169 Naši dopisi Iz Budapešte 19. maja. — Z Dunaja je svitli ce-sarjevič Rudolf s svojo soprogo došel 18. dne t. m. v naše mesto in tukaj sprejemal raznotere deputacije, med katerimi osobito odiiono tudi deputacijo mesta Zagreba. Ko je ban grof Pejačevič predstavil gradskega načelnika gosp. Mraz o vi ca, se je on v lepem govoru hrvatsko poklonil Nj. cesarskima visokostima. Na to je svetli cesarjevič odgovoril v čisti hrvaščini, rekši, da zahvaljuje se v imenu svojem in v imenu svoje žene (to je bila lastna njegova beseda). Ko je gosp. Mrazovic cesarjeviču in njegovi soprogi razkazal dragoceni dia-dem, ki ga je zagrebško me3to poklonilo cesarskima visokostima, je cesarjevič živo svoje dopadajenje nad tem darom objavil z besedami: ,,vrlo liepo, hvala liepa" ia dostavil se: „jaz ne govorim dobro hrvatski, a bolje govorim češki." Podal je potem roko Mrazoviču in rekel, da želi »pohoditi Zagreb". Gosp. Mrazovic mu na to odgovori, da bode ta vest jako osrečila ves narod 170 hrvatski. Potem si da cesarjevič predstaviti vse člane deputacije ter je z vsakim nekoliko govoril vrlo prijazno hrvatski. — Tako se s svojim ljubeznjivim obnašanjem in z govorom slovanskim prikupuje Nj. cesarska visokost vsem narodom slovanskim, katere počastuje s svojim pohodom. Iz Praoe 21. maja. — ^Slovenski večer" na čast g. dr. J. Bieiweisu, katerega je tukaj 14. dne t. m. priredil literarni odbor ,,Umelecke Besede" se je še izvršil jako lepo. Društvo bilo je izbrano: pisatelji, uredniki raznih listov, advokati z rodovino in vseučilišČna mladež vseh narodov slovanskih. Ne, Hrvatov ni bilo; opravičili so se pismeno, da so imeli prav ta večer občni zbor svojega društva „Hrvata".^Med navzočimi SloveLci opazili smo tudi gosp. Jan. Subica, ki je slikal deloma strop narodnega gledišča. — Gosp. Lego, poseben prijatelj Slovencem, je najpreje načrtal stanje Slovencev pred 1. 1843., razložil važnost ,,Novic", dokazal njih vpliv na narod z dogodki lastne izkušnje, dodal kratek Bleiweisov životopis in končal z vzletno apostrofo, želeč dr. Bleiweisu še mnogo mnogo let srečne jeseni, — spomladi slovenskemu narodu! Eleganten slog, čist jezik, živ in vzleten govor je napravil velik vti3 na slušatelje. Čestitalo se mu je in uredniki so ga kar ob-stopili in mu niso dali miru prej, da je dal govor v tisk. Izide v listu ,,Ruch u". Na to so prišle na vrsto deklaroacije, sviranje na gosli in petje. Slovenske pesmice ,,Luna sija", ,,Otok bleski" in ,,Po jezeru" so se jako ljubko razlegale po dvorani! V očesih marsikoga zaigrale so solze. Občinstvo, videč to, je bilo ga-neno in t sina je nastala po dvorani. Po končanem programu pričela se je prosta zabava. Gosp. dr. Dvorsky je v dolgem, lepem govoru opominjal mladež k neumornemu delovanju, kazaje pri tem kot vzgled na dr. Jan. Bleiweisa in J. M. Hurbana, zaslužnega starčka Slovaka. Ubogim pogorelcem v Turčanskem sv. Martinu v korist se je napravila loterija in pele so se vseslo-vanske pesmi pozno v noč. — Tak je bil „Bleiweisov večer" ali „Slovenski večer" v Pragi, kateri bo ostal vsem, ki so se ga udeležili vedno v živem spominu. Odboru ,,UmeIecke Besede" došlo je od dr. Jan. Bleiweisa pismo, žalibog, za en dan prepozno. Z Dunaja 24. maja. — Pretekli četrtek ob 11. uri 22 minut dopoldne dokončana je bila obravnava bud-geta in finančne postave za tekoče leto v drugem branji, drugi dan pa v tretjem branji. S tem je po hudih bojih in v primerno kratkem času 18 dnevov dokončana najbolj zamudna naloga državnega zbora. — Pri glasovanji umaknili so se skoraj vsi poslanci uradniki iz levice, in tako je imela vlada veliko večino zase. — Potem bila je sprejeta tudi gališka transverzalna železnica, ki se ima napraviti na državne stroške, za kar je proračunanih 24 milijonov za tekoče in prihodnje dve leti. Enaka postava bila je uže sklenjena pred 9 leti in dotična postava dosegla je tudi najviše potrjenje, toda sklep se ni izvršil zarad druzih vzrokov. — Ko je preteklo soboto grof Ho h en war t utemeljil svoj predlog gledč razsodbe državne sodni je, so zapustili vsi levičarji zbornico s protestom, a drugi dan so se — osmeseni zopet vrnili. Levičarji so zdaj strajkati začeli, ker vidijo, da so ob vso veljavo. — Včeraj obravnaval se je v tretjič prenarejen predlog Lienbacherjev o znižanji 81etne šolske dolžnosti, kateri gre zdaj na to, da imajo pri ljudskih šolah na deželi stariši pravico, otroke po šestletnem šolanji in spričalom, da so se dosti naučili veronauka , branja, pisanja in računanja, oddati v 21etno nedeljsko ali nadaljevalno šolo, ki ne sme več ko 4 ure na teden trajati. Levičarji so zagovarjali sklep gosposke zbornice, katera vse polajšave hoče prepustiti vladi. Ta obrav- nava bila je ena najburnejših; od levičarjev govoril je Beer, ki je hudo mlatil po vladi, vsaj nekoliko bolj rečno je kritikoval levičar Promber vlado, za njim pa v imenu vlade, ker je minister Con rad bolan, sek-cijski načelnik Pozi. Na to se je, ker je bilo še cela armada levičarjev, od desnice pa le en govornik oglasen, sprejet konec debate. Govoril je izmed desnice niže-avstrijski kmet Oberndorfer, — v imenu levičarjev pa znani Ed. Suess, a tako strastno patetično gledališko, da ga je konec govora predsednik zarad treh izrazov „Schmach", „S i m o n i e" itd. pozval k redu, ter galerije, napolnjene z Izraelci, dal sprazniti, ker so med Suessovim govorom neprenehoma ploskali. — Poročevalec Lienbacher odgovarjal je samo rečno — rekoč, da mu dostojnost ne pripušča , podati se na pot, po kateri je hodil Suess. Pri glasovanji po imenih bil je sprejet odsekov predlog desnice s 7 glasovi večine. Nekaj mladočehov se je glasovanja ognilo, in karkoli z levico hodi, bilo je vse zoper Lienbacherjev pravični predlog. — Zdaj ^1^12, ure dopoldne bil je šolski predlog Lienbacherjev v tretjem branji sprejet s 151 glasovi zoper 141. — Ravno se zanesljivo naznanja, da je prihod cesarjeviča Rudolfa in princesinje Štefanije v Prago zarad utrujenosti odložen za nekaj dni. V Gorici 22. maja. — Včeraj zjutraj je umrl g. Kaj e ta n M ugn o ne, od leta 1872. učitelj v me3tni muzični šoli, kapelnik mestne godbe in par let tudi pr-vostolne cerkve. Mestno godbo je z veliko težavo povzdignil na tako stopinjo, da se sme meriti z najboljšimi vojaškimi. V veliki cerkvi pa mu je bila skrb, spraviti — kolikor se da s pičlimi pomočki — vse v pravi red. Bil je prijatel resnobne glasbe , imel dober cerkven okus in ob navadnih nedeljah izvrševal le, kar je bilo najdostojnišega v repertoriji; vpeljal je tudi nekaj cecilijanskih maš. Izmed orkestralnih, ki jih je našel, izvrševal je vselej samo najbolje. In — čudno — lotila se gaje bolezen, ko je skladal prvo svojo — strogo cerkveno — mašo za orkester. Prišel je bil do srede „Credo"-a. Da si Italijan (iz Neapolja) ni nobene italijanske (glediščne) maše vpeljal. Bil je Mugnone odličen muzični vešČak in virtuoz na violincelu. Kot tak se je izkazoval po mnogih italijanskih glediščih. Pred 1. 1871. je bil kapelnik v laški armadi. Izučil se je bil v konservatoriji v Neapolji. Mož je bil vesten, natančen, zgledno ponižen — še le 38 let star. Jutre popoldne mu napravi municipij dostojen pogreb. — Naša kmetijska družba ima novega tajnika; Janez Nep. baron Prato mu je ime; doma je iz Tridenta. — Dne 5. t. m. so bile volitve v našo kupčijsko zbornico; Slovencem neprijazna stranka ni zmagala; izvoljeni so sploh prejšnji zastopniki; med njimi tudi par Slovencev. — 15. dne t. m. so našli tukaj — o belem dnevu — izpostavljeno dete. — V torek večer je prišel topnič. general baron Kuhn v Gorico vojaščino ogledat; zdi se, da je bil zadovoljen. — Neki „plemeniti" g. T. in neki R. sta se v sredo v glediščni kavarni s tepla, kakor dva fakina — zarad? No, ,,noble Passionen" ! — Ta teden imamo v Gorici volitve za mestno starešinstvo. Menim, da hude borba ne bo. — Brez prave spomladi smo zašli uže v pravo poletje; 20° R. imam v sobi. Motnik 20. maja. — Mislim, da je sedaj čas, ko smo proslavljali poroko cesarjeviča Rudolfa, da omenim, kako je bila habsburška dinastija našemu staremu motniškemu slovenskemu trgu pravična. Uže leta 1423. na cvetni petek, je notranje-avstrijski vojvoda Ernest Železni povzdignil Motnik med trge in mu potrdil stare in trške pravice, kar so ponavljali vsi poznejši vladarji, povdarjaje motniško lojalnost. To pričajo trške privilegije, ki jih hrani tukajšnji trški predstojnik, kjer 171 čakajo, da bi jih kak veščak obelodanil v pojasnjenje domače zgodovine in na Čast Slovencem. Cvetele pa so tukaj obrtnije, zlasti usnjarstvo, ko jim je Ferdinand II. leta 1640. une U. avgusta podelil nove pravice, ko so jim bila stara pisma po nekem požaru zgorela; to pri-vilegijo še sedaj hrani tukajšnji usnjar g. Sajovic, c. k. poštar. Izdelovala pa se je v Motni k u železnina, posebno žeblji za domačo in pa za sosedno potrebo na prodaj. To kaže še kraj, kjer so fužine stale. — Naj dodam tem vrsticam še to, da tudi pri nas smo cesarje-vičevo poroko slovesno obhajali in da posebno gorjan-ski fantje so po lastnem nagibu prižgali lepe krese, rekši, da so ponosni na to, da bodo kedaj Rudolfu kot vojaki služili. G. Križnik. Iz ZirOV 4. maja. — B. D. — Tudi v našem kotiču nismo brez strank, liberalne in klerikalne; dokaz temu je volitev občinskega zastopa. Nemščina, to kislo orodje in nam poštenim kmetom tuja reč, se je vrinila v naše ljudske šole na pokvarjenje slovenske mladine v domačem jeziku. In zdaj se ti nemčurji, ker so prvo reč do konca dognali, upajo še celo volitev občinskega zastopa 21. in 22. dne decembra u. 1. ovreči, češ, da se ni prav volilo! V več krajih se najde kdo, ki ljudstvo šunta zoper poštene možake, katerim je mar za blagor naroda, prav to je tudi tukaj pri nas. Tacega šuntarja imamo tudi pri nas, ki rogovili od zora do mraka zoper starešinski zastop. In prav kakor podrepna muha je ta človek; nadležen je ljudem tako, da marsikdo njegovim brklarijam le zato pritrdi, da se ga znebi. Ta hudobnež črni sedanjega župana, kolikor ga le more, in spravlja občino ob dobro ime; žalibog, kdaj bode konec temu i\