvajanje na višini, tudi za izredno strogo presojajočega Ljubljančana, katerega ni tako lahko zadovoljiti. Le nečemu bi bilo prigovarjati. Odmori so za naše prilike neobičajno dolgi. Predstava se je začela oh 20.30 in je trajala 4 in pol ure, kar je seveda utrudljivo. Menda je po sredi kupčija. Grajske dvorane, zlasti pa znamenita vinska klet, s 210 vrstami vina, vabijo poslušalca na prijetno izpremembo za časa odmorov. In res so ti prostori tedaj zasedeni, da je težko najti prostorček. Predstave bodo trajale do 15. avgusta. Do zdaj so uprizorili trikrat Mefistofela in enkrat Andre Cheniera. Potnikov avtobus, ki na* je potegnil v Ti*t, bo rudi na prihodnje vozil Ljubljančane, ki kažejo za te predstave veliko zanimanje. 0 Zaposlitev delavcev v junifu Ljubljana, 4. avgusta Po statističnih podatkih OTJZD v Ljubljani je znašal konjunkturni napredek zaposlenosti vseh industrij v juniju 3983 ali 4*/©. Zaposlenost je napredovala zlasti v gozdno žagarski industriji za 772 delavcev ali 9-36%, v tekstimi industriji za 665 delavcev aH 4.17 »/a v industriji pre-d-lovanja lesa za 447 delavcev ali 11.54°/o, v kemični industriji za 315 delavcev aH 15.60»'o itd. Nekoliko je pa nazadovala zaposlenost v gradbeni industriji in sicer za 249 delavcev ali 2.85°/o. V sezijskem pogledu je pa napredovala zaposlenost zlasti v gradbeni industriji z mesečnim prirastkom 977 delavcev ali 12.99Opeka* aa grdu. Stavka je pa adaj koa- F*i »Opead* Je Tapo^aertan oaaog 70 de-kwaL»». Opatai ua asJahije pradiinaui zidake. TntaaJHaije xkjjrje opaka ni tate do, lininun—^ kakor aalifcMai^i irtJaHalat, zato se j> podjetje As tem bolj upiralo da-atvskim aahtevarn po povišanju m—d. Ra. aem tega Ji pa grozDo, da bo ustavilo ob-zsfeovcmje, ker namerava opekarno prodati. STIli vam je vendar Inota^aim z dcanam uspehom aa delavstvo. Povišane atatl ne bodo urna mezde, a bo boije plačano afeor-dno deta. Zastopniki podjetja so pa tudi izjavili, da n^ bodo ustavtM obratovanja, čeprav nameravajo opekarno prodati. V drugfii strokah, kjer zahtevajo delavci povišanje m—d, še ne bo priaio tako kmeia do odločitve. V mizarski stroki bo že najbrž odločimo pogajanje Jutri, vendar ni izgledov, da bi prišlo do sporazuma že v prmodnjm dneh. Proslava 20 letnice Jugoslavije Maribor, 4. avgusta IZKAZNICE Vsem krajevnim pripravljalnim odborom smo poslali takoj po točni prijavi izkaznice in znake, poleg- pa priložili Še nekaj več kakor so naročili. Tako se morate tudi že naknadno prijaviti pri krajevnem odboru za udeležbo. Zadnji teden prosimo vsa naročila kot nujna na telefonsko štev. 29-15. KRAJEVNI ODBORI. PRIJAVITE UDELEŽBO DOMAČIM POSTAJAM Z železniško direkcijo smo dogovorjeni, da bo odbor na podlagi prijav sestavil skupno število udeležbe, da bodo pa tudi krajevni odbori prijavili svojim domačim postajam število udeležencev in čas odhoda v Maribor ter vrnitve iz Maribora. Prosimo, da na to prijavo ne pozabite. NARODNE NOŠE Posebej vabimo dane« na udeležbo 20-let-nice Jugoslavije v Mariboru naše narodne noše, katere naj bodo kakor živ cvet med zbranim narodom. Naša narodna meja bo prav posebno iskreno pozdravljala narodne noše, ker vemo, da bodo ravno narodne noše dale naši prireditvi narodni značaj. Pridite! V NEDELJSKIH LISTIH VSA NAVODILA Mnogo izprašujejo zaradi zbirališč, zaradi sporeda, sprevoda, zaradi voznega reda itd. Vsem sporočamo, da moremo vse to objaviti še le v nedeljskih listih, ker bomo še le do takrat imeli vsaj približno število vseh udeležencev v pregledu. Prosimo zate. da počakate na odgovor v nedeljskih listih. Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru Strela ga je ubila Preserje, 4. avgusta Včeraj zjutraj je div jula nad Preserjem huda nevihta, med bliskanjem in grme njeni je tudi večkrat treščilo. Okrog 9. ure zjutraj se je inočno zabliskalo in treščilo je v hišo posestnika Janeza Trotevška pri Sv. Ani na Jezeru, ki spflda pod župnijo Preserje. Trobevškova družina je mlatila, a ko se je vlila ploha ki je začelo treskati, je Trobevšek dejal, da je poč bolj pametno, če gredo v hišo. Mož ni slutil da ga eaika tam smrt. Komaj so posedli za mizo, ie treščilo. Strela je udarila skozi streho naravnost v izbo in ubila Trobevžka ter omamila njegovo ženo in neko dekle, ki je pomagalo pri mlaevi. Trobevškovi ženi je otrpnila desna noga. da ni mogla stopiti, z masažo si |e pa toii-ko opomogla, da danes že lahko hodi. Sentajnerjevega gospodarja, tako so po domače rekli Trobevšku. so položili na mrtvaški oder in bo danes pokopan. Pokojnik je bil izredno priden in dober gospodar, vedno veder in vesel in je bil med prebivalstvom izredno priljubljen, tako da ni imel not enega sovražnika. Poleg žene žalujeta za njim dva sinova in dve hčerki. Silne nevihte Medvode. 4. avgusta Včeraj in v torek je nad Medvodami in okolico divjala huda nevihta, med katero je tudi večkrat treščilo. V Zgornji Senici nad Medvodami je v torek treščilo v kozolec Hribarjeve vdove, v katerem je bilo 13 »štantov« pšenice. Kozolec je pogorel do tal. Silno neurje je divjalo tudi včeraj in med nevihto je v Voglah pri Šenčurju treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Burgarja. Zgoreli sta dve veliki šupi, shram ba za vozove in hlev, da ima Burger veliko škodo. V Dornikih je »treia med hišami 14 in 17 udarila v njivo in napravila v zemljo veliko luknjo, zažgala pa tudi precej deteljice. Surov napad Ljubljana, 4 avgusta Rožno dolino, Vič in bližnjo okolico že delj časa vznemirja neki čudak, ki se v mraku ali v temi pojavlja v belem triko-ju in črni pelerini. Pojavi se kakor bi zrasel iz tal, razgrne pelerino, se zareži in že ga spet vzame rx>č. Zagonetni >fan— tom« je imel doslej na piki le ženske, ki se ga seveda tako prestrašijo, da od Btra_ hu in groze kar omedlevajo. Ker ta čudak že delj časa uganja svoje budalosti, so Rožnodolcani. zlasti dekleta, precej v strahu in roinodolski fantje so sklenili zagosti mu jo. Love ga ie delj časa in enkrat so ga cek> obkolili, a jim je odnesel pete. Med RožnodolČani so se začele širiti neutemeljene govorice, da je >strašikx najbrž znani nacionalist Herman R. Tudi njemu so prišle te govorice na uho, in ker se je čutil prizadetega, je odšel predsnoč-njim s svojim dekletom proti Večni poti pogledat, kaj je na stvari. Ob Večni poti je bila zbrana skupina fantov drugega političnega prepričanja in ko jm je R. vprašal, kaj tam Iščejo, sta dva brez povoda planila nanj. Eden ga je prijel za glavo, drugI je pa jel z gumijevko neusmiljeno udrihati po njem. R- je Imel še toliko moči, da se je zavlekel do stanovanja svoje zaročenke, kjer se je onesvestil. Morate so poklicati na pomoč reševalce, ki so ga prepeljaE v bolnico, kjer so ugotovili, da so njegovo pofitoodbe precej resne, Napadalci, ki so ga neparTH 1« iz političnega eovrađtva, so znani in se bodo moral zagovarjati pred fjOriiftVm Iz Celja c Sokolske ptavaane tekme v Minskih toplica* in Rogaški CteUhit 9okoMco društvo Cel je-mati ea bo priredilo v nedeljo 7. L. « m. meddruitvene plavalne tekme v Rimskih toplicah. Tekme se bodo pričele ob 8. zjutraj. Na te tekme so povabljena vsa v celi-ski eokotoki iupi včlanjena društva, ki gojijo plavanje. Tekme bodo iebirne za sestavo župne vrste aa Rotraško Slatino. Medaupne plavalne tekme v RogoJki 91 »tiari bodo 20. in SI. t. m. V soboto ?0. t m. zvečer bodo propagandne tekme članov celjske sokolske tupe, v nedeljo pa so bodo borile za prvenstvo župe Celje (sedanji prva.k), Ljubljana, Novo mesto, Kranj, Maribor, Zagreb in Sušak—Reka. Za amugovalea je določen lep pokaL —e Iz poštne slulbe. Višja poštna kon-trolorka sdcS. Justina Rihteršičeva je upoko-jemi. Za zroničnika TTI^> sta napredovala služi tel m Anton Kosec in Josip šunko. —e Nesreea na owti. Neki vajenec i* Celja je podrl na cesti na Teharju 42-letno ženo cinkarniokeua delavca Matikk) Gaber. škovo iz Vrh pri Teharju s kolesom na tla in ji zlomil levo ključnico. Ponesrečenkn sp zdravi v celjski bolnici. —c V celjski bolnici trta umrli v sredo 15 letna sirota Ivana Urankova iz Slane pri Teharju in 39-letnsa žena banovinskoga cestari« Marija Čeplakova z Ost rožnega pri Ponikvi. —c Sestanek upokojenega učiteljeva iz Celja in okolice to v soboto 6. t. m. ob 16. v Pefcrovčah. Lokal bo preskrbel tovariš Wiidler. Na sestanlru bo eden izmed tovarišev pripovedoval zanimive anekdote iz svojega življenje. Iz Maribora — Aero meetlng 7. avgu«*ta ob 14.30 popoldan na Teznu pii Mariboru. — Drugi umetnostni teden bo jeseni v Mariboru. Banovina je odobrila subvencijo v lanskem iznosu tako, da bo tudi letošnji umetnostni teden lanko organiziran v večjem obsegu in da se bodo naši domači umetniki v čim večjem številu lahko pritegnili k sodelovanju. _ Smrt narodne učiteljice. Umrla je upokojena učiteljica Berta Bronce. Bila je vzorna, narodno zavedna vzgojiteljica, dobrega usmiljenega srca. Časten ji spomin, žalujočim naše globoko sožalje! — popolna tišina. Na zadnji seji mastnega sveta se je oglasil k besedi tudi mestni svetnik g. Petejan, ki je ugotovil, kako narašča draginja na mariborskem trgu. Apeliral j? na župana, naj bi se cene na mariborskem trgu plačam primerno znižale. Odgovor na to vprašanje je bila lepa obljuba, ki pa je ostala prazna. Mariborske gospodinje sedaj čakajo, kdaj se bodo te obljub^ izpolnile in kdaj jim bo zmanjšana skrb glede vsakdanjih, velikih tržnih izdatkov. — Dvojna mera? Prejeli smo s prošnjo za objavo: Ob priliki tabora pri Sv. Trojici je vozil mestni avtobus tja in nazaj za ceno 12 din. K proslavi 20 letnicc Jugoslavije v Rušah pa je bila. kakor sem povzel Iz dnevnega časopisja, napovedana in določena cena 20* din. Nisem se mogel dovolj načuditi, kako je s to zadevo, ko gre vožnja v Ruše po ravni cesti, ki je skoraj za 10 km krajša kakor k Sv. Trojici. Dvojna mera? — Tudi ne morem razumeti, zakaj Se je ukinila avtobusna vožnja v Limbuš. Javnost pričakuje pojasnila za ta ukrep, ki je povsem neumesten. Mariborski občan. — Glas upokojenca. Upokojenec naroč-. nik nam piše: ^-Nedavno s m čital v Časopisju tožbo nezaposlenih absolventov srednjih in strokovnih šol. Prav je tako, kakor so pisali. Treba pa je pomisliti tole: Ako bi vsak upokojenec s svojo pokojnino vsaj nekoliko svojemu stanu primerno živel, bi se nihče ne 'brigal za drug zaslužek, ker je itak vsak upokojenec po 35 letnem službovanju izčrpan in v jeseni življenja potreben miru. Sicer pa: kako naj na primer žive oni upokojenci, ki ao bili radi bolezni, dobljene v službi, samo z 10 do 15 službenimi leti ln z malo pokojnino predčasno upokojeni? — Državni upokojenec. — »TJradovanje«. Po Mariboru krožijo govorice v zvezi s svojevrstnim »urado-vanjem« mlajšega gospoda, ki je izvabil nekatera d kleta v neko pisarno, kjer so potem sledili sicer povsem prirodni, vendar pa moralno nedopustni dogodki. Eno teh deklet je c°lo zanosilo in se oblasti sedaj zanimajo za nadaljnje podrobnosti ter posledice tega svojevrstnega :;urado-vanja«. — Utrinek iz mariborske družbe. Ob Pristanu okoli pomoči, čedno oblečena dama hiti proti Dravi, sledi jI moški. Par razburljivih besed, dama pospeši korak \ v zadnjem hipu jo mož potegne nazaj. Tako se je prepreči! škandalček, ki bi dal mariborski družbi zopet pr cej gradiva. V zadnjem času so takšne aferice v mariborski družbi precej pogoste. — Maribor in prvi draginjski razred. Prejeli snao s prešnjo za objavo; »Veliko govore in pišejo o uvrstitvi Maribora v prvi draginjski razred. Draginja zares narašča. Mariborske gospodinje so v skrbeh, saj so tržne cen v zadnjem času precej poskočile. Kdaj pride prvi draginjski razred? Maribor, ki je bil nekoč med najcenejšimi mesti, je danes med najdražjimi.« Stev 173 — Vpisovanje v lagat o* eatotetai trgov- skd tečaj v Mariboru bo dnevno od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo breaplačno. Lastni dijaški internat. — Nova a van t gagdletjcna Borna, naoto-pi 12. avgusta v okviru prireditev proste.. ve 20 letnice osvobojenja z uprizoritvijo starokit-ajske drame »Breskev cvet«. KOLEDAR Danes: četrtek, 1. avgusta katoličani: Dominik DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Šepetanje ljubezni Kino Union: Nepoznana Kino Sloga: Kreutzerjeva sonata Kino siška: Jetnik otoka Zende DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver. Sv. Petra cesta 78. *3xt*€>c$ mita Tam doii rta Kočevskem so lepa /ovi.^« in tja hodijo tudi ljubljanski tovcl. Enemu — naj ne imenujemo po nemarnem njego vega imena —■ se je zahotelo pogledati v tuj revir. Zakupnik je zvedet za to in sklenil je pogledati večkrat sum v revir, tako da bi drugi vedeli, da n*haja tja. Štiri krat se je to zgodilo. Tretjič je vzel zakupnik lova s seboj na lov na petelina gosta, svojega bivšega lovca iz drugega revirja in pa bivšega lovca kraljevih lo\'išč. Spali so v koči, a naslednjega dne zgodaj zjutraj so krenili na pot. Odločili so se, da sta sla po dva in dva sku^j. Prva dva sta srečala nekega znanega lovca m kc sta ga vprašala, kaj počne v tujem revirju, je pokazal svojo puško, češ, da je prazna. Pripomnit je pa, da čaka svoja lovska tovarila, ki sia šla naprej. Eden teh lovskih tovarišev je znana ljubljanska osebnost krepke postave in močnih, po betih nogavicah koprnečih meč. Od kraja, kjer sta srečala lovca, do meje je najmanj še 800 korakov, pa se zakupnikov gost ni upal naprej več kakor 100 korakov. A že je opazil, kako se oddaljujeta dve postavi. Šele ko se je zdanilo, se je ljubljanski lovec močnih meč z lovskim Čuvajem vrnil in tedaj se je izkazalo, da sta mogli biti senci samo ta dva. To je potrdil tudi lovec, ki sta ga bila srečala prva dva v tujem revirju in ki je Čaka! petelina Zakupnik lova je odšel s svojim bivšim lovcem po preseki naprej in kmalu sta srečala oba lovska junaka, s katerima je bil s še neka dama. Na zakupnikovo vprašanje, kaj počenj&tn v tujem revirju, je ljubljanski korenjak odgovoril, da je krenil po bližnjici in da itak vedno hodi tod. Ko mu je zakupnik pojasnil, da je meja dobrih 1.500 korakov spodaj, je čuvaj priznal s\*ojo napako, a dama ga je oš tel a. Tudi dama je pokarala prazno puško, kar dokazuje, da je bila v tujem revirju na lovu. Med lovci veljajo glede spoštovanja tujih revirjev zelo stroge postave. O zakupniku lova, ki vodi svoje goste po tujih revirjih in pošilja tja celo svoje lovske čuvaje, bi se dalo marsikaj povedati. A to prepuščamo našim lovcem, ker nas zanima zgolj naš fant od fare in njegova meča, o katerih se bomo še enkrat pomeniti, ker so svojevrstna posebnost Ljubljane. S fitm»&egct ptcttnct — Kino Union: Neznanka. Nekoč so potegnili iz Seine v Parizu mlado in lepo utopljenko s čudovito b-laienost izražajo i m nasmehom okoli ustnic. Njene indentitete niso mogli ugotoviti. To je bila Neznanka, ki je inspirirala ie Številne pisatelje, pesnike, slikarje ''n kiparje: upodabljali so jo v besedi in ^liki. Skušali so z umetnino odgovoriti na vprašanja: Zakaj je šla v smrt. koliko je motila pretrpeti in zakaj i« blagoslovih svoje življenje ob poalednj m vzdihVaju s triumfalnim nasmehom? Inspirirala :e seveda tudi filmske rez V nemškem filmu, ki teče v Tu ionu, je re. žiser prikazal Noananko kot barsko plesalko, ki je bila ugodna za vsakouar, ki se je zaljubil v njo. ker sam.i ni verovala v veliko ljubezen. Zgodilo &e je pa da se je končno resnično zaljubila. Njeno čustvovanje je bilo usodno za človeka, ob katerem je prvič v življenju spoznaja, kaj je ljubezen. Zatajila je svojo ljubezen, a bolest ni mogla premagati. Končala si je življenje v vodi. Neznanko interpretira Svbiia Schmitz, ki je umetnica prvega reda. Njena dovršena do potankosti rfou'nana igra je izredno umetniško doživetje. Ostali igralci so v filmu globoko pod njo. Režija je v splošnem dobra, vsaj v zasnovi, izpeljana pa je na kratko rečeno po nemško. Številni prizori gledalca dolgočasijo, nekateri »o naraviu^t v napoto močni. čudoviti kreaciji Svbile Schmitz. Odlična pa je glasbena koni|>ozi-cija. ki ni samo golo spremljevanje dej« temveč v organski zvezi z nepozabno uue t niško tvorbo glavne igralke. Lep dar; Zgodbe brez groze Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javtjarno žalostno v?est, da je naša dobra mati, stara mati in prababica MATILDA JELENEC, roj. planinec vdova po nadučitelju dne 3. avgusta t L ob 10. uri zvečer v 73. letu svojega skrbi polnega življenja po dolgi ln mučni bolezni mirno umrla. Pogreb drage pokojnice se vrsi v soboto, dne 6. t m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veze splošne bolnice v Ljubljani, odkoder bo prepeljana r Smihel pri Novem mestu, kjer bo ob 4. url popoldne položena ob stran svojega moža k večnemu počitku. Vaem, ki so jo poznali, jo priporočamo v btag apomrn. V LJUBLJANI, dne 3. avgusta 1938. CELESTIV MARICA, JOŽE, TILKA, BOtENA, otroci; JULIJA in KRISTA, snahi; ANTON MUCHA, DANILO FH4C. zeta; BOŽENA, por. DOLGAN, ALENKA, METKA, vnakinji; PETER in TOMAŽ, prav nuka. 17 »ftE^OVBMSKI MABODc. ■T»j, mmm <* i Sjrbila Scbmitz KINO UNION TeL 22-21 Predstavi ob 1B.15 m 21.15 uri v pretresljivi drami fflmitn} ob sim/anionega. orkestra izvajaju 5«ga SZdedbe Schnberta, Beethovna in ćiajkovskega |»J|?lEfl2^fr|^fr|^ 1 DNEVNE VESTI —Vojvoda KentSkl v Dubrovniku. Jahta >Tma« je iz Cavtata odpluia v Benetke, kjer se bosta na njo vkrcala vojvoda in vojvodinja K en taka, ki prispeta jutri v I>ubrovruk, kjer bosta nekaj časa v go-steh pri Boži Bancu, lastniku Jugosloven-skega Lloyda_ — Zakonska zaščita dolžnikov. Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upni* kov ter uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih zvez izgubita veljavo, ker je namesto njih že stopila v veljavo uredba o odgoditvL Z novo uredbo preneha splošna zaščita v dosedanjem obsegu, ker se bo mogla doseči v bodoče odgoditev plačil sa-mo za leto dni, izjemoma za dve leti, zaprosijo pa, lahko za njo samo aktivni dolžniki- Vendar je pa dovoljen rok za pridobitev pravice zaščite po dosedanjih uredbah. Ta rok poteče 23. c m. Pozneje nihče več ne bo mogel zaprositi niti dobiti zaščite po dosedanjih uredbah. Na videz je dovoljen precej dolg rok za pridobitev zaščite. V zadružništvu se pa čuti, da je ta rok prekratek, kajti prošnje za zaščito z odgo-ditvijo plačil je treba podpreti z mnogimi dokumenti, ki jih kmečke zadruge Še niso mogle zbrati. Zato je izjemoma dovoljeno kmečkim zadrugam vložiti prošnje do 23. t. m. potrebne priloge pa poslati pozneje. Na pobudo Hrvatske zadružne zveze bodo vse Zadružne zveze naprosile vlado naj podaljša rok za pridobitev pravice do zaščite po dosedanji uredbi za kmečke zadruge na leto dni — Kriza hotelske Industrije. Neki dalmatinski hotelir je poslal trgovinskemu ministru spomrnico, ki je našla ugodna tla in ki bo skrbno proučena. Med drugim pravi v spomenici, da bi bilo treba naše hotele oprostiti vseh državnih in samoupravnih davkov in dajatev skozi 25 let. Razen tega, r.aj bi bila hotelska industrija oproščena tudi carine na vse one predmete, ki jih je treba uvažati iz inozemstva. Hotele bi bilo treba zidati po modernih tehničnih vidikih, tipizirane po krajih, kjer se grade 2 vsem konfortom. Le tako bi bUo mogoče dvigniti našo hotelsko industrijo in s tem tudi tujski promet. aradižniki Dober tek/ — Motorni vlaki na progi Sarajevo—Slavonski Brod. Beograjska železniška direkcija namera, a uvesti motorne vlake tudi na prosi Sarajevo—Slavonski Brod. V t& namen je že naročila 7 motornih vlakov, ki so ie izdelani. Dve vozita na pro^i Sara j e-vo—Dubrovnik, dva sta za to prosio v rezervi, na proeri Sarajevo—Slavonski Brod bo?ta pa vozila dva vlaka, a dva bosta v rezervi. — Slab ribolov. Sodeč po dosedanjih nezadovoljivih uspehih bo letošnji ribolov mnoero slabši od lanskega. To se je. posebno pokazalo v juliju. Skus, tuna in »ardel sploh ni, tako da ee fcvornice niso mogle zadovo-Ijiti z ttjlmi. Ribici pravijo, da je kriva velika suša. da teh rib ni. Po nekaterih krajih ribici sploh še niso vrgli mrež. — Ameriški študentje na potovanju po Jugoslaviji. Skupina študentov harwardske univerze, amerišk* visoke Sole ra zgodovinsko proučavanje starega sveta, se mudi v Južni Srbiji in ostane v naši državi mesec dni Iz Južne Srbije prispo ameriški študent j c preko Crne gore, Dubrovnika, Sarajeva tud: v Ljubljano odkoder potujejo v Praso. — Iz »Službenega Usta«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine^ št. 62 z dne 3. avgusta objavlja uredbo o vplačevanju naknadnih vlogov ob prestopu iz drug:. v državno službo, pravilnik za izvrševanje uredbe o drž. cestnem skladu, pravilnik o upravljanju državnega cett-negn sklada, razveljavitev prepovedi uvoza zajet v, kuncev in drugih gloda vee v iz Turčije, odločbo ministrskega sveta o spremembi št. 171 uvozne carinske tarife (uvoz surove nafte), in določila za podeljevanje brezobrestnih banovinskih posojil za obnovo vinogradov. — Prijave za izlete v inozemstvo sprejemajo Putnik-ove biljetarne le do 6. avgusta fl — Odvetniška vest. S 30. julijem je bil vpisan v imenik advokatov s sedežem v Brežicah g. Andrej LasiČ. — Izlet na Dolenjsko, izlete na Jadran s posebnimi ugodnostmi in izlete v Italijo, Nemčijo, češko, Švico. itd. je pripravil Putnik za mesec avgust. Sporedi in Informacije na razpolago v vseh biljetarnah Putnik-a. — Razstava Jadranske Straže v Pragi. Izvrsni odbor Jadranske straže je dal pobudo, da bi se tudi v Pragi priredila jadranska razstava, k4 je v Zagrebu dos?-gla izreden uspeh. Praske oblasti so pristale na to iniciativo in izrazile željo, da bi se v Pragi razstavili tudi vsi predmeti, ki so bili razstavljeni v Zagrebu. Razstava bo v Pragi bržkone spomladi ter bo za tujski promet na Jadranu gotovo velikega pomena. — Angleško vojno brodovje v Kotorti* V Kotoru se zbira angleško vojno brodovje. Včeraj so prispele Štiri podmornice z matično ladjo. Angleški mornarici so v "Kotoru priredili svečan sprejem. Te dni prispo v Bok o Se druge angleške vojne ladje, ki se sedaj mude po raznih jadranskih rokah. Vse angleško brodovje bo v ponedeljek skupno zapustilo nafie teritorialne vode in se vrnilo na Malto! S Kor-enle poročajo, da se je tam usidral angleški dreadrtought >Malaya«, ogromna 2g tisoč tonska vojna ladja, ki ii ooveljuje admiral Ralf Lč&Oiaso., — pokojnim*** aavod aa naniatfiriiue ▼ Beogradu bo pričet ji «aoVQ*l as te dni. Zagrebški zavod bo otvorjefa taki poene je, ker njegov Upravni odbor i* Hi imenovan. Po dosedanjih pripravah sodeč bo pri beo-g rajskem aavodu zavarovanih 14 000, nti zagrebškem pa 11.000 Ustian n*m*»JWn cev. Sarajevski pokojnin*« zavod je dotlej sklonil sele 8.000 pokojninskih pogodb. S tako majhnkn številom »varovancev zavod ne bo mogel uspevati, Zaradi Sceni bo bržkone ukinjen, njegov0 pudftJCje pa pridruženo enemu ali drugemu sosednemu pekojnihekemu zavodu aH pa se bo od področij sosednjih prorojninskih zavodov earajevaketmi priključilo nekaj oaemlja, da se bo število njegovih zavarovancev primerno aviSalo. — Izlet na tV. kriki festival dne 7. avgusta 1938 v Ba*ki. Narodni pleat noše narodne pesmi in glasba (na pihala). Izletniški avtobusi avtobusnega podjetja ■ Jadrana d. d« 1* Ljubljane na Sušak in nazaj. Izletniške ladje s Sušaka v Baško in nazaj. Osna iz Ljubljane do Baške in nazaj (z avtobusom in ladjo) 125 din. Odhod iz Ljubljane (hotel Metropol) 7. avgusta ob 5. zjutraj. Povratek v Ljubljano (hotel Metropol) 8. avgusta okrog 3. ure zjutraj. Informacije in prodaja kart -Jadran« avtobusno podjetje d. d., Ljubljana (Masarvkova c. 20) tel. 33-84 in Putnik v hotelu Metropol. Izlet se bo vršil samo pri zadostni udeležbi. • Knjiga o letalskih napadih na eivilno prebivalstvo. Inženjersko tehnični kapetan inž. Milenko Filipovlć-Nikać je napisal zanimivo precej obširno strokovno delo o zračnih napadih na civilno prebivalstvo in o pasivni protiletalski obrambi. Uvodno besedo je napisal polkovnik dr. Vlada Sta nojevi ć. Knjigi £0 pozna, da je Izšla izpod veščega peresa vojaSkesa eitrokovnjaka. podkovanega dobro v vsem, kar je dosegla moderna tehnika na eni strani v napadih is zraka, na drugi strani pa v obrambi civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. V drucib državah so že davno uvideli potrebo sistematičnega, organiziranega dela med civilnim prebivalstvom ki mona biti dobro pripravljeno in točno poučeno o vseh zaščitnih sredstvih in ukrepih. Če se hoče uspešno braniti v primera vojne, ko bd govorila vaaj v -acetku glavno besedo sovraflL ira letala, zanašajoča strah, itoeganost m nered, pa tudi smrt in raz..ie janje v zaledje, v mesta in Industrijske kraje. Pri nas smo žal v tem pogledu še precej deroč aa dru* erimi državami. Zato je pa tembolj razveseljivo da smo dobili knjigo, kd pomeni vsaj teoretično velik napredek na tem polro. Knjiga bo prevedena v slovenščino in bo dobro služila vsakomur, kdor se zanima aa vprašanja letalskih napadov in obrambe proti njim. A zanimati se moramo aa ta vprašanja žal vsi, ker so časi taki, da ne vemo ne ure ne dneva kdaj prihrnmi nad nas nova vojna vihra, mnogo hujša, kakor smo jo doživeli v letih 1914. do 1918. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in topleje vreme, možnost neviht. Včeraj je deževalo v Ljubljani m smo imeli davi 31.6 mm padavin. Najviši« temperatura je znašala v Beogradu in Splitu 35, v Dubrovniku 31, v Zagrebu 30, v Sarajevu 29, na Rabu 27, v Mariboru 26, na Visu 25, v Ljubljani 20.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.8, temperatura je znašala 16.2. — Milijonsko dediščino pričakuje. Podjetnik i« banaškeca Brestovca pri Pancevu Teodor Smit pričakuje razsodbo haaakega sodišča, ki naj bi mu prisodilo milijonsko dediščino njegovega sorodnika Iz Avstralije, kjer je kopal zlato in imel velika posestvo. Pisal se ie Henrik Bein in vse svoje premoženje zapustil predniku Teodorja Smir^i Francu 6mitu. Pred vojno *e Je cenilo njegovo premoženje v avstrijski valuti na 10 milijonov zlatih kron. — Avtobus povozil kmeta. Na cesti Banjaluka—Derventa se je priipetnla v torek zvečer težka nesreča. Avtobus je do smrti povozil kmeta Pera Verdoljika is vasi Kukavice pri Derventi. Vozil je mimo njegovega voza, ki sta bUa vanj vprežena vola. Mlada vola sta bila prvič vpreeena ln sta se tako ustrašila avtobusa, da ta naglo odskočila v stran. Šofer je moral hitno saviti v drugo stran in je zadel v voz. Kmet je od letel s voza in se bako hudo pobil, da je kmalu izdihnil. «=* Nov grob. Snoci ob 22.' je preminula t Ljubljani ga. Matilda Jelenec, rojena Planinec, vdova po naducitelju v Novem mestu. Dosegla je visoko starost 73 let. Bila je izredno skrbna mata; ki je vee svoje življenje posvetila vagoji svojih otrok, ki so ji bili po moževi smrti edino veselje. Zadnja leta jo je mučila huda bolezen, ki ji je končno pretrgala nit življenja. Pogreb bo v soboto ob 14. izpred rcr-liške veze splošne bolnice, odkoder bodo truplo prepeljan v Srnihel pri Novem mestu in jo bodo ob 16. položili ob stran njenega moža. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožalje! Iz Ljubljane —lj Odvetnik car. Ivan Kimovec umri. Včeraj je nenadoma Umrl znani ljubljanski odvetnik dr. Ivan Kimovec, Pokojni je bil mo* plemenitega značaja, ki se je do Badnjega udejstvoval na prosvetnem in gospodarskem polju. Poznali smo ga kot človeka, ki bi za narodno stvar žrtvoval vee in ki v tem pogledu m" poznal kompromisov. Pred vojno je živel v Trstu in je bfl tam kot mlad c>dvetrrlk med knrcurnlmi voditelji ondotnih Slovencev. Po vojni se je preselil v Maribor, kjer je tudi igral Vidno vlogo med naprednim življem. Pred leti je prišel v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno. Skoraj ga ni društva, kjer se ne bi bil aktivno udejstvovai. Bil je dolgo vneto let član CSrunietodove družbe in sodelavec ie mnogih drugih kulturnih ln gospodarskih ustanov. V njem smo spoštovali uglednega publicista in prosvetnega delavca, ka* teregu splošno gospodarski članki, v katerih se je zlasti zavzemal za osamosvojitev, so vzbudili splošno pozornost, obenem so pa pričali o njegovem Izredno širokem obzorju. V družbi je bfl zaradi svojega tovarištva in iBkrenega značaja fcelo priljubljen ift ie Imel zato obilo prijateljev. Pogreb dra> gega pokojnika, aa katerem žalujejo sopro- i rwam« km t^i—^4-, bi ffen r^gaaeaam. ha I jutri ob 17. izpred bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokoj njsfBoet da*, svojcem bakreno sedal je! —1J Na vtaftjfctii IMuki »Jem je Ml Slab dogon Strina zaradi slabega vremena. Vosov Je bfio »prodaj amo 57, prodanih je pa bUo le. Krav je bilo prignanih 49. prodanih 22. Mat *> pripeljali naprodaj 14, prodali so jtt^e tO Prašičev je bik) naprodaj 17, 1*°°™ «> pa tata trije, riailrtair aa rejo Je boo naprodaj 51, prodanih pa SO. Konj Je taflo naprodaj samo 32 prodanih Je bilo *, hnned njih dva za zakol na Dunaj. Osne so bOe naslednje: vott X. vrata ka* §**• tane 5.S6 do 5.75 din, rr_ vrata 4.5—5 din, TTL 3.75—4J6; krave, debele 4—0.15, klobasarice 2.35—8.50; teleta 6.5—7.5 din. —t| lavne vprašanje. Vi« tiste etranke v mestu, ki so le morale in ki bodo ie morale plačati 100 din garancije ob priključitvi pline, bi bOe mestni plinarni selo hvaleine. če bd Jan jasno m toČoo odgovorila na vpra_ sanje, sekaj pobira te prispevke, i kakšnimi neakarJ utemeljuje to obremenitev svojih odjemalcev m tonru ahaV denar, ki se ira nabere le tega naslova precej. Raaumetno utemeljenost te odredbe pri novih odjemalcih nima. ne moremo ne razumeti te?a ukrepa tam, kjer ere m stranke, ki ie dolga lete V redu plačujejo plin ln ki jim niti na misel ne pride, da bi pob asa! e pHnome-re m potegnile z njimi Pri mestni plinarna naraBPeC praviio, da hi se lahko pripetilo, da bi ta ali one «rrranka s pMrKjmerom vred odlnirila m bi bila mestna ptfnarna tako oškodovana. To vprašanje je veekakor treba končno pojasniti, da bodo odpadla razna ugibanja in vzroki razuxal|lvojra neaado-voljetva. —lj VeUk morski pes v Ljubljani. Včeraj so pripeljali ribiči s Sušaka v Ljubljano 6 m dolgega morskega psa, ki so ga ujeli v ponedeljek. Razstavljen je na veleaejmu. Na annana jim je napravil m okrogun 6.000 din Škode, stroški prevoza pa znašajo okrog 2.000 din. Siromašni ribici pobirajo skromno vetopnino, da bi vsaj deloma krm stroške. u-1 j^atJpeeaeneeei t*gov»tv«i za proslavo 20 letnice ueaobuditvv Maribora priredi ljubljansko trgovetvo v nedeljo 7. av. gusta avlomobtlatcl nost na Mariborski teden. Vel trgovci, ki se udelet« tega 1*-leta, as »berejo v nedeljo 7- tm. v Celju pred Narodnim domom, od koder se odpeljejo z tovari« trgovci ostalih združenj v Maribor. Oni, ki potujejo v Maribor z železnico, naj odpotujejo v nedeljo dne 7. avgusta on 5.30 zjutraj in pridejo v Maribor ob 9.15. Ob pol U. dopoldne a* »berejo vel trgov«! na Martoorakem tedna. Častna dolžnost 1 jubljanakega trgova&ra je, da pri tej zgodovinako pomembni proslavi sodeluje v največjem številu ter manifestira za močno Jugoslavijo. Torej gasio: val ljubljanski trgovci v nedeljo v Maribor. —lj Dve nezgedi. Snoči so bili reševalci pozvani na Gruberjevo nabrežje, kjer je na Cesti za sladom neki avtomobiliet podrl 29-retnega delavca Jožeta Pekolj, aiposle-nega pri cestnem nadzorstvu v Ljubljani in ea precej poškodoval. — Z okna I. nad-stropja na Resljevd cesti je padla 5-letna Mtarija Za carjeva, hčerka želeanačarja in dobila resne notranje poškodbe. Oba ponesrečenca se zdravita v tolnict V iMnjej sklada za pobijanj • taber-v vojski priredi uprava Oficirskega doma v soboto a. t. m. Ob 20. na vrtu restavracije »a&reade«, v primoru atebeu ga. vremena pa Istotam v veliki dvorani koncert a plesom. Vstopnina je 10 din, prostovoljna doplačila pa ae hvaležno spre jerasLjo, kar je prireditev namenjena zelo vaftni dobrodelni akciji ki zasluzi, da bi jo vel podprli. Obleka udeležencev po vo- —ij Rezervni eficirji se vabijo na koncert s plesom, ki ga prireja uprava oficirskega doma v soboto 0. t m ob 20. uri na vrtu restavracije >Zveada<, Koutfre*ni trg 1. V primeru slabega vremena pa v veliki dvorani istotam v korist fonda aa polujanje tuberkuloae v vojaki. Uprava pododbora v Ljubljani. u— popi* društev in zavedev ta varstvo otrok. Ljubljanska dru&cva in zavode, ki se pečajo muho ah vaaj deloma z zaščito otrok poziva mestno pojrlavarstvo, da predlože rneetnemu socialnemu aradn, mladinski oddelek, Krekov trg 10 pritličje, do vključno 6. t m. podatke o raavoJa ki sedanjem stanju svojega udejstvovanja SPORT — MH mri Ja sklicuje obvezni članski sestanek, ki bo jutri ob 20. v kmečki sobi restavracije >Slamič- Goaposvetaka cesta. Udeležba članstva strogo obvezna! Obiščite VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938. Polovična vožnja na Železnicah od 4. do 17. avgusta t. L Veliki narodni tabor 14. avgusta 1988. Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru Vetfka gospodarska in kulturna revija Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tojako-prometna razstava — Fotoamater*ka razstava — Filatelistična razstava — Gostinstvo — Vinska poskusuja — ženska ročna dela — Razstava narodnih nos lz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — Čebelarska razstava — Razstava rra*lih živali — Koncertne ln gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču — Itd. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji Zeleno, romantično Pohorje Vinorodne Slovenske gorice Gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO! MALI OGLASI 80 par, 2a plamene odgovore glede antaajnfl — Popustov i posebej. Preklici, izjave beseda Din 1-—» oglasov Je treba pcuoattl oglase ne priznajno. RAzno SO par Najmanji] posebej 8 om TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— >Sak>n Mertak«, Sv. Petra c. 76. 1952 KrijŠEJE LNO, • , IN - " .1 VfcCUABVNE JUGOGKAHKA SV. rt 1BA NASIPA JABOLKA kisla, debele hruške, okusne slive, sveže, trde, Kg Din 3.25 franko podvoz — razpošilja v košarah po 50 kg G. Drechsler, Tuzla, 1956 POUK 50 par, davek posebej. Najmanjši zneeek • Din STROJEPISJU POUK Večerni tečaji, Oddelki od 6 do pol 8. in od pol B. do D. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer, nolnlna aelo nizka. Na razpolago 36 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame In gospode. Chiiatof ov učni aavod, Domobranska cesta 16* 1441 SLUŽBE Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši anoaak 8 Din NATAKARICE za pomaganje ob nedeljah — sprejme gostilna Martine v Zg. Šiški. 1959 Lepe starke Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveta in mlada O metana mleka ln olivno olje, oboje pre-^ tttifteao — tn pasterizirano — pomešane sta le a drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se to dvajset let izdeluje bela nemastna krema jgnflon. Ona hitro hrani ln pomlajuje Vašo *. Odstranjuje gube in pege s lena Od kaneda koža sveža ln mlada ter daje občutek in vonj. Dlačice ne rastejo se kot celota smatrajo da-nes mnogo lepše, kakor so bile pred nekoliko leti. Strokovnjaki pravijo, da k mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani ^rabi kreme Tokalon. Vsak mesec se Jo do milijona tub. Tudi Vam je potreb-s Jo začnete Se danes uporabljati, pa {.izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena v vsakem primeru, aH pa se Vam vrne denar. Nenadoma nas Je za vodno in preljubi zlati oče, gospod znnnstil naš nadvse ljubljeni soprog Dr. Ivan Kimovec Pogreb nepozabnega* *eb 5. uri popoldne izpred k »r. Križa. pokojnika bo v petek, dne 5» avgusta vefc splošne bolnišnice na pokopansee LJUBLJANA, Mastni pogrebni zavod. Občina CECILIJA, soproga, JOLANDA m DEMETER, Stran 4 >8LOVENSKI NAROD«, ©strte*, 4. avgasta MSB. Stev. 173 Nedeljski Bati so objavili osmrtnico, da Je Amalija pl. S1cnikie(rjfeld umrla. Sele tedaj se je začela javnost zanimati za etar0 gospo, ko je bilo znano, da je Amalija ScniW mislili, da je sestra — znamenitega maršala, ki je njegovo ime natisnjeno v vaeh lffflrsilrffh. Toda novinar, ki "bi hotel delati iz tega senzacijo, bi bil razočaran. 8tara gospa je žrvc^a skromno kakor povsem navadna rrjescaoka in bila je v ros- Sestrična Conrada von HotzendorSa živela je skromno v Ljubljani, v soboto je po Ljubljana, 4. avgusta V Ljubljani je živela tiho in prav tako tiho umrla — nekrologa ji ni nihč? napisal — stara gospa znamenitega plemiškega rodu. Slava plemenita£ev je zašla in da je bil kdo >modre krvi«, zdaj navadno zvemo 1^ še iz osmrtnice ali napisov na nagrobnikih. Na levem bregu Ljubljanice, v nekdanji ljubljanski plemenitaški četrti, je še nekaj tistega vzdušja zašlih časov, ki bude iluzijo, da se je včasih ljudem pretakala po žilah modra kri. V tihi Salendrovi ulici, v hiši polkovnika Pajka, ki je sorodnik pokojne Amalije pl. ScniL denfeld, je preživljala večer svojega življenja akromna vdova polkovnika v. Sczul-denfelda in sestrična znamenitega Oonra-da v. Hotzendorfa, načelnika avstrijskega generalnega štaba mod cestovno vojno. mci plemenita — po ni taške oholosti ni nikdar kasala in redko je govorila o svojem bratrancu. SIcer ga pa tudi ni nikdar obiskovala, odkar je živela v Ljubljani. Amalija pL Schildeii^eldova Je izgubite, moža že L 1914. živela sta že pred prevratom okrog 15 let v Ljubljani, odkar je bil on upokojen kot polkovnik. Od leta 1919 je gospa stanovala v Pajkov! ni* m sicer v prvem nadstropju, kjer Je imela v najemu sobo in kabinet. Pajkovi ff*~fmm jejo v drugem nadstropju m gospa je živela sama zase. Vendar Je pa imela v LJubljani zelo mnogo prijateljev in se nI zapirala le v svoje stanovanje kot samotarja. Z ljudmi je bOa vedno zelo vljudna ter se Je vsi spominjajo z ljubeznijo ln spoštovanjem. Tudi stvfrja, ki etanuje v isti hiši v pritličju. Amalija pi. Hotzendorf ee Je rodSa lata 1S49 kot hči profesorja risanja Conrada. v. Hotaendorfa — pisal se je torej prav tako, kakor maršal. — že njen oče ee Je rodi v Osijeku in je tam tudi pokopan. Njegova hči je bila torej že prav za prav naturalizirana Hrvatica, govorila Je pa tudi že dobro slovensko. Njen mož je služboval v Celju, na Češkem, nekaj časa tudi v Celovcu, nazadnje P* v Trstu, kjer je bu tudi upokojen. Rodita, sta se jima dva sinova. Friedrich vitez pl. Schildenfeld je prišel na pogreb matere v Ljubljano iz G raza in zdaj urejuje zapuščinske zadeve, živi stalno v Grazu in je polkovnik v pokoju. Drugi sin, ki je bil major v p-, Rudolf, je pa letos februarja umrl. Gospa ie živela zadnje čase samo od skromne moževe pokojnine. Bfla je pa zelo vstrčna ter kljub skromnemu življenju na trpela bede. Rada je zahajala v kavarno, kjer se je zanimala za vse ljubljanske novice, a zanimala jo je še celo moda. Bila je še zelo živahna, bistrega duha in do zadnje bolezni precej zdrava, čeprav se Je že bližala svojemu 90. letu. Bolehala je tri tedne, a bolnice se je branila, kakor nekateri stari ljudje, ki se bolnice najbolj boje. Lepega pogreba so se razen sorodnikov udeležile tudi številne njene prijateljice in znanci. če bi bili ubogali svoje starše. Nekaj primerov, ki kažejo, da ni vedno dobro, če odložilo za poklic po želji svojih staršev Pogosto slišimo, da bi moral kipar postati na željo svojih staršev zdravnik, zve-sdoslovec, ki je presenetil ves znanstveni svet s svojimi odkritji, naj bi postal trgovec, diktator kovač, pisatelj inženir itd. če bi bila cela vrsta slavnih mož ubogala svoje starše, bi ne bila njihova imena nikoli zaslovela v zgodovini človeštva. Koliko jih je bilo strogo kaznovanih, ko so bili Še otroci, ker so imeli vse počečkane knjige in zvezke v šoli, ker so sedeli vedno zamišljeni in se niso zmenili za pouk. Komaj so pa postali slavni inženirji, pesniki, slikarji, kiparji, pisatelji in učenjaki, so jeli njihovi starši pripovedovati svojim prijateljem in znancem, da so že takrat, ko so zaceli njihovi sinovi hoditi v šolo, ko so jim morali večkrat naviti ušesa, ker so imeli počečkane knjige in zvezke, da so že trikrat vedeli, kaj bo iz njih. Starši so pač radi ponosni na svoje otroke, posebno če dosežejo slavo. Slavni francoski slikar Corot se je sel po končanih študijah na željo svojega očeta učit k veletrgovcu s suknom v Rouena. Ker ga pa veletrgovina ni prav nič veselila, je bil dodeljen samo trgovini na drobno. Osem let je delal brez vsakega zanimanja in proti svoji volji, dokler ni slednjič več razočaran sporočil staršem, da hoče dati trgovini slovo in da se bo posvetil slikarstvu. Rodbina se je po dolgem oklevanju odločila vrniti mu svobodo in plačevati letno rento 1.500 frankov kot nesposobnemu članu. Corot se je takoj lotil dela in kmalu je postal slaven. Balzac je postal na željo svojega očeta plemiča odvetniški koncipijet. Od odvetnika je presedlal k notarju in pozneje bi bil moral prevzeti njegovo pisarno. Ker je pa kazal veliko veselje in nadarjenost za pisateljevanje, ga je naselila njegova rodbina v postrešno sobico in mu določila zelo skromne dohodke, da bi mu izbila te misli iz gla- ve, dele ko Je bu Balzac navezan sam nase, ko ni dobival nobene podpore več, Je ustvaril svoja največja dela. Kiniing bi bil moral postati po želji svojih staršev postajenačemfk aH plantažni k v Indiji. Hrepenenje ga je pa vleklo v uredništvo, dočim na plantaže, k jer naj bi prideloval čaj, niti misliti ni hotel. In tako je postal slaven in najpriljubljenejši pisatelj vse Anglije. 8£n.bogatega farmarja ata Je bH deležen samo običajne izobrazbe, ker je oče hotel, da bi postal farmar. Hre- penel je po tem, da bi «fn po njegovi smrti prevzel farmo. Washington je bil nekaj časa geometer, kmalu je pa sam našel pravo pot: postal Je ustanovitelj Zedmjenih držav. Hatter ni imel v otroških letih prijetnega življenja. Oče ga je večkrat natepeL Njegov oče Je Ml avstrijski poduradnik iz stare šole. Hitler je bfl rojen iz tretjega zakona, ki ga Je sklenil njegov oče a brado služkinjo K3azo 23 let mlajšo od nJega. Oče Je bfi prepričan, da je sin nesposoben za večje naloge ki da bo mogel doseči le afaoman položaj. Mnssobni se je kot šoiarček skrival v sofi pod klop, da je ščipal v meča svoje sošolce, čitati se Je naučil šele, ko mu je bilo 15 let. Basala je postal pomočnik svojega očeta kovača. V kovačnicd v Dovk> Predappio je Mussoiini koval svoje prvo orožje kot dober sin, toda kot slab kovač. Oče z njim ni bfl posebno zadovoljen in večkrat ga je naše-1 skal. Zdaj pa ves svet ve, kaj in kdo je Mussolini. Mnstafa Kemal, zdaj prezident Turčije Kemal Ataturk, ni hotel prekrižati računov svojih staršev, ki so ga bili poslali v zavod v Solunu. Zato se je skrivaj vpisal v vojaško šolo, kjer se je odlikoval z izredno nadarjenostjo za matematiko. Profesor matematike ga je nazval Kemal, kar pomeni popom. Tu je tudi začel Mustafa voditi politično propagando proti despotizmu sultana Abdula Hamida in postal je ljubljenec svojega naroda, ki mu se zdaj vlada. je veljal prvotno v očeh svo-— * Oče, ki ^sploh ni urazumel glasbe, je hotel, da bi po-f*atai njegov sin kmet. K sreči je bila pa nje-igova mati a profesorji drugačnega mnenja. Vsi so oni prepričani, da se bo mogel Pa-► dui imš\ i. pri svoji izredni nadarjenosti za posvetiti samo pihalom, ker so bile .•»jl- ^ virtuoza in klavir prema j- Za uspešno filmsko karijero da bi postal trgovec, čan je pobegnil m dosegel svoj cilj. Prišel je v vojaško mi jo v Tokiu in tam se je odločila usoda. Izumitelj lokomotive Stepbeneoti Je v otroških letih pasel krave kakor njegov oče. Ko je pa oče postal pozneje kurjač v premogovnikih v Killingsworthu v Newcasthi, je pokneal k sebi sina, da bi mu pomagal. Ker pa Stephenson ni znal citati, čeprav mu je že 18 let, je posečal večerne tečaje ljudske šole. Potem je bil čevljar, krojač, urar, uslužbenec v premogovniku, kjer Je delal za svojega slepega očeta, nazadnje pa inženir. Stalin, s pravim imenom DžugasvG, Je moral v semenišče, kamor ga je poslal njegov oče, ki je bil po poklicu čevljar. Stalin naj bi bfl duhovnik in njegovi starši so sanjali o tem, da bi postal nekoč škof v Tiflisu. Toda Stalina so kmalu zapodili iz semenišča, ker se ni hotel ukloniti »discipii-ni duha*. In tako mu je bil olajšan začetek poHtfcftne karijere. Grota Garbo hi bila morda postala ravnateljica modnega zavoda, če bi bUa ubogala svoje starše. Rila je res prodajalka v modnem zavodu v Stockholmu, ko jo je odkril Danec Karel Brisson in ji priporočil, naj poskusi svojo srečo pri filmu. Cez nekaj dni je prišla Greta Gustavsonova, kakor se Je pisala, k Briaaonu s šopkom vJJofic v roki in njena usoda Je bila odločena. Polna bojazni je odpotovala za svojim novim poklicem in postala Je ena najslavnejših filmskih igralk. fifenstei režiserji so sestavili o pok> za tiste, ki jih vlečejo ma-^BMftSni čari HoUywooda in ki bi rj«ti jo-aAaH zvezde na njegovem filmskem nelv.i. Boia obseera sedem vprašanj in sicer: Afi ste trdnega zdravja? Ali znale igrati? Ali imate dovolj zasebnih čarov? Afi rmaSe prijeten srlas in ali znate pmvii-no izgovarjati"? A45 znate trdo in tqstemdtjčno delati? A« se znate vživeti tu■iSrn ne bo nudil zaslužka? Afi imate smised za humor? Upanje na uspeh lahko goje tisti, ki morejo odjjo»?orifci tadSmo na prvih pet vprašanj. Šesto vprašanje je važno zlasti za filmsko adepte same. A smisel za humor je po. treben vsakomur, karti pot k uspehu je težka in naaaBi »»četnim neuspehom jo najlažje premaga tisti, kdor zna vse ovire pr emuji' z dobno voijo, ikrior ima v sebi dovolj zdravega cptrmotzma, da ne izsrubi poguma in da ne-vrže puške v koruzo sredi poti. < Avtomatična zobna šcetka Znani izumitelj Bay Gross v Broocklv-rm je dal patentirati nov izum — avtomatično zobno ačetko. To je posebna a pa ratara z daljam ročajem, ki ima na koncu svojevrstno aobno ščetko. Zadostuje, da odprete usta, vse drugo opravi ščetka sa-naa, je dejal izumitelj novinarjema. Obenem je pokazal Gnoss novinarjem avtomatičen brivski aparat,« glavnik 9 ščetko za lase in avtomatično napravo za čiščenje Čevljev. To so zeio 1 enostavne, toda tudi zck» praktične stvari rjudi. ki nimajo nikoli časa v incaStrjn. Gross je prijavrl vsega že okrog 5000 izumov. Med temi je tudi avtomatični zapira lec aken. Zadostuje, da položi človek na okno kodko sladkorja. Čim začne deževati in se lasabot razsnoči, požene avtomat, ki zapre okno, de ne teče voda v stanovanje. Gross ima tudi poseben vorfmi izum. To je naprava, ki jo pritrdimo na pnevmatike avSoroobtLa in med vožnjo kriči ta naprava v svet: Volite tega in tega l Gross je izumfl tudi posebne viHcc, s katerimi lahko brez veake težave jemo makarone in razne druge jest v ine, ki nam delajo brez njih preglavice. Norost v angleškem radiu Angleški ratno bo oddajal v bodoče mnenja in nazore, ki mu jih "bodo pošiljali radijski naročniki o programu. British Bro. adcasting Companv dobi na leto povprečno 150.000 dopisov od svojih naročnikov. Večina igrača vodstvu radijske postaji priznanje. Med naročniki Bo pa seveda tudi nezadovorjneži, ki program kritizirajo, toda ti so v manjšini. Zelo nezadovoljnih Je malo, kar Je angi ski radio v izkušenih rokah in vodstvo si z vso vnemo prizadeva ustreči naročnikom. Odslej bodo enkrat na mesec pol ure oddajali tudi iz-viečke te dopisov ah pa kar cele dopise poedomh naročnikov. Ta oddaja bo organizirana v obliki dialogov. En napovedovalec bo čital dopis, drugi, ki bo zastopal radijsko družbo, bo pa, odgovarjal na razne očitke in kritiko. Tako bodo imeli poshišalci priliko slišati Obe strani in s tem bo marsikomu ustre-ženo. Vodstvo angleškega radia pravi, da se ne boji reproducirati niti najhujše kritike programa. S tem je povedano mnogo. Dvomimo, da bi bil se kje na svetu radio v tako samozavestnih rokah, ali pa so Angleži tako potrpežljivi, da potrp^ tudi tam, kjer bi bUa potrebna in umestna kritika,_ ŠKOTSKA Fant Je dobil delo pri škotskem farmarja. — Spol bod na kozolcu, — je dejal. — Zjutraj ob štirih te bom pa čakal na polju. — Dobro, — je dejal fant. Drugo jutro je pa zaspal in na delo Je prišel ob pol petih. Farmar se Je naslonil na grablje in zagodtrnjal: — Kod ai se pa klatil vse dopoldne? CBGORGES OHNET: 17 S ERGEJ PRIMI Romfin Potreben mu je bil obup, ki ga je začutil ob misli, da jo je izgubil, da je odprl svoje srce plam-tečemu priznanju. * — Vidim, da sem bila krivična in kruta — je dejala Mihelina. — In razumem, da mi lahko to očitaš. Toda kriva nisem sama. Tudi sebe moraš obdolžiti. To, kar si mi pravkar povedal, me je globoko pretreslo, vsa sem obupana, da sem ti nakopala toliko gorja. Toda zdaj je že prepozno: ne pripadam več sebi. — Mar si še pripadala sebi? — Ne, prav praviš, ti imaš mojo besedo. Toda bodi plemenit. Ne zlorabljaj pooblastila, ki ti ga daje moja obljuba. Prosim te, da mi vrneš mojo besedo. — Kaj pa če tvojo prošnjo odklonim? Kaj če bi hotel poskusiti znova priboriti si tvoje srce? — je vzkliknil Peter. — Mar nimam pravice braniti se? Kaj bi si mislila o moji ljubezni, če bi se ti tako lahko odpovedal? Nekaj časa sta oba molčala. Njun pogovor je bil dosegel višek. Mihelina je čutila, da je odločitev na njeni strani. Zato je odgovorila odločno: — Dekle, * kakor jaz, drži vedno dano besedo. Moja beseda pripada tebi, toda moje srce pripada drugemu. Reci eno samo besedo, pa sem pripravljena izpolniti svojo obljubo: postati tvoja žena. Odloči! Peter je ošinil dekleta s pogledom, ki ji je segel v dno duše. Čital je v nji odločitev častno izpolniti obljubo, obenem je pa videl tam, da ne bo mogla nikoli pozabiti tistega, ki se je znal tako nepreklicno polastiti njenega srca. Hotel je napraviti Še zadnji poskus. — Čuj, — je dejal ognjevito — ali je mogoče, da bi si ljubezen tako naglo iztrgala iz svojega srca? Saj te tako ljubim! Spomni se, kako sva se nekoč ljubila, Mihelina, spomni se___ Peter se ni več pogajal, samo prosil je Še. Mihelina je čutila, da je zmagala. Zasmilil se ji je. — Gorje, ubogi moj Peter, moja naklonjenost je bila samo resnično, globoko prijateljstvo, moje srce se do tebe ni izpremenilo. Ljubezen, ki jo čutim, je čisto drugačna. Če bi je ne bila poznala, bi bila lahko postala tvoja žena. In spoštujem te tako, da bi mogla biti srečna s teboj. Toda, zdaj razumem to razliko. Ti, ki sem te sprejela, bi mi mogel biti le dober tovariš, tisti, ki sem ga izbrala, bo moj gospod. Peter je pri tem odkritem in krutem priznanju kriknil: — Ah, koliko bolest mi zadajaš! In bridko je zaplakal, kar mu je olajšalo izmučeno srce- Omahnil je v naslanjač in nekaj Časa ga je prešinjala silna bolest. Mihelino je bil bolj pretresel njegov obup, nego so jo bili razburili njegovi očitki. Stopila je k njemu in mu s svojim robcem obrisala solzne oči. Njena nežna roka se je približala njegovim ustom Strastno jo je poljubil, kakor da bi se zagrizel v njo. Potem je pa vstal in objel dekleta. Mihelina ga je hladno in odločno gledala. Izvila se mu je iz objema in se izognila njegovemu poljubu. Ta pogled je zadostoval. Roke, ki so jo objemale, so omahnile. Peter je stopil korak nazaj in zaše-petal: — Oprosti, saj vidiš, da blaznim. Potem se je pa prijel za glavo, kakor da podi od sebe strašno misel: — Torej je to nepreklicno? Ti ga ljubiš? — Tako vroče, da ti morem povzročati samo take muke, tako ga ljubim, da ne morem pripadati nikomur, če ne bom njegova. Peter se je za hip zamislil, potem je pa dejal odločno: — Pojdi torej, prosta si, vračam ti tvojo bosodo. Evelina je zmagovito kliknila. Ob tem kriku je njen ženin prebledel. Zal ji je bUo, da ni znala bolje prikriti svoje radosti. Stopila je k Petru, rekoč: — Povej mi, prosim, aH mi odpust*? — Vse ti odpuščam — Ti še jočeš? — Da, objokujem svojo izgubljeno srečo. Mlatil sem, da je najboljše sredstvo biti ljubljen, če si človek zasluži ljubezen. Zmotil sem ae; pogumno bom nosil posledice svoje zmote; odpusti nri mojo slabost Mislim, da ne boš imela udanejsega pri- jatelja od mene. Mihelina mu je podala roko in smeje je nastavila ček> njegovim ustnam Peter jo je počasi poljubil in s tem poljubom je izbrisal pekočo sled tistega, ki je gorelo zanj njeno srce. V naslednjem trenutku se je zaslišal v hiši glas, kličoč Petrovo ime. Mihelina se je zdrznila, rekoč: — To je mama, išče te. Zapuščam te. Zbogom! In še enkrat iz dna duše: iskrena hvala. In lahkih korakov je izginila za cvetočim grmovjem španskega bezga. Peter je mehanično krenil proti hiši. Odšel je po marmornatih stopnicah v salon. V. Gospa Desvarennesova se je dala takoj odpeljati v hotel du Louvre. Tu je bila potrebna takojšnja odločitev. Minuta je odtehtala cele ure. Najvažnejše je balo za njo, da bi zvedela, v kakšnem duševnem stanju je prispel Peter v Pariz. Kako je vpiivalo nanj pismo, ki mu je tako brezobzirno odkrilo rearnco ? Ali je ubilo duha mladega moža, napelo vse prožine njegove volje? Ali ga najde rjripravljenega k bojo, ah pa ga je potrla in strla vest, da bo moral računati s tekmecem? Če ga najde pogumnega, zaupajočega vase, bo zadostovalo samo izpregovoriti z njim o skupnem postopanja, ki naj bd se končalo z odstranitvijo drznega kaevafirja, vsBJfcPca, živečega v ckmižljiji, da postane Bfihermin mož. če ga najde malodus-nega, v oVormh o samem sebi, je bUa odločena m pranBti ga k boja. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno