Štev. 70. V UnMianl, v torek, dne 29. marca 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: s 2« oelo leta naprej . K 28'. ca pol lata » xa četrt » » 6'SO za en mesa« » . » 2'20 za Nemčijo oeloletno » 29'— sa ostalo inesematro » 39*— ss V upravništvn: = Za oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . > 11-20 sa četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1-90 Za poiitjaii)« na dom 20 t, na mesec. — Posamezne Itev. 10 v. SLOVENEC Inserati: =3s== Enostolpna patltrrsta (72 mm): sa enkrat......po 19 t sa dvakrat .... ia trikrat sa več ko trikrat » 10 » > 9 » T reklamnih notloah stane enoatolpna garmondvrata 80 vlnarlev. Pri večkratnem objavljanja primeren popnst. vsak du, IsTsemii nedelje ta praznike, ob 9. url popoldne. mr UredniStro Je v Kopitarjevih nlloah Stav. •/!H Rokopisi sa ne vračajo; netranklrana pianu ae ne = sprejemala. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Ja v Kopitarjevih nlleah itev. o. i = Sprejema naročnino, inserate in reklamacija. ■■- UDravniškeaa telefona štev. 188. == Današnja številka obsega 6 strani. Dr. ŠnsteršiJ o političnem položaju. Dr. Ivan šusteršič je nasproti poročevalcu »N. W. J.« sedanji politični položaj označil sledeče: Predvelikonočna kampanja je zadosti jasno pokazala, da se na sedanjem parlamentarnem položaju s i -s t e m ne da zgraditi. Glasovanje o preložitvi dnevnega reda v interesu posojila ni pokazalo slučajne večine, saj je bilo štiriindvajset ur preje naznanjeno, kdaj se bo vršilo to glasovanje, kojega važnost je bila vsem strankam zbornice popolnoma jasna. Zato pomeni le umetno naivnost, ako kdo danes govori o slučajni večini. Z gotovostjo se more reči nasprotno, da je namreč bilo to glasovanje natančno preračunan udarec, ki je bil naperjen splošno zoper vlado, po intenciji mnogih — zelo mnogih — članov zbornice pa še posebič zoper finančnega ministra viteza pl. Bilinskega. Rezultat predvelikonočnega zasedanja je, da vlada ni mogla dobiti zadostne večine, da gladko vodi parlamentarne posle. Vsakemu razsodnemu politiku jasno, da se ta položaj trajno ne more vzdržati. Saj mora zbornica, ako se po Veliki noči zbere k primeroma kratkem zasedanju, rešiti najvažnejše in najtežje naloge, predvsem novo posojilo, proračun in nove davke. Zato je treba najti izhod iz zamotane situacije. Če pustimo na stran razpust zbornice, za kar se ne zavzema mnogo ljudi, ostaneta le dve poti iz zagate: ali združenje in utrditev obstoječe vladne ivečine ali pa osnova nove, povečane delavne večine. Obedve poti sta pa težavni. tVpostavljenje 'staro vladne večine iS »Poljsko Kolo« privedla v znano težavno situacijo. Vrhtega pa je ta večina numerično jako slaba, kar so dogodki preteklega leta zadostno pokazali. Ne verujem, da bi mogla katerakoli vlada s tako slabo večino izvršiti tako obsežen in pomemben program, kakor je ta, ki se ga sedaj od zbornice zahteva. Zato vlada splošno mnenje, da bi bilo najbolj praktično, ako bi se s pritegnjenjem »Slovanske Unije« stvorila nova delovna večina. Toda tudi v tem oziru je velika težava, ki obstoji predvsem v tem, da je ta pot le tedaj mogoča, ako se izvrše temeljite izpre- membe na vladni klopi. Kakor znano, se pa nemške stranke s posebno vehe-menco upirajo, da bi se poklical v ministrstvo Jugoslovan — zahteva, ki jo je »Slovanska Unija« zapisala na svojo zastavo in za katero nastopa solidarno. Kar se tiče moje osebe, bi mi bilo najbolj simpatično, ako bi »Slovanska Unija« v svoji celoti še nadalje ostala v opoziciji, toda naglašam izrecno, da je to zgolj moje osebno mnenje. Kako se bodo stvari razvile po Veliki noči, je nemogoče prerokovati. Položaj vsebuje še nekaj splošnih nevarnosti, ki bi utegnile težkoče komplici-rati . . . Davčne predloge bodo v poslanski zbornici naletele na naj odločnejši odpor, pa tudi v gosposki zbornici bo oster boj zoper nje. Opozarjam v tem oziru na vinski davek, zoper katerega se bo velik del zbornice, posebič pa še jugoslovanske stranke, boril z vzemi parlamentarno dopustnimi sredstvi. Tudi bo najbrže velik del zbornice zahteval izdatnejšo dotacijo za deželne blagajne, kakor to namerava vlada. Na drugi strani je v gosposki zbornici pričakovati oster odpor zoper zvišanje dohodninskega in dedščinske-ga davka. Posebno nevarnost tvori v poslanski zbornici vprašanje laške pravne fakultete, glede katere morajo Jugoslovani solidarno zastopati svoje stališče, in gotovo je, da v tem oziru ne bodo ostali osamljeni ... Iz vsega tega sledi, da gremo silno kritičnim časom nasproti. Vlada, kakor znano, namerava vnovič začeti pogajanja glede omogočenja delavnosti češkega deželnega zbora. Kako se bo ta akcija posrečila, ni mogoče ugibati in prorokovanja niso tu na mestu. Gotovo pa je, da se bo kritična situacija še bolj poostrila, ako bi se pogajanja zaradi češkega deželnega zbora zopet razbila. NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Nenavadno veliko se je pečala o velikonočnih praznikih avstrijska javnost s sedanjim po vladni krivdi in brezdelju tako zamotanem notranjepolitičnem položaju. Došla so sledeča poročila: Praga, 29. marca. Češko časopisje je v svojih velikonočnih člankih splošno naglašalo, kako potrebno da jo delati na slogo v češkem taboru. Praga, 29. marca. Predsednik »Slovanske Unije« Udržal je izjavil, da je napačna sedanja organizacija čeških strank. Ko se v tem oziru napravi red, se bodo izboljšale tudi razmere v »Slovanski Uniji«. Pri dobri volji bi se v »Zvezi« lahko doseglo sporazumljenje, LISTEK. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalie.) Minka. in Luči sta tudi bolni, prva ima vnetje, a druga pljučnico. Slišal sem pa doktorja, ki je rekel Suzani, da ni nobene nevarnosti. Čemu potem tak vrišč? če bi kdo sklepal po govorici ljudi, moral bi misliti, da sem vse deklice celega sveta s kožo in kostmi vred pohrustal. Upal sem tudi, da bom JVIin-kinim in Lucijinim starišem zelo ustregel, sedaj mi pa pripoveduje Beti, da si je gospod Vilar kupil grd pasji bič, s katerim me hče ob prvi priliki nakle-stiti. On je grd, neolikan, surov človek. Petkrat večji je kot jaz in zato ne kaže posebnega poguma, če mi obeta, da me pretepe. Ko pride danes doktor gledat moj vrat, ga poprosim, da naj bo moj sekundant. Stari Vilar me gotovo ne bo upal pretepati, če izve, da drži doktor z menoj. XXX Danes sem vprašal doktorja, če bi hotel biti moj sekundant. »Ali se hočeš mari dvobojevati, Jur-ček?« rekel mi je in se smejal. Povedal sem mu, da si je stari Vilar kupil pasji bič in ga vprašal, če nimam morda jaz pravice voliti orožja. Vprašal me je, kako orožje da bi si pač izbral? Premišljeval sem in premišljeval, slednjič sc pa domislil, da ga z nobenim orožjem ne morem premagati, ker je toliko večji kot jaz in sklenil, da sc rajši toliko časa skrivam, dokler se njegova jeza ne potolaži. Doktorju sem rekel, da se boni gospoda Vilar ja izogibal in po spodnji ulici hodil v šolo. Odgovoril mi je, da je po njegovih mislih premetenost več vredna kol hrabrost; vendar bom pa vedno nosil nekaj kamenja v žepu, da sem za vsak slučaj pripravljen. Janezkova mati me čaka z nabitim samokresom, gospod Vilar pa s pasjim bičem, kako bi se potem deček mogel veseliti svojega življenja! Upam, da se mi bo vrat vendar pozdravil, da se bom lahko udeležil že-nitbene gostije. Kaka škoda bi bila, če bi imel na dan sestrine poroke bolno grlo. Svoj vrat bi rad komu prodal. Bolezen je pusta reč. Mama me je vprašala, če se mi kaj smili ubogi Janezek, ki mora šest tednov ležati. Povedal sem ji, kako vesel da sem, ker nisem na nje- ker stoje vse češke stranke na državno-pravnem stališču, ki se v sedanjem tre-notku ne more omogočiti. Češke stranke bi se zato lahko zedinile glede na aktualna politična vprašanja. Kljub temu pokaže lahko »Slovanska Unija« uspeh. Vlada se ni niti upala odkloniti zahtevo po paritetnem zastopstvu Slovanov v vladi. Bienerth sc je posluževal zgolj izgovorov. Prepričan sem, da dosežemo uspeh, če vztrajamo v svojem pravičnem boju in če se bistveno izpremene razmere v »Zvezi čeških strank« in v »Slovanski Uniji«. Podobno se je izrazil gosposkozbor-nični član dr. K. Mattus v »Narodni Politiki«, ki naglasa potrebo, da sklenejo češke mestne stranke modus vivendi z agrarno stranko. Praga, 29. marca. »Narodna Politika« poroča z Dunaja: Političen položaj se je zelo poslabšal. Merodajni politični krogi dobro znajo, da ima Bilinski vedno manj upanja dobiti 182 milijonov kron posojila in da bo ob tej priliki »Slovanska Unija« porazila vlado. A če se tudi posreči dobiti posojilo, se bo le pokazalo, da brez »Slovanske Unije« vlada ne izvede finančnega načrta. Avstrija se nahaja zdaj v skrajno neugodnem denarnem položaju in to priliko mora »Slovanska Unija« porabiti, da odpravi sedanji zistem. Praga, 29. marca. Katoliška češka narodna stranka je imela čez praznike svoj strankarski shod. Podrobnega poročila še ni. OBISKI BALKANSKIH VLADARJEV. B e r o 1 i n , 29. marca. Poluradna izjava naglasa, da bo rodil obisk glede na turško-bulgarske razmere dobre sadove. Razgovori obeh vladarjev in ministrov so imeli dober uspeh. Naglašalo se je, da bo imela prijateljska politika za obe deželi timboljše posledico, ker je potrebna z ozirom na lego obeh dežela ententa. Pri posvetovanju se je šlo predvsem za gospodarske koristi Turčije in Bulgarije. (Morebiti zn carinsko zvezo, ki so jo zamudili skleniti ob ugodnem trenotku kratkovidni av-stro-ogrski državniki vseh državnikov.) Carigrad, 29. marca. Po zanesljivih informacijah se je šlo pri pogajanjih med bulgarskimi in turškimi ministri za novo trgovinsko pogodbo, za železniške zveze ob mejah, za eks-porte in za vprašanja o državljanstvu. Po neki bulgarski izjavi se definitivno še ni nič sklenilo. M o s k v a , 29. marca. Srbski kralj Peter je došel na Veliko nedeljo v Moskvo. Na. kolodvoru so ga slovesno sprejeli zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Peter se je podal s kolodvora v Kremi. Peterburg, 29. marca. Šentpe-terburška. brzojavna agentura poroča iz Carigrada, da je izjavil bulgarski ministrski predsednik o položaju: Posvetovanja bulgarskih in turških ministrov so bila prijateljska. Dosegli so sledeče uspehe: 1. Bulgarsko železniško omrežje se zveže s turškim. Gre se za progi Kistendil in Dubnica. 2. Glede na trgovinsko pogodbo se sklene najugod-nejši carinski tarif. 3. Uredi se meja, da ne bo več obmejnih sporov. Olajša se tudi prestop meje. 4. Uredi se vprašanje o državljanstvu. 5. Vprašanje eksarhata še ni končno rešeno. Določilo se je le, da bo bulgarski eksarh na-! čelnik bulgarske duhovščine v Bulga-. riji in v Turčiji. Končno je Malinov naglasa), da so posvetovanja pripravila pot za nadaljnje zbližanje. Carigrad, 29. marca. O obisku bulgarskega kralja so izdali turški in bulgarski ministri komunike, ki na-glaša: Obisk bo imel najboljše posle-, dice z ozirom na turško-bulgarske razmere. Sestanki vladarjev in občevanje turških in bulgarskih ministrov je imelo najboljši uspeh. Utrdilo se je prepričanje, da morata vladi postopati sporazumno in prijateljsko že glede na zemljepisno lego obeh držav. Konsta-tiralo se je, da obe državi ne zasledujeta agresivne politike. BOJ S PESTMI NA SOCIALNO-DEMO- KRAŠKEM VOLIVNEM SHODU. Pariz, 29. marca. Na volivnem shodu v prvem volivnem okraju Cha-tiaureux sta se sprla socialistična kandidata. Kandidat Paturean je zaklical svojemu protikandidatu Lebeou, da je lažnik, vsled česar ga je Lebee udaril s pestjo. Sledil je nato splošen pretep, med katerim so razpustili shod. PROSTOLONASLEDNIK POTUJE V CARIGRAD. B e r o 1 i n , 29. marca. Tz Carigrada se poroča, da se vrše pogajanja za obisk avstrijskega prestolonaslednika Franc Ferdinanda v Carigradu. NEMŠKI KANCLER V RIMU. K i m , 29. marca. Včeraj je zapustil nemški kancler Bethmann - Holhveg Rim. Nekaj dni ostane še v Italiji. Rim, 29. marca. Pruski poslanik pri Vatikanu je priredil na velikonočni večer na čast nemškemu kanclerju pojedino, ki sta sc jo udeležila tudi kardinala Merry del Val in Vanutelli in govem mestu. Nisem tako neumen, da bi lezel po drevesih in cc mi J eset zmajev ostane gori. Ne vem, kaj naj počnem, da mi čas hitrejše mine. Prav za prav sem popolnoma zdrav, le v grlu imam nekak zamašek. Beti mi je odnesla, vso obleko iz sobe, da se ne morem napraviti; rekla je, da bom jutri že vstal, če bom priden. Na vsak način moram biti na dan poroke čil in zdrav. Beti mi je pripovedovala, da se je Elza zaročila z brzojavnim uradnikom, ki je tako neumen ,da niti onega šopka ni znal plačati. Beti ima zelo veliko dela; okoli skače kot kokoš z odrezano glavo; celo mama jc bila danes le enkrat. pri. meni. Ženitovanje ni karsi-bodi! Koliko burk bi lahko napravil, če bi nc bil zaprt v sobi, dočim so drugi pridni kot čebelice. Danes zjutraj sta se doktor, ki je preiskoval moj vrat, in Suzi v predsobi zelo smejala. On ji je rekel: »Jurčkov vrat je že popolnoma zdrav, jaz ga le nalašč ne izpustim iz postelje, ker se bojim, da nama še zadnji dan kaj ne zmeša. Najboljši prostor za dečka njegove baže jc postelja.« Suzi se jo smejala in rekla: »Prav za prav se mi smili ubogi Jurček«; on pa je odgovoril: »Nič boljšega ne zasluži; Bog ve, kaj mi se napravi, Če ga sedaj izpustim iz sobe.« Dolgo časa sem premišljeval, kaj mi jo storiti. Grdo nakano imajo torej, da me spravijo s pota. In tega človeka sem imel za prijatelja! Celo Suzi se ne potegne zame! Nikdar in nikoli se še ni godilo nobenemu tako slabo kot meni. Poslal mi je neka zdravila, po katerih bi se moral čutiti bolnega. Ležim naj torej in jemljem zdravila, mesto da bi se z drugimi vred na ženitovanju dobro zabaval ter jedel potice, torte, piščance, salato in druge reči, po katerih želodec že tako hrepeni. Zapomnijo naj si, da morata biti pri taki nakani vselej dva. XXV Suzi je že gospa doktor Mor. Peljala sta se na ženitovanjsko popotovanje v daljne dežele. V hiši vlada zopet mir in tihota, in Betine noge si lahko odpočijejo. Hotela je kar cel teden ležati, a Suzi ji je podarila štiri stare obleke in te so njene bolečine popolnoma ozdravile. Jaz sem se na ženitovanju izvrstno zabaval. Po zdravnikovem naročilu scin moral ostati v postelji in vsake štiri ure jemati zdravila, kar pa nisem storil, temveč jih vrgel skozi okno. Lržal sem pa mirno in se delal, kakor bi mi bilo strašno slabo. Prebral sem ce":e^a Robinzona in knjižico »Robinzonova družina« celo trikrat. Poroka je imela davke, češ, da je cesar Menelik umrl. Istotako so tudi odrekli vladi pokorščino. Proti carici raste ogorčenje in so domači boji neizogibljivi. PRI IZKUŠNJI PROPADLO 200 ČEŠKIH PROFESORSKIH KANDIDATOV. Praga, 29. marca. »Narodni Li-sty« poročajo, da je padlo pri zadnji izkušnji na češki filozofski fakulteti 200 profesorskih kandidatov. Dijaški krogi trde, da so bile izkušnje strožje kakor prej, ker je filozofska fakulteta prenapolnjena, profesorji pa trde, da so kandidati manj znali, kakor so znali prejšnji kandidati. MORNARIŠKO MINISTRSTVO. »N. Wr. Tgbltt« poroča, da nameravajo razdeliti mornariško poveljništvo v ministrstvo in v mornariško poveljništvo. DROBNE POLITIČNE NOVICE. Dr. Steinweder je objavil članek, v katerem sc zavzema za spravo med Čehi in Nemci in za delozmožnost zbornice. — Prihodnje velike vojaške vaje bodo v Galiciji ob Karpatih. — Khuen je povedal, da se je hotel Justh zveza-ti z njim, če ne razpusti ogrskega državnega zbora. Štirje poslanci so zato že istopili iz Justhove stranke. — Košut je prevzel mesto prvega političnega urednika pri listu »Egytertes«. — Ruski car je izjavil, da se je izboljšalo stanje carice in da je carica nevrastenična. — Izvoljski odpotuje v Frankobrod ob Meni in v Monakovo. V Rusijo se povrne šele čez 6 tednov. — Bethmann-Hollweg se je pogajal z Vatikanom o obisku nemškega cesarja, ki pride naj-brže pozimi v Rim. Dnevne novice. + Velikonočni članek »Slov. Naroda« je moral zelo mlad voliček spisati; zakaj bitje z razumom in svobodno voljo pač ne more biti v stanu kaj takega izžvečiti. Tu beremo »da klerikalci hočejo, da glavna nemška trdnjava ostane in se hitreje dozida nemški most do Adrije«, nadalje: »v zagovor tega izdajalskega početja smo slišali, da se dajo klerikalci za to plačati; žalosten je tak zagovor, a morebiti vsaj resničen, zlagan je pa izgovor, da bi šel ves denar iz Kranjske hranilnice v napredne zavode, ker treba je povprašati le pri klerikalni Ljudski posojilnici v Ljubljani, katera je dobila lepe milijone ravno iz Kranjske hranilnice, saj se je vsakemu Slovencu priporočalo, da prenese svoj denar v katerikoli slovenski denarni zavod.« Nadalje: »Klerikalci pa Nemce celo organizirajo za boj proti Slovencem. Klerikalna Zadružna zveza je našim Nemcem ustvarila zadružno organizacijo. Priredili so klerikalci poučni tečaj za nemške zadruge v Kočevju, mnogo njihovih slovenskih zadrug pa si je moralo brez tečaja pomagati.« Nadalje: »Lahko bi našteli šc druga dejanja, n. pr. kako pohujšanje širijo klerikalci med slovenskim ljudstvom (škofova rdeča knjižica), kako pačijo Kristusove nauke in zanikujejo glavni nauk krščanstva o ljubezni do bližnjega.« Nadalje: »Da pridemo čimprej do vstajenja, je potrebno, cla podučimo slehernega Slovenca vsaj o gori naštetih izdajalskih činih, ker to mora vsakemu odpreti oči.« — Prav gotovo — mi smo zelo široko oči odpi-li, ko smo to brali, saj drugače bi človek komaj mogel verjeti, da je sploh list na svetu, ki si upa na Veliko noč na glavni stra- ni priobčiti take žaganice. Vsaka učenka na Višjem Dekliškem Liceju napravi boljšo domačo nalogo, kakor je ta »Narodov« alelujski članek. + Novo sredstvo za uničenje klerikalne pošasti je iznašel neki »ljudsko-šolski učitelj« in ga priporoča v velikonočnem »Narodu« tako-le: »Mislim, da boj proti klerikalizmu pri nas ne bo tako težak, kakor si ga marsikdo predstavlja in prav nič no pritrjujem onim črnogledim pesimistom, ki so položili roke križem in za pečjo Čakajo tistega slavnega trenutka, ko bo vesoljna Slovenija črna in se bodo šli zadnji ostanki naprednjakov v spokornih oblačilih klanjat Antonu Bonaventuri in dr. Ivanu šusteršiču. Iz .očitega napredovanja napredne misli na Slovenskem posnemam, da ta trenutek nikdar ne pride. In trdno sem prepričati, da pride trenutek, ko bo tudi pri nas na Slovenskem strta premoč klerikalizma. Da ta trenutek pride čim preje, v to naj zastavijo sile vsi, ki se še niso udali sivemu pesimizmu. Delo ni težko, pa hvaležno je in obseženo je v kratkem stavku: Razširjajte med narodom dobre knjige, napredne časopise. Naš narod rad bere, želi si knjig, hrepeni po njih; sprejemljiv je za dobre ideje, če jih kje bere. Ustanavljajte čitalnice in knjižnice in podpirajte napredna društva, ki snujejo čitalnice in knjižnice. Vsako delo tu, vsak vinar bo rodil sto-teren sad, ki ga bodo uživali pozni zanamci. V tem smislu naj bi se začelo vsepovsod novo živahno delovanje, vsak naj pomaga, vsi skupaj pa bomo mogočna falanga, ki bo sodelovala pri novem prerojenju, pri veselem vstajenju slovenskega naroda iz smrtnih okov klerikalizma.« — Mi pa pravimo, da če bo napredno berilo, ki ga hoče »ljudskošolski učitelj« razširjati, tako pusto in čenčavo kakor je ta njegov članek, bo slovenski narod še dolgo »zdihoval pod okovi smrtnega klerikalizma«. + Nemški strah pred Slovani. Nemški frajzinski listi se grozno boje Slovanov. Češko časopisje in tudi naj-radikalnejši češki krogi odkrito izjavljajo, da so voljni dati vladi, kar ji gre, seveda ne tako, da bi plaxali Slovani v svojo škodo račun. Nemškim frajzin-skim krogom pa ni nič na tem, da bi se sporazumeli s Čehi. Vladni nemški frajzinski blok, tiste stranke, ki so s frajziiisko obstrukcijo ustvarile nemški veto, ki ga je odpravila znana Iex Krek-Kramaf, se zdaj krčevito drže svoje obstrukcije v češkem deželnem zboru in se norčujejo v svoji večinski vladni lojalnosti iz Bienertha, da ne dopuste zborovati češkega deželnega zbora in ga rote in milo prosijo, naj ne razširi s Slovani svoje večine. Bienerth glas onemoglega nemškega frajzina še vedno zvesto posluša, kakor da bi bila od prusaške iredente odvisna bodočnost države, dasi bi Čehi lahko po zgledu lex Krek-Kramar jako hitro iz-drli strupeno želo nemške vsemogočnosti in ošabnosti v češkem deželnem zboru. + Nemški značaj Gradca In Nemci. Slišimo, da si je postavil graški odbor za varovanje nemškega značaja gra-škega mesta za prvo nalogo, »ponem-čiti« srednji in mali obrt v Gradcu. Pozabili pa so graški mestni očetje na graško industrijo, ki izvaža svoje pridelke po Slovenskem in Hrvaškem. Upamo, da bodo znali varovati tudi njen nemški značaj. Slišimo, da bodo puntigamsko, Reininghausovo in Gos- drogi visoki cerkveni dostojanstveniki. Na Čast nemškemu kanclerju je priredil tudi nemški poslanec pl. Jagow sijajen sprejem. B e r o 1 i n , 29. marca. »Nordd. All-gem. Ztg.« naglaša, da je trozveza pognala v italijanskem ljudstvu globoko korenine, kar se pozna ob raznih tre-notkih evropskega političnega razvoja. Drugačno naziranje se mora umakniti razsodnosti. Rimski razgovori, so zopet pokazali popolno soglasje rimskega (ki ga ni, ker je v demisiji) in berolinskega kabineta z dunajsko vlado (ki nima delegacij) osobito glede na status quo v Orientu. Zbližanje Avstro-Ogrske z Rusijo pozdravlja list z zadovoljstvom. Berolinski krogi so bili o pogajanjih med Rusijo in Avstrijo popolnoma poučeni in so jih po svojih močeh pospeševali. FINANČNA STISKA NA ČEŠKEM. Češki deželni odbor je sporočil na-tnestništvu, da ustavi s 26. t. m. z ozirom na slabi finančni položaj dežele plačevanje najemščine za orožniške vojašnice na Češkem. Namestništvo je o tem obvestilo trgovinsko ministrstvo. NOVI NEMŠKI KANCLER NIMA SREČE. Novi nemški kancler Bethmann-Holhveg s svojim rimskim obiskom ni posebno srečen. Ko se je odpeljal v Rim, je odstopilo Sonninovo ministrstvo. V Berolinu sumijo, da so krizo nalašč zato povzročili, ker je vlada odstopila že pred glasovanjem v zbornici, da ne dobi Bcthmann-Hollwcg v Rimu nobene vlade, s katero bi zamogel razpravljati. »Schlesische Zeitung« celo trdi, da pomenja Sonninov odstop naravnost demonstracijo proti Nemčiji. Ob Seini v Parizu in ob Temzi v Londonu ravno tako sodijo in naglašajo, da ko bi se ne bilo šlo za italijansko demonstracijo proti Nemčiji, bi bil kralj ravno z ozirom na Bethmann-Holhvegov obisk za kratek čas odklonil demisijo. Strogo uradni listi seveda iz-kušajo oslabiti vtis, ki ga napravlja Italijanska protinemška demonstracija, ampak priznati pa le morajo, da je položaj za Bethmann-Hollvvega jako siten. Nemški kancler se ne bo mogel bahati, da ima osebne prijatelje v Rimu med ministri, ker občevanje z ministri, ki gredo v penzijon, ni pravo občevanje z ministri. Italijanski kralj je hotel potolažiti nemškega kanclerja in mu je podelil najvišji red, s katerim razpolaga, namreč Anunciatski red, ki je najvišje italijansko odlikovanje in ki daje odlikovancu celo pravico, da lahko naziva italijanskega kralja »ljubi moj bratranec«. Anunciatski bratranci Italijanskemu kralju so precej redki. Biilow in Goluchowski sta bila anun-niatska bratranca, Aehrenthal še nima te časti. Druga poročila pa naglašajo, tla zdaj, ko sta se spravili Rusija in Avstrija, hoče biti Italija zopet zvesta otrozveznica«, dasi je pokazala svojo veliko ljubezen svoii tudi zaveznici Avstriji takrat, ko se je izognil ob obisku laškega kralja ruski car Avstrije. Zdaj je seveda položaj nekoliko izpremenjen. Diplomatične zveze med Avstrijo in Rusijo so normalne, brez Lahov in brez racconiškega programa sta se pogodili Avstrija in Rusija. Italiji je zdaj zopet zato dobra trozveza, ko jo je posadil Izvolski na — dilco. IZ MENELIKOVE DRŽAVE. A d i s A b e b a, 29. marca. Več pro-vincialnih knezov se je uprlo plačati biti ob petih popoldne in ob treh morda je prišla mama k meni in mi rekla, da ji je zelo žal, ker radi bolezni ne morem v cerkev. Kako sem se smejal, ko je odšla! Svoj načrt sem imel že gotov; sklenil sem, da vse skupaj pošteno potegnem za nos. Ker je Beti zanesla vso mojo obleko v drugo sobo, nisem dobil v omari druzega kot stare, raztrgane hlače, v katerih sem se pozimi drsal. Oblekel sem tedaj te hlače, obul copate in se ogrnil z rjuho. Tak sem smuknil na hodnik in nato urno na ulico. Tekel sem, kar sem mogel po stranskih ulicah proti cerkvi, ker nisem smel izgubljati časa. Ko sem prišel do cerkve, sicer ljudi še ni bilo notri, bila je pa že odprta in cerkovnik je ravno pričel prižigati sveče. Zlezel sem na prižnico ter se tam zavil v rjuho in vlegel, da sem bil podoben kupu duhovniške obleke. Ljudje so trumoma prihajali, a jaz sem se zadržal mirno kot miška, da me kdo ne zapazi. Sicer nisem prav nič videl po cerkvi, vendar sem pa sklepal po velikem šumenju in odkašljevanju, da so klopi natlačeno nabite. XXX Kolena so me začela boleti, ko sem začul šepetanje: »Sedaj pa gredo!« Go- spod Slokum je prišel iz zakristije, orgle so se oglasile v sladkodonečih zvokih in obred se je pričel. Čakal sem toliko časa, da je duhovnik vprašal: »Če kdo ve za kak upravičen zadržek —«, takrat sem pa skočil na prižnici pokonci in rekel: »Jaz, gospod pastor.« Toliko presenečenih obrazov še nikdar nisem videl. Skoraj vsi so v itali iz svojih sedežev in ženske so zakričale, kot bi se jim bil prikazal sam Bog-nasvaruj. Suzi je obledela kot zid in prijela doktorja za roko, kakor bi se bala, da ji ne uide. Mama, papa in doktor so nekoliko stokali, jaz sem pa hitro povzel besedo, ker sem se bal, da siccr nc bom mogel svojega namena izvršiti. »Kdo izmed vas vseh, kar vas je v cerkvi, bi hotel imeti svaka kot je ta doktor? Nalašč je pravil, da sem bolan in dal mi je celo taka zdravila, da bi moral biti bolan, če bi jih bil jemal, samo da bi ne bil navzoč pri poroki lastne sestre!« Vsi razun naših domačih so se začeli glasno smejati. Grdo jc za vsakega, ki se na svetem kraju nespodobno oli-naSa in če tudi sem morda precej poreden, vendar se v cerkvi nikoli ne smejem ali govorim. Doktor Mor me je pogledal in rekel; »Pojdi doli Jurček in vsedi sc v klop. Vselej me premagaš. Nikdar več ti ne bom nasprotoval.« »Dobro,« sem odgovoril. »Gospocl Slokum, sedaj jih smete poročiti. V klop pa ne morem iti, ker mi je Beti skrila nedeljsko obleko. Počakal bom kar tu gori.« Obred se jc srečno končal, le par neolikanih ljudi se je ves čas kroho-talo. Pripoznati mi moraš, dragi dnevnik, da sem na prav krepek način svojim domačim pokazal, kako krivico mi delajo. Ne rečem, da ne naredim včasih tudi kake neumnosti, vendar se pa vedno trudim, da bi bil priden in dober dečko. Od takrat me še nihče ni zmerjal, temveč vsi lepo ravnajo z menoj. Z vozom sem se peljal iz cerkve in ko smo prišli domov, me je Beti kar nemudoma preoblekla, da sem mogel iti na gostovanje. Sedel sem med Lili in Mon-lagom. Strašno dobi-o smo jedli in jaz sem bil lačen kot volk. Lili se je smejala in rekla: »Kakor sem videla, so šc nisi čisto poboljšal.« Doktor je pravil Suzani, da vseeno ne bosta stanovala v noši domači hiši, temveč da pojdeta raje v hote) Rekel je, da si je premislil. Bog vč, ; ij ? sovo pivo graški mestni očetje deloma sami popili, deloma pa ga bodo začeli izvažati proti severu, mehda na Dunaj in na Češko. Pustimo jim to veselje! Slovence in Hrvate pa zadene dolžnost, posvetiti graški industriji in veletrgovini večjo pozornost. + Volitve za slovensko velepose-stvo v goriški deželni zbor so razpisane na dan 23. aprila. -f Slovenski dijaški zvezi so daro-vali: Dekan Jos. Sčhweiger 10 K; oskrbnik nemškega viteškega reda Davorin Vukšinič 10 K; kaplan Pavlin Bitnar 2 K; inomoški bogoslovci 20 K. + Za ljudski sklad sta darovala: Deželni poslanec Fran Bartol 10 K in državni poslanec Goslinčar 30 K. -(- Notar Janko Hudovernik umrl. Iz Kranjske Gore smo dobili danes dopoldne brzojavko, da je ondi umrl notar g. Janko Hudovernik. Pogreb bo v četrtek popoldne. + Imenovanja. Finančno ministrstvo je davčnega nadupravitelja Ivana Skuška v Ljubljani povzdignilo v 7. či-novni razred. — Predsedstvo finančnega ravnateljstva je imenovalo računskega asistenta Karola Gruberja za rač. oficiala v 10. činovnem razredu. — Dr. Bauer kanonik. Poslanec v hrvaškem saboru č. g. B a u e r je imenovan za kanonika zagrebškega ka-pitelja. — Znižanje poštnine od poštnih na« kaznic v prometu z Bosno-Hercego vino. Sporazumno s c. in kr. vojnim ministrstvom se določijo pristojbine od poštnih nakaznic v prometu med Avstrijo in Bosno-Hercegovino s 1. aprilom 1910 kakor sledi: do 20 K 10 sto-tink, čez 20 K do 100 K 20 st., črez 100 K do 300 K 40 st., črez 300 K do 600 K 60 st., črez 600 K do 1000 K 100 st. < — Nad 4000 K škode so napravili neznani zločinci kmetu Antonu Villanu v Žbandaju pri Poreču s tem, da so mu porezali vse trte v vinogradu. — Slavnosti gasilnih društev. Letošnje leto praznuje svojo 25-letnico šest prostovoljnih gasilnih društev, in sicer: Bled, Bohinjska Bistrica, Borovnica, Šmartno pri Litiji, Verd in Viš-njagora. Gasilno društvo v Borovnici je določilo dan slavnosti na dne 5. junija, ono v Verdu na dne 4. julija. Tridesetletnico svojega obstoja pa slave: Postojna, Dolenjavas pri Ribnici in Domžale. — Pod skrbstvo so od sodišča postavljeni: Ivan Albrecht, ključavničarski mojster ter bivši hišni posestnik in trgovec v Kamniku, zaradi zapravlji-vosti in slaboumnosti: Josipina Stroj, posestnika hči iz Zapuž št. 11, zaradi slaboumnosti; Jože Prašnikar, posestnika sin iz Peč, zaradi blaznosti; Jane? Popit, kajžar iz Gorenjih Otav št. 11, zaradi bedosti; Maks Podviz, bivši natakar v Škof ji Loki, zaradi blaznosti; Marija Zadnik, posestnica iz Straho-velj, zaradi blaznosti. — Nagle smrti (vsled aneurizme) je umrl v Pulju v kavarni »Secession« on-dotni posestnik in občinski svetnik Jakob Rudan. — Na dva meseca težke ječe je sodišče v Trstu obsodilo zasebnega uradnika Karla Ferluga, ker jc na plesu Leghe napadel policijskega uradnika Loviščeka, ko je ta hotel neki maski vzeti pentljo v laških barvah. — Z nožem sta napadla ob pol enajstih dopoldne branjevca Ivana Peter-nelli v Trstu Cezar Košuta, sobni slikar in ležak Silvio Sauli, ter sta ga hotela oropati denarnice, v kateri jc imel 200 kron. Policija je tiča dobila. — Ubila je skala v kamnolomu v Padriču pri Trstu .nekega Franca Bremca. — Za 1400 K vrednot so ukradli tatovi v vili gospe Rotta v Rocolu pri Trstu. Policija je dobila tatu, 291etnega težaka Ivana Lipolta. Soudeležena jc neka Jožefina Plesničar. — Julijanske šole in Hrvati. Iz Budimpešte se poroča, da prinaša mažar-ski list »Egvterles« iz zanesljivih virov vest, da je grof Khuen Hedorvarv sklenil s Hrvati in drugimi narodnostim! I pogodbo, da ustavi mažarizatorsko društvo »Julian« svoje delovanje na Hrvaškem in sosednjih mažarskih krajih, kjer žive večinoma nerhažatske narodnosti. Društvo preneha z zidanjem mažarskih šol in sploh s svojim razna-rodovalnim delom Isti list tudi poroča, da so stavili Hrvati zahtevo, da sc premesti sekcijskega načelnika notranjega ministrstva groja Klebrsberger-gerja. Ta uradnik je vodil Julijanovo društvo in pod njegovim nadzorstvom se jc razvijala maSarizacija in širjenje mažarskih šol na Hrvaškem. Grof Kle-brsberg jc bil tudi res premeščen k upravnemu sodišču. List, »Errv -lies« I zahteva od vlade pojasnjen.'- ! M' n je na stvari resnice. — Menda bo io le — časnikarska raca. i— Bons. dr. Frančišek Petronlo, kapiteljski vikar in stolni prošt jc v Četrtek povsem na tiho obhajal petdesetletnico mašništva. — Stavka semeniščnikov. Iz Zadra se poroča 25. t. m., da ni bilo gojencem duhovskega semenišča dovoljeno, vrniti se za velikonočne praznike domov, ker se jih je potrebovalo pri cerkvenih obredih. Semeniščniki pa se niso brigali za prepoved in so odpotovali. Kakor se čuje, se jih jc izključilo iz semenišča. — Aretacija v Gorici. V Gorici so v četrtek aretovali bivšega župana v Lokavcu na Vipavskem J. Vidmarja, znanega trgovca z lesom. O vzrokih aretacije se mnogo govori. — Zeppelin na Dunaju. Poroča se, da namerava grof Zeppelin pripluti letos v mesecu juliju s svojim najnovejšim velikim vodljivim zrakoplovom na Dunaj. Kakor znano, je lansko leto naš cesar ob priliki Hoferjeve stoletnice na Tirolskem potoval k Bodenskemu jezeru, kjer ga je sprejel grof Zeppelin, ki mu je razkazal svoje zrakoplovne lope in priprave v Friedrichshafnu. Ob tej priliki je cesar povabil Zepelina na Dunaj. Zeppelin bo plul čez Bavarsko, Sol-nograško proti Išlu, kjer bo takrat bival naš cesar, od tu pa ob Donavi k Dunaju, kjer se bo izkrcal. — Važno za konjerejce. C. kr. ministrstvo za deželno brambo namerava dne 9. aprila (pričetek ob osmih dopoldne) nakupiti v Št. Jerneju na Dolenjskem 35 plemenskih kobil v starosti 3 in pol do 7 let, katere morajo biti žlahtnega plemena in katerih rod mora prodajalec dokazati. Cena znaša 800 K. Kupljene kobile odda imenovano ministrstvo zopet prodajalcem nazaj v oskrbo, katere postanejo čez šest let zopet last prodajalca. — Zvon ga je ubil. Na Šmarni gori je včeraj ubil v zvoniku zvon 31 let starega posestnika Gregorja Kopitarja iz Srednjih Gamelj. Ponesrečenec je v zvoniku tako nerodno ustavljal zvon, da ga je zvon vrgel v zid in mu zmečkal glavo. Komaj so mu podelili sv. poslednje olje, nato je na mestu izdihnil. Ponesrečenec zapušča troje nepreskrbljenih otrok. — Izpraznjena srednješolska mesta. Od 16. do 27. marca t. 1. so bili izdani sledeči razpisi: Klasična filologija: Celovec (g, L. G. — prednost imajo iz slovenščine izprašani prosilci — 8. IV.), Ljubljana (nem. g., L. G. d., 15. IV., novo sist. mesto), Dunaj V. (Elizabetna g., L. G. d., 20. IV.), Reichenberg (g., L. G. d., 23. IV.) — Moderna filologija: Znojmo (dež. r., Fr. D., 30. IV.), Ljubljana (II. g., Sl. D., 15. IV.), Dunaj XI. (r., Fr. E., 15. IV.), Praga-Novomesto (g., D. 1. g., 20. IV.) — Zgoclov.-zemljepisna skupina: Ljubljana (nem. g., II., 15. IV., novo sist. mesto). — Prirodopisna skupina: Iieb (g., Ng., m. pl., 12. IV.), Dunaj (trgovska akad., C. nI. ng., 24. IV.) — Verouk: Heb (g., 15. IV.), Pulj (r., 30. IV.), Dunaj XI. (r., 10. IV.). — Stavka dunajskih mesarskih pomočnikov. V petek zvečer je zborovalo na Dunaju več kot 2000 mesarskih pomočnikov o novem plačilnem tarifu. Pomočniki so zelo napadali mojstrsko zadrugo. Nekateri so zahtevali stavko, drugi so bili zopet proti njej. Mesarski pomočniki so trikrat glasovali, ali naj stavkajo ali ne, a o položaju se ni dobilo jasne slike. Zato so sklenili, da se skliče za v četrtek nov shod, ki naj ukrene odločilne sklepe. PREISKAVA PROTI HOFRICHTERJU KONČANA. — OBSOJEN HOFRICH-TERJEV PROFOS. Preiskava proti Hofrichterju je bila 26. t. m. zaključena. Vojno sodišče bo sodilo Hofrichterja koncem aprila ali pa začetkom majnika. Hofrichter je obtožen zaradi zavratnega Maderjevega umora, nadalje zaradi poizkušenega umora ostalih štabnih častnikov, zaradi ponarejenja maršnih rut in zaradi zapeljevanja profosa Tuttmanna k zlorabi uradne moči. Hofrichter je vtihotapil svoji rodbini šest pisem. V nekem pismu profosu Tuttmannu je pisal: Nič se ne bojte, ker naju veže skupna korist. — Tuttmann je že obsojen po dunajskem garnizijskem sodišču zaradi zlorabe uradne in službene moči in zaradi hudodelstva potuhe v triletno ječo, odpusti se iz službe in izgubi častne znake. Pritožil se Tuttmann ni. Kakor znano, je profos Tuttmann jud. Štajerske novice. š Cela vas pogorela. V noči od če» trtka na petek je skoro popolnoma pogorela vas Berkovci v ljutomerskem okraju. Že več mesecev so prihajala na ondotno prebivalstvo grozilna pisma. Res je izbruhnil požar v teku treh me-eeccv petkrat, .vendar so ogenj, omejili, Zadnji požar pa, ki je izbruhnil okoli polnoči, se je vsled vetra hitro razširil ter je prizanesel samo nekaterim poslopjem. Pogorelo je 15 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, krmo in opravo. Živino so deloma rešili. Istočasno jc tudi gorelo v bližini vasi. O požigalcu ni sledu. š Umrl je v Mariboru posestnik kavarne »Viktringhof«, Fabian Azzola. š Umrl je 26. t. m. v Gradcu profesor na. politehniki Karel Seidenberger, velik strokovnjak v grajenju železnic. Seidenberger je zgradil več železniških prog, med njimi tudi progo Ljubljana-Trst. š Umrl je 25. t. m. na Slomih pri Ptuju zagrizen pristaš »štajerčijancev«, veleposestnik Ivan Visenja k. Bil je hud nemškutar in nemški agitator ter je ob vsaki priliki nastopal proti slovenskim zahtevam. Koroške novice. k Pokopali so 25. t. m. v Celovcu grofa Emanuela Morozzo della Rocca, laškega generala v pokoju, ki je bival v Vetrinju pri Celovcu. Pri pogrebu je bil navzoč deželni predsednik in zastopniki vseh čet, ki so v Celovcu v garniziji. k Sodstvo. Dr. Otto Domenig je prestavljen v Celovec, Emil Czerny pride za sodnika v Pliberk, avskultanta dr. I-Iammerschmidt in Jožef Pretsch pa prideta za sodnika v Špital na Dravi, oziroma v Velikovec. Dekleta iz Ziljske doline so zadnji čas zelo žrtev trgovcev z živim mesom, ki jih izvabljajo v Ameriko. Nemški nacijonalizem ima seveda važnejše opravke kakor da bi se brigal za take reči. Ljubljanske novice. lj Poroka. Danes ob 11. uri dopoldne se je poročil v frančiškanski cerkvi g. Viktor H a n u š, c. kr. nadporočnik 27. domobranskega polka, z gospodično Marijo Riedl, hčerjo ijubljanskega generala. lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana ima svoj redni letni zbor jutri v v sredo dne 30. t. m. ob pol 6. uri v porotni dvoranL lj Komorni večer. Vstopnice po dve kroni so dobivajo od danes naprej pri gospej C.cšarkovi v Šelenburgovi ulici. Upamo, A«, bo ljubljanska inteligenca res pokazula svojo inteligenco in pohitela na ta od'ični komorni večer mojstra Talicha in njegovih tovarišev. lj Hotelir Kamposch in njegova rodbina aretirani. Iz Bolcana se jc v velikonočnih praznikih razširila vest, da so ondi aretirali hotelirja Aniona Kamposcha in njegovo rodbino. O stvari se je govorilo, da je gospod Anton Kamposch prodal svoj lepi hotel »Wal-ther von der Vogebveide« v Bolcanu. Vodil da je hotel dalje toliko časa, dokler kupcc ni mogel prevzeti vodstva. Ko je ta prevzel vodstvo svojega novega hotela, da je opazil, cla manjka veliko inventarja. To je naznanil državnemu pravdništvu, ki je vsled te ovadbe dalo zapreti cejo Kamposchevo družino Antona in Jožefa ter obe hčeri. Ena hči da je baje izpovedala, kje se nahaja inventar. Ta vest je po Ljubljani vzbudila mnogo zanimanja, ker je Kampo-scheva rodbina tudi po Ljubljani splošno znana. Danes se nam poroča, da so Kamposchevo rodbino izpustili. Baje sta dve natakarici po svojih izmišljenih ženskih čenčah povzročili aretacijo. lj Zborovanje »Narodne šole« se je danes vršilo v prostorih »Narodnega doma«. Vsled strahu pred Slomškarji je bila udeležba povoljna. Vršilo se je vse starem običajnem redu, le volili so mesto Cepu dra Galeta. Smešno maščevanje! S tem so napravili »Narodno šolo« strankarsko in »Slomškova zveza« si bode osnovala svojo na prihodnjem občnem zboru, kar že tem potom javljamo našim krajnim šolskim svetom. Tako je prav — ločitev povsod! lj Zborovanje »Vdovskega učiteljskega društva« jc bilo veliko bolj živahno, ker je odbor stavil razne predloge, ki so bili na pritisk Žirovnikov in Cr-nagojev seveda sprejeti. Društveniki bodo plačevali odsedaj mesto 12 Iv 20 K članarine. Na ta način upajo dobiti več članov! — Ker dobe funkcijonar-ji precej nagrade za svoja opravila, je bil tovariš Cepuder mnenja, da naj bi ti funkcijonarji iz ljubezni do učiteljskih sirot delali brezplačno toliko časa, da pride društvo zopet v normalni položaj. Pa glej! Vzdignili so se denarni magnati: Zirovnik, Toman, Črnagoj, Andoljšek, češ: Hlapčevanja je konec! Pripovedovali so tudi kako so in še lilapčujejo na deželi, kar pa mora prenehati. Dvomimo! Jelene bi bil rad vrinil nek neumesten predlog, kojegu pa je po potrebnem pouku umakni!. Odbor jc ostal stari. Pričakovali smo kak interesanten finale, pa je izostal. lj Vsled pomanjkanja pripravnih vrtnarskih delavcev se je morala naprava novega parka na Taboru preložiti na letošnjo jesen. lj Umrl je vpokojeni nadstražnik ljubljanske policije splošnoznani gosp. Lovro Breznik na gnojnem vnetju mož< ganske mrene, ki je bila posledica neke bolezni v ušesu. Ta bolezen ni bila v nikaki zvezi z železniško nesrečo, katero jc svojčas doživel Breznik na progi Ljubljana-Trst in za katero je dobil od južne železnice lepo odškodnino. — Pogreb pokojnega vodje policijskega oddelka g. Lovrencija Breznika je bil včeraj popoldne izredno časten, dokaz, kako je bil rajnik priljubljen in spoštovan pri vseh slojih. Pogreba se je udeležil občinski svetovalec gosp. Matija Rothl, magistratni policijski svetnik g. Lauter, magistratni nadkomisar Semen, policijski komisar Jančigaj, inženir Endlicher, višji sodni oficijal Pogačnik, profesor Sič in še več drugih uglednih gospodov. Svojemu tovarišu je izkazal zadnjo čast korporativno cel prost oddelek mestne policijske straže z vodjo Herzogom na čelu, ki je korakal z vencem pred krsto. Da so se pogreba udeležili za svojim sorojakom v častnem številu tudi Trnovčani in Krakovčani, je razumno, saj ga je poznal vsak starček in vsak otrok. Pokojnik sicer ni zapustil otrok, a se je pri zadnjem slovesu porosilo marsikako oko. Bodi mu domača gruda lahka! lj Pes popadel je v soboto petletnega Alojzija Kupino in ga na desnem palcu lahko telesno poškodoval. Pes je grizel kost, katero mu je deček hotel odvzeti. Lastnik psa je znan. lj S ceste. V soboto popoldne sta v Gradišču pred hišo štev. 9 trčila skupaj kolesar Franc Valovšek in izvošček Maks Japelj. Kolesar je pripeljal iz dvorišča omenjene hiše v trenotku, ko je izvošček vozil mimo in se sadel v njegov voz. Vsled sunka je kolesar padel, a se mu je k sreči poškodovalo samo kolo. Ko je v soboto opoldne od Novega sveta po Marije Terezije cesti vozil izvošček Ivan Grum, je v naglici zavil v Novo ulico. Tam ga je pred vhodom hotel prehiteti kolesar Martin Zlokar, ker pa je izvošček prenaglo zavil na levo stran, je podrl kolesarja pred svoj voz. Pri padcu se je Zlokar telesno poškodoval. Kolo je izvošček vlekel še kakih 50 korakov naprej in ga pri tem tako pokvaril, da ima Zlokar 120 K škode. Na Turjaškem trgu je v soboto popoldne podrl na tla Josip Pleško s kolesom Mihaela Cugelja, mesarskega pomočnika in na desni nogi telesno poškodoval. lj Pogrebno društvo »Bratovščine sv. Jožefa« imelo je svoj redni letni občni zbor dne 19. t. m. v mali dvorani »Mestnega doma« ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu bila je med drugim tudi sprememba in izpopolnitev društvenih pravil. Bratovščina je ustanovljena, kakor je razvidno na prvi strani društvene knjižice, leta 1820. Torej nad 90 let obstoji že ta prekoristna bratovščina, ki skrbi ne samo zato, da se nje umrli člani pošteno in krščansko pokopljejo, ampak tudi zato, kar je mnogo važnejše, da se namreč že nad 90 let služijo sv. maše za vse žive in mrtve člane te bratovščine. Komu pač ni znano, kako kmalu je človek pozabljen po svoji smrti, ne samo od svojih prijateljev in znancev, ampak žal mnogokrat tudi od svojih najbližjih sorodnikov. — Pač skrbe mnogi za svoje ranj-ltejjerjim lajšajo gorje, ki jih je morda zadelov^večnosti, toda koliko jih je pač, ki nimajo za seboj prav nikogar, da bi se jih spominjal po smrti in takim nudi ta bratovščina za njih dušni blagor mnogo koristi. Vsako leto 43 sv. maš se bere za vse žive in mrtve člane in poleg tega pokopljejo se isti na stroške bratovščine. (Pravila pravijo: Pogreb vrši se s tremi duhovniki, kjer so na razpolago.) Na letošnjem občnem zboru sklenilo se je pa, da se poleg tega bereta še dve sv. maši za vsakega umrlega člana takoj po njegovi smrti, kar do sedaj ni bilo. Opomni se pa, da velja to za one člane, ki pristopijo k bratovščini po občnem zboru letošnjega, leta 1909. — Želeti bi bilo torej, da oni, ki nimajo nikogar za seboj, da bi se jih spominjal po njih smrti, da se čimpreje vpišejo v to prekoristno bratovščino, kjer si z majhnimi prispevki lahko oskrbe, da se jih po smrti pošteno in krščansko pokoplje ter se služi vsako leto 43 sv. maš za njih dušni blagor. Dalje bi se želelo, da pristopajo k bratovščini tudi taki, ki se jim glede premoženja ni bati, da. bi se jih po smrti pošteno ne pokopalo, da tako gmotno podpirajo nje obstoj, to pa zlasti tudi z ozirom na to, ker zadnja leta vedno več članov umivie netro jih pri- stopi In lahko bi se zgodilo, da bi vsled tega nazadovanja morala bratovščina prenehati. Kdor želi k bratovščini pristopiti, oglasi naj se pri društvenem tajniku, kjer se zvedo vsi pogoji za vstop in sicer vsak popoldan od 3. ure naprej: Pred škofijo štev. 13, I. nadstropje. lj Umrli so: Marija Rešek, soproga mizarjeva, Marije Terezije cesta št. 6, stara 76 let; Jakob Nardin, delavec, Dunajska cesta št. 21; gostilničarka pri Fortuni na Vodovodni cesti gospa Jerica Fortuna; Helena Baraga, gostija, 60 let, Radeckega cesta št. 11; Alojzij Lahainar, zasebni uradnik, 33 let, Slomškova ulica št. 7; Jožefa Keršnic, strežnica, 70 let; Ivan Pugelj, kajžar, 40 let. lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval preč. gosp. Alojzij Kurent, mestni kaplan v Krškem, 10 K namesto venca na grob pokojnemu prijatelju pesniku Antonu Medvedu. Bog plačaj! lj Obleganje Port Arturja. V spomin na rusko-japonsko vojno za Port Artur je dobila neka gostilna v Kolodvorski ulici ime po omenjeni trdnjavi. Navadno je v teh »šancah« razen neznatnih sporov vedno mirno. Na velikonočno soboto pa sta prišla v Port Artur dva znana razgrajača, in sicer 24-letni pleskar Rajko Kobald in 211etni ključavničarski pomočnik Alojzij Štrukelj, ki sta se takoj začela prepirati z gosti. Poveljnik trdnjave pa se ni dolgo časa obotavljal. Pograbil je razgrajača za vrat in ju s pomočjo svojih zvestih kljub hudemu odporu vrgel na cesto ter zaklenil vrata. Sedaj se je pa začelo obleganje. Mesto z orožjem je sovražnik junaško začel obleganje s pestmi in v kratkem času je bila narejena v trdnjavi odprtina. Z rokami sta namreč odbila na vratih desko. V tej stiski pa sta prišla oblcgancem na pomoč dva stražnika, ki sta bila tudi rešitelja Port Arturja. Sovražnik je strahopetno pokazal pete. Najprej so ujeli ključavničarskega pomočnika, potem pa so dobili v neki drugi gostilni pleskarja. Pleskar se je obupno branil ter je suval in tolkel okoli sebe, tako da je moralo pomagati straži avstrijsko topničarstvo in sicer na šentpeterski cesti v podobi dveh topničarjev. Zmagovalce je pričakovala na frančiškanskem mostu depu-tacija peterih policijskih stražnikov. Pleskarja so morali prenesti v policijski zapor, a naslednji dan so ga oddali deželnemu sodišču. lj Izgubljeno in najdeno. Uradni-kova soproga Matilda Kramarjeva je izgubila črno denarnico z večjo vsoto denarja. Prodajalka Apolonija Štrukelje-va je izgubila denarnico s približno 20 K denarja. Mizarjeva žena Ana Škofova je izgubila rjavo usnjato denarnico z vsebino 7 K. Branjevka Marija Maretičova je izgubila prost bankovec za 10 K. Delavec Ignacij Zupančič je našel zlat prstan brez kamna. Jetniški paznik Anton Malovrh je našel povečevalno steklo. Znanost in umetnost. Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Prvi del. Korespondenčno pismo. Drugi natis. Cena 3 K. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 80 h, 10 izvodov 5 K. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan. Vsebina: Oče in sin. — Berač s stopnjic pri sv. Roku. — Kovač iz Ant-werpna. — Vojakov rejenec. — Pokora. — Iz bolezni alkoholnega norca. — V snegu. — Cena 80 h, trdo vezano 1 Iv 20 vin. Laški, nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika, sestavil Josip Premru. Sedmi natis. Cena 2 K. Ezempelbuch fiir Predigt, Schule und Haus. Eine Sammlung ausge\vjihl-ter Beispiele, vonviegend der neueren Zeit, uber samtliche Lehren des katho-lischen Katechismus. Herausgegeben und mit ausfiihrlichcn Scblagwortregi-ster versehen von Herm. Deutl, Tfar-rer. Cena 4 K 80 h. — Ta nova zbirka zgledov se ozira na cel katekizem, prav posebno pa na božje in cerkvene zapovedi, svete zakramente in grehe. Praktična in zelo pregledna razdelba bo mnogo pripomogla, da se* ta, za pridigarje nujno potrebna knjiga splošno razširi med dušnimi pastirji. Vaclav Beneš-Trebinsky. Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Prevel J. II. Zormanov. Slov. knjiž. 173—ISO. — Cena res zanimivi broširani knjigi 3 K 20 vin. Ravnokar je izšlo to lepo delo znamenitega češkega pisatelja v slov. orevodu. Dejanje sc vrši v dobi pod- jarmljenja polabskih Slovanov. Več o tej knjigi še izpregovorimo. »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI. GROZEN POŽAR NA OGRSKEM. B u d i m p e š t a, 29. marca. Grozen požar je divjal 28. t. m. po-hoči v Oekoritsu. Življenje je izgubilo ob požaru 250 oseb. V veliki lopi nekega gostilničarja je bil velik ples, ki se ga je udeležilo več sto oseb. Vhod na plešišče je bil zabit z deskami, da niso mogli nepoklicani na plesišče, le malo odprtino so pustili prosto. Proti deseti uri zvečer je nastal nenadoma iz neznanega vzroka požar. Vneli so se okraski, ki so padali na obleke plesalcev in plesalk in jih vneli. Goreči ljudje so obupno drli k mali odprtini, a se niso mogli več rešiti, ker je padel goreč strop na nje in pokopal vse plesalce in plesalke. Pri nesreči je Izgubilo do 250 oseb življenje, več sto jih je pa nevarno ranjenih. Med ranjenci jih je še veliko, ki so tako nevarno poškodovani, da dvomijo na okrevanju. Najnovejša uradna poročila pa poročajo, da so našli že 290 mrličev, 150 ranjencev, neoficijelna poročila pa celo govore o 400 mrtvih. Več težko ranjenih sploh ni mogoče spoznati. Vsi zdravniki iz okolice strežejo ranjencem. Od dveh vojaških godb, ki so svirale na zabavi, so se rešili samo štirje godci. □V* Položnice smo priložili današnji številki »Slovenca«. Telefonska in brzojavna poročila. DR. ŠUSTERŠIČ O POLITIČNEM POLOŽAJU NA SHODU KMEČKE ZVEZE V MARIBORU. Maribor, 29. marca. Ob ogromni udeležbi je dr. šusteršič na shodu Kmečke Zveze v Mariboru govoril o političnem položaju v Avstriji ter izvajal, da je politična situacija skrajno kritična. Vlada se je v predvelikonočnem zasedanju prepričala, da nima zanesljive večine, na katero bi se mogla naslanjati. Večina zbornice je odklonila razpravljati o novem posojilu, kakor je zahtevala vlada. Kako bo šlo v bodočnosti, ni jasno. Danes more le to reči, da je vse negotovo. Negotova je usoda vlade, negotova usoda palamenta, negotova usoda vladnih predlog. Le eno je gotovo, da se Vseslovenska Ljudska Stranka ničesar ne boji, naj pride, kar hoče. (Viharno odobravanje.) Sredi aprila se parlament zopet snide. Ni upati, da se dotlej na vladni klopi kaj izpremeni. Tudi domnevanja, da se zasede zopet češko in nemško krajansko ministrstvo, so prazna, saj kar se tiče češkega ministra rojaka. Po soglasnem sklepu in stališču »Slovanske Unije« ne prevzame noben Čeh krajanskega ministrstva, če noče biti izdajalec narodnih interesov. Bolj verjetno je, da bo Bienerth zopet poizkusil takoj ob povelikonočnem parlamentarnem zasedanju doseči kompromis med Čehi in Nemci glede češkega deželnega zbora. Tak sporazum bi tudi Jugoslovani z veseljem pozdravili, ker bi pomenil velik korak za ozdravljenje avstrijskih notranjepolitičnih razmer. Toda zelo upravičeno je izreči mnenje, da se kompromis med Čehi in Nemci vsled pretiranih nemških zahtev ne bo posrečil. V tem slučaju bo seveda kriza postala veleakutna. Toda, tudi če bi sc kompromis na severu posrečil, položaj nc izgubi veliko na svoji kritičnosti. Ostane namreč jugoslovanska vprašanje. Rešiti bo namreč treba sloven-sko-nemški spor in slovensko-laški spor na jugu. Le če bi sc to potom spo-razumljehja med prizadetimi narodi posrečilo, bo mogoče govoriti o ozdravljenju države. Zakaj na Balkanu in ob Adriji je prihodnjost države, tu se bo odločilo, ali Avstrija ostane ali preneha biti velesila. Vseslovenska Ljudska Stranka je danes najmočnejši faktor političnega življenja med avstrijskimi Jugoslovani vkljub temu, da še nima v parlamentu tistega zastopstva, ki ji gre po njeni dejanski moči. Brez dvoma je, da, če bi se nove volitve razpisale, dobi danes Vseslovenska Ljudska Stranka domala vse mandate, ki z njimi razpolaga slovensko ljudstvo. Pa že danes Slovenski klub uživa v državnem političnem življenju občepriznano važno stališče. Za to se ima klub zahvaliti v prvi vrsti edinosti v načelih, ki vlada v naših vrstah, medsebojnemu tesnemu prijateljstvu, strogi disciplini in v prvi vrsti zaupanju slovenskega katoliškega ljudstva! (Burno odobravanje.) Dr. šusteršič se je tudi izjavil o razmerju med Slovenskim klubom in ostalimi zastopstvi Jugoslovanov v parlamentu, ki ni tako, kakršno bi v interesu Jugoslovanstva moralo biti. Čas je, da se to razmerje javno razjasni in uredi,*. .T • LAHI SE BOJE ZA SVOJO UNIVERZO VSLED DR. ŠUSTERŠIČEVEGA ČLANKA, Trst, 29. marca. »Piccolo« 29. t. m. v uvodnem članku izdaja, da pomeni dr. šusteršičev članek v »Neues \Viener Journal« (ki ga prinašamo danes na uvodnem mestu), veliko nevarnost za laško univerzo. »Piccolo« pravi, da so Nemci pripravljeni dovoliti laško fakulteto v Trstu in da j o vsled tega bilo upati, da dobi ta misel tako v odseku kakor pozneje v zbornici večino. Zdaj pa dr. šusteršič izvaja, da jo položaj velekritičen in da so bo morala, ako naj se položaj le količkaj razjasni, iz-premeniti vlada in sistem. Ker dr. Šusteršič obenem napoveduje najostrejši boj Jugoslovanov zoper laško fakulteto, sklepa »Piccolo«, da hoče dr. šusteršič, naj vlada in Nemci, ako hočejo sporazum s Slovani, o puste laško fakulteto. »Piccolo« konča svoja izvajanja s strahom, da se snujejo zoper laško fakulteto nevarni naklepi. ODLIKOVANI MINISTRI. Dunaj, 29. marca. Cesar jc podelil notranjemu ministru Haertlu in nauč-nemu ministru Sturgkhu red železne krone prvega razreda, voditelja poljedelskega ministra Popa pa je imenoval za tajnega svetnika. POLET ZRAKOPLOVCA RUSJANA V GORICI. Gorica, 29. marca. Pri včerajšnjem poletu zrakoplovca Rusjana jc bilo nad 15.000 gledalcev, tudi iz Trsta in Italije. Mnogoštevilno je bila zastopana aristokracija in vojaštvo. Polet je bil napovedan ob 3. uri popoldne, a Rusjan se je dvignil šc-le ob pol 7. za en meter in pol. Letel je okoli 100 metrov, nakrat se je pa spustil doli. in obstal. Razočaranje je bilo precejšnje. Rusjanu je nagajal veter. BUDIMPEŠTANCI PROTI PRETEPU V OGRSKI ZBORNICI. Budimpešta, 29. marca. V reduti se je vršil velik shod, ki se je pečal s pretepi v ogrski zbornici. Shod je obiskalo do 2000 oseb. Shod je obsodil pretep. Nanj je prišel tudi Khuen, ki je nagla-šal, da se čast in dober glas dežele ne smeta nekazneno obsoditi. Zvesto hočemo služiti kralju, deželi in ustavi. DEMONSTRACIJE PROTI GROFU ZICHYJU. Nova Kaniža, 29. marca. Bivši poslanec mesta Nova Kaniža, grof Adal-bert Zichy, je včeraj došel, da poroča. Na cestah je demonstriralo proti njemu 8000 oseb, v prvi vrsti socialisti. Voz grofov so demonstranti obkolili in obmetavali grofa s kamni in gnjilimi jajci. Orožništvo je rešilo grofa. Na shodu je bil tak vrišč, da grof dve uri ni mogel govoriti in da je grof moral s svojimi somišljeniki oditi v drugo dvorano, da je sploh mogel poročati. MRAZ IN SNEG V GALICIJI. . Lvov, 29. marca. Po Galiciji vlada grozen mraz. Iz Zakopana se poroča, da je sneg še več metrov visok. KRALJ PETER SE ODPOVE PRESTOLU. Belgrad, 29. marca. Govori se, da se srbski kralj Peter pri svojem povrat-ku v Belgrad odpove prestolu na korist princu Aleksandru, ki sedaj izvršuje kraljevsko oblast in je podpisal že več važnih imenovanj. SRBSKI PRINC NA DUNAJU. Dunaj, 29. marca. Čuje se, da srbski princ Aleksander pride osebno čestitat avstrijskemu cesarju k njegovi osemdesetletnici. SEDEMSTO MILIJONOV ZA NOVE RUSKE VOJNE LADJE. Peterburg, 29. marca. Vlada namerava predložiti dumi zahtevo, naj da 700 milijonov rabljev za novo ruske vojne ladje. KLOBUK POVZROČIL — DEMON-STRACIJO. Neapolj, 29. marca. Na velikonočno nedeljo je občinstvo napravilo na Via Toledo demonstracijo proti neki zelo elegantno oblečeni dami, ki je nosila velik moderen klobuk a la Chantecler. Mularija je damo obkolila in jo zasmehovala zaradi klobuka. Dama je zbežala v neko trgovino, ki jo je zasedla policija. Demonstranti se niso hoteli razkropiti, zato se je policija posluzila zvijače. Neki trgovski uslužbenec se je oblekel v žensko obleko z ženskim klobukom v roki, hitro zapustil trgovino, skočil v neki voz, ki so mu sledili demonstranti. Med tem se je dama odpeljala. NOV IZBRUH ETNE. Katanija, 29. marca. V praznikih je bilo, kakor bi se ognjenik Etna nekoliko pomiril. Lava ni več prodirala. Sedaj je pa Etna zopet začela močno blju-vati. Nove reke lave se vale proti krajema Fra Diavolo in St. Leo. čuje se strašno podzemsko bobnenje, med prebivalstvom je silen strah, Zahvala. Globoko potrti vsled prerane smrti iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, gospoda Lovrenca Breznika vodje policijske straže v pokoju si dovoljujemo tem potom izraziti globoko zahvalo vsem, ki so predragemu rajniku lajšali na katerikoli način zadnje življenske ure, vsem, ki so ga spremili na njegovem zadnjem potu v novo domovanje, predvsem g. svetniku Lav -terju, g. komisarju Jančigaju in gg. policijskim stražnikom za Številno udeležbo pri pogrebu, gg. darovateljem krasnih vencev, sploh vsem, ki so kakorkoli izražali svoje sočutje in počastili pokojnikov spomin. Bog povrni vsem! 898 Žalujoča rodbina Breznik. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom nenadomestne izgube iskreno ljubljenega soproga, oziroma očela, brata, svaka in strica, gospoda luana Debeuec posestnika in župana hrenoviškega izrekam tem potom najtoplejšo za-hvalo zlasti čast. duhovščini, prostov. gasilnim društvom, gg. odbornikom, gg. pevcem, nadalje za mnoge lepe darovane vence in za izredno časteče številno spremstvo dragega pokojnika, sploh vsakteremu, ki je ob tej priliki kaj pripomogel. Bog plati! SsianMa Debeuec. se proda po zsio nizki ceni. Ha ogled pri orafar|u hotela „!PRI mHUCU" iu. Išče se 899 2-1 v kavarno .Jasfriia". Proda se lepo posestvo z lepimi travniki, njivami, gozdom in vinogradom blizu trga. Cena 14.000K; ostane tudi lahko nekaj na obroke. Vpraša naj se pri ■ « 2 kleparska pomočnika in 2 vajenca a sprejme takoj 869 1 1 2fak. Jiiegel, kleparski mojster Šjubljana, Rimska cesta. :: Za avgust se odda na dobrem prometnem prostoru v Ljubljani prostoren veščega slovensko-nemške stenografije. Strojepisci imajo prednost. z malo sobico in kuhinjo, ki se porabita tudi lahko za skladišča. - Letna najemščina znaša 800 K. - Več pove iz prijaznosti upravništvo uSlovenca". 795 •1» = 8 = Odvetnik dr. Igo lanc 847 naznanja, da je odprl v Postojni svojo pisarno. =n= % Velikansko izber < priporoča tvrdka H. Kune, Llijana, Dvorni tu Sten. 3. Najnižje stalne cene! 5937. Razpis. 859 3-1 Za preložitev okrajne ceste med Smednikotn in Zalokami v cestnem obravnave Proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom jav™ Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali napovedbo pavšala naj se predlože do 18. aprila t. L ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati ie zapečatene z nadpisom: K Je Ponudba za prevzetje cestne preložitve Smednik-Zaloke. po vs/vS« Sp^r u&da pripozna pomim s,avb°c Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali Da v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. H Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne qlede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo Nacrh, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu' Od deželnega odbora kranjskega. Ljubljana, dne 23. marca 1910. 50°|o prihranite stroSkov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; itjjr kri, moč, zdravje do-sežete in ohranite, ako pijete S LADI Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v leiiami TrnHoozu Men roM v Ljubljani ali po posti, vsak, kdor po njo piSe.