V Trsta, v mcMIo 7. lunlla 1»25. Posamezna Številka 20 centi Letnik L - tideljek, vuk * ' Hrot ulica sv. Fraatiikt A 4 " -ropk l ^^ijajo uredništvu. Ncfrankirana p i AsK-G« ; •-.*.. ~ *e ne vraćaj o. — Odgovorni uredniki Prt»f ;0A -.trna Edinost. Tisk tkk^s...,Ed»^jMN»rogtttoa m "" _ 3 r^seoe L 1«0, pol L M Za iDowetnstvo mesečno 5 Ur več. - Telefon Y?Sfciit*a fe«4. 11-57. Jubilej Krallo m Oiktorla Emanuela lil. Danes slavi Italija - kakor vsako leto !dne 7. junija — obletnico uvedbe takozva-/nega statuta: u*ta'v.e kraljevine ^lije _ Letos pa zadobiva ta italijanski veliki državni praznik še posebno pomembnost, ker je s proslavo obletnice statuta spojen tudi vladarski jubilej kralja Viktorja Emanuela III. — 25-letnica njegovega vladanja. Ti dve znameniti proslavi sta 'se združili, čeprav je današnji vladar Italije prišel na prestol šele 29. julija, to je tistega žalostnega dne, ko je zločinska anarhistična roka umorila njegovega očeta kralja Hum-berta I., drugega kralja Italije. ■Kralja samega izrecna želja je bil«, da se njegov vladarski jubilej proslavi z dobrodelnimi čini. Ta želja odgovarja povsem kraljevemu značaju in mišljenju. Kjer le more, izkazuje kralj Viktor Emanuel le dobrote in dela usmiljenja — istotako kakor tudi njegova soproga, kraljica Jelena, hči kršne jugoslovenske Črne gore. Zbc.g njegovih vrlin ljubi italijanski narod svojega kralja goreče in iz polnega »srca. Globoko hvaležen mu ^e posebno zato, ker vidi v njem tistega ustavnega r nitelja, izven strank in nad strankami, ki je edina nepremična točka tudi 'v sedanjih časih burnega političnega valovenja in zmed. Narod ga ljubi kot dobrega, blagega, skromnega in ljudomilega človeka in kot kralja-vijaka, ki je v svetovni vojni živel s svojimi vojaki ves čas borbe, in hvaležen mu je tudi za to, ker je italijanska vojska pod njegovim vrhovnim vodL stvom izšla zmagonesno iz svetovne vojne. Tudi odlomek našega nanesla, ki je bil priključen k Italiji, objemlje danes vsesplošno praznično razpoloženje povodfotm današnje proslave, ki se po izrecni .želji visokega slavljenica, vrši v znamenju tako vzvišenih človečanskih čustev in državljanskih stremljenj, kakor sta na eni strani dobrodelnost, na drugi pa duh neprekršlji-ve ustavnosti in zakonitosti. S svojo že naglašeno izrecno Željo, da se njegov jubilej is-poji s proslavo statuta, postavlja Viktor Emanuel s svojim spoštovanjem do ustave to poslednjo na višino svojega osebnega jubileja. Svoje strogo ustavno mišljennje je podčrtal z izjavo, senatorju Colonna: «Jaz sem konstitucijone-len vladar! Po vsej pravici vidi torej italijanski narod v Viktorju Emanuelu ustavnega činitelja kot jamstvo, da mu bodo tudi preko peripetij vsakdanjega političnega valovenja ohranjene dobrote ustavnega življenja in državljanske svoboščine. Spričo te »svečane zbranosti in slovesne tišine, v kateri se obračajo državljani z voščili in željami napram svojemu vladarju, se obuja v nas drugorodcih tudi prijeten spomin na besede, s katerimi je kralj Viktor Emanuel pred petimi leti prvič spregovoril na naslov drugerodnih državljanov, namreč v 1. 1921, ko je prvič stopilo naše narodno zastopstvo čez prag rimskega parlamenta. Rekel je: «Tukaj, v tej skupščini, najdejo (drugo-rodci) živo in 'večno rimsko tradicijo, ki zliva različne ureditve in različne kulture v eno enota, ki ni nikdar podjarm/jenje!»,.. « Vstop novih elementov v politično in gospodarsko življenje države je v tesni zvezi z vsako bolj razširjeno in višjo kulturo. Duševna in moralna izobrazba ljudstva je vrlina, ki varuje demokracijo pred zmotami demagoštva. Vlada in zbornica bosta morala pridno, prisrčno in neutradljivo skrbeti za šolo! Država bo morala na tem kulturnem polju vsem blagovoljnim inicijativom, ki tolmačijo vse struje narodne zavesti, dajati največjo svobodo, ne da bi pri tem opuščala potrebno previdnost»„. « Država, ki bodi izraz skupne volje, močna nasproti nedovoljenim zahtevam in pravična nasproti vsem, mora biti višija tsifa, ki ima držati pretirane strasti v mejah zakona.*.„. Imam zaupanje, da bo Italija Črpala iz svoje stare m nove zgodovine primerne pouke, opomine in 9podbuje in da si bo to pridno in mogočno ljudstvo s svojo krepko roko znalo ustvariti novo srečo...» Grenke besede nam silijo iz peresa na naslov odgovornih vlad. Toda _ ne! Ne smemo in tudi nočemo kaliti slovesnosti trenutka, tako častnega in velikega za kralja Viktorja Emanuela. Današnji dan bodi posvečen blagi misli na vrline tega vladarja! Rojaki! Vladar je izrazil plemenito željo, ^ai se njegov vladarski jubilej proslavi z dobrimi deli. Posebne mi, ki nam sedanje razmere ne dovoljujejo, da bi vladarjev jubilej proslavili v oblikah in na način, ki bi najboljše m najizrazitejše odgovarjal našemu čustvu in naši duševnosti kot posledici naše rojstne bitnosti, da bi »se mu tudi v vnanjih znakih poklonili kot jugosloven-ski državljani Italije, ustrezimo njegovi gori označeni plemeniti želji: z darovi v dobrodelne namene! Eminentno dobro delo pa je pospeševanje kulture med svojim ljudstvom. Proslavimo torej vladarjev jubilej z da rovi na korist tistih naših naprav, ki vršijo to nalogo in ki je med njimi na prvem mestu — naša šcila! In pripominjamo, da je tudi majhen dar iz žuljave roke in siromašne koče veliko dobro delo v najglobokejšem in najrazsežnejšem smislu te besede: saj prihaja v prilog kulture ljudske skupnosti! Vse te darove naj spremlja želja: Daj, da se tudi za držav-Ija ne jugoslovenske ga plemena Posamexn* Številk« ▼ Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi s« računajo v Urok osti ene kolone {72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica, zahvale, poslanice ia vabila po t. 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina In rektamaci)« se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica •v. Frančilka Asilkega Štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57 čimprej plemenito hotenje, ki ga je Viktor Emanuel položil v svoj prestolni govor v letu 1921. pred obema zbornicama rimskega parlamenta! Danes se bodo vršile po vsej Italiji sive-čanostne manifestacije v proslavo vladarjevega jubileja — oficijelne in neoiic^elne. Vsi Italijani čistih src bodo pozabljali danes na vse, kar jih ločuje in bodo združeni kot harmonična enota v misli na kraljevega jubilarja. Oficijelnim činiteljem pa je v dolžnost, da si posebno danes predoči-jo svojo odgovornosti polno nalogo, zahtevaj o čo, da svtoje vladanje in vse svoje ukrepe spravijo v harmonijo z zares plemenitimi! in človekoljubnimi Čustvi in željami, ki jih je visoki jubilar izrazil oib gori omenjeni slovesni priliki. To je njihova zgodovinska dolžnost v smislu besed v prestolnem govoru: naj Italija črpa pouke, opomine in spedbuje iz stare in nove zgodovine in naj si ustvarja novo srečo! ftiomicn proslavilo 25-letnlco Kraljevega vladanja On. Gennari proti monarhiji RIM, 6. Seja poslanske zbornice je pričela ob navadni uri. Na dnevnem redu je bila proslava 25-letnice vladanja kralja Viktorja Emanuela. Ko je pričel čitati predsednik zbornice govor, v katerem je poveličeval zasluge kralja Viktorja Emanuela, so vstali poslanci in ministri. Predsednik on. Caser-tano je poudaril posebno, kolikšne zgodovinske važnosti je ravno doba vladanja Viktorja Emanuela. Ta ddba je prinesla svetovno vojno in z njo zmago Italiji. Predsednikov govor je bil sprejet z burnim ploskanjem. Tedaj je vstal komunist Gennari ter izvajal približno tako-le: V imenu komunistične parlamentarne skupine izjavljam, da je proslava 25-letnice kraljevega vladanja našla Italijo v istih razmerah, kakor se je nahajala država, ko je Viktor Emanuel nastopil vlado. Kajti v desetletju 1890—1900 so se pričeli dvigati delavci in kmetje proti buržujski 'in demokratični državi, s kateroi se je pričela istovetiti monarhija (hrupni protesti). Reakciji se ni posrečilo, da bi zastavila nazadovanje monarhisti dne ideje med delavstvom (hrup, protesti; poslanci in ministri kličejo: « Živijo kralj!Živela Sa-voial» ter vistane^o). Ostali del Gennari-jevega govora se je porazgubil med vzkli-kanjein poslancev in ministrov. Predsednik je nato naznanil, da mu je došla resolucija poslanca Delcroix-a, ,*v kateri izraža zbornici svojo vdanost kralju ob priliki 25-leViice njegovega vladanja. Tedaj je povzel besedo on. Mussolini. Rekel je, da je ta zbornica vredna, da proslavi 25-'letnico; zbornico čaka veliko nalog, in rešila jih bo. Teh nadog bi ne rešila kaka druga zbornica z onimi 156 poslanci, ki so imeli le pogum na ustih ter so zapustili zibornico in mislili, da bodo tako zadeli prestiž dinastije. Zbornica je nato odobrila resolucijo po*-slanca Delcroix-a, On. Mussolini prosi, da bi se zbornica odgodila do 15. ali 20. t. m. Predlog je bil sprejet. Prihodnja seja se skliče na dom, _ Čehoslovaško odiikommje Viktorju Emanuefti. RIM, 6; Kralj je danes sprejel na Kvi-rinalu zastopnike diplomatskega zbora. Najstarejši diplomat, japonski poslanik Otekiai, je prečitla vdanostno adreso; kralj se je prisrčno zahvalil. Kralj je nadalje sprejel v posebni avdi-jenci novega čehoslovaškega poslanika dr.ja Vojteha Mastny-ja, ki je predložil Vsebina zavezniške note NemžlJI Težke kršitve določb mirovne pogodbe. -Izpraznitev Koelna odgodena BERLIN, 6. Medzavezttfcška nota, ki so jo predvčerajšnjim poslaniki velesil izro, čili nemški vladi, obsega 39 strani. Najprej razpravlja o nemški vojski, ki je določena za to, da varuje red in mir na nemškem ozemlju in da čuva meje države. Zavezniške vlade so prepričane, da je odvisno od dobre volje nemške vlade in nemških oblasti, da se bodo v razmeroma kratkem času odpravile kršitve, o katerih govori tretji del spomenice. Zavezniki, so kljub pridržkom, do katerih so upravičeni vsled neizvršitv« gotovih določb pogodbe, pripravljeni dati povelje k izpraznitvi prve zasedbene cone, ko bodo odpravljene kršitve, navedene v tretjem delu priložene spomenice. Potem tudi ne bo več nobene zapreke, da se ukine medza-vezniška »vojaška kontrolna komisija. Nota zavrača nato mišljenje, da pomenja odgodite v izpraznitve koelnske cone kake maščevalne odredbe. Nota apelira s poudarkom na nemško vlado, naj pristopi z dobro voljo k rešitvi še nerešenih vpra-vprašanj. Medzavezniški noti so priložene tri priloge. Prva se bavi z vojaškimi določbami versailleske mirovne pogodbe. V drugi ise naštevajo glavne točke onih mirovnih določb, ki jih Nemčija dosedaj še ni zadovoljno izvršila. Tretja priloga vsebuje izčrpno listo odredb, ki so potrebne, da se bodo mogle vojaške določbe ver, sailleske pogodbe smatrati kot zadovoljivo rešene. Reorganizacija policije zavzema v tem oziru važno mesto, zlasti pa reorganizacija nemške vojske. V prvi vrsti se zahteva, da se šef vrhovnega poveljstva vojske prestaivi na svoje staro mesto kot šef štaba ministrstva za državno obrambo. Končno se Še odločno zahteva, da se razplesti veliki generalna štab. BERLIN, 6. Včeraj se je pod predsedstvom drž. predsednika Hindenburga vršila serja ministrskega sveta, ki je trajala do dveh popoldne. Rzpravljali so v splošnem o vsebini medzavezniške spomenice in o nadaljnem postopanju vlade v tej zadevi. Smatra se, da bo vlada na medzaveznisko noto odgovorila z nemško noto, v kateri bo skušala zavrniti očitke, da je Nemčija kršila razorožitvena določila mfrovne pc<-godbe. Po nemškem naziranju ne nasprotuje mirovni pogodbi niti današnja forma organizacije «Reichsw>ehra», še Vi*anj pa organizacija državne policije. Prihodnje dni bo sklicana v Berlin konferenca ministrskih predsednikov, da pert-vedo mnenje svojih vlad o stališču, ki naj ga zavzame Nemčija napram novim zavezniškim zahtevam. Diplomatski spori radi nemirov v Shanghaiju. LONDON, 6. Reuterjev urad javi ja iz Pekinga: Italijanski poslanik je izročiti kitajski vladi v imenu svoje vlade in vlad ostalih velesil odgovor velesil na protestno noto kitajske vlade glede incidentov v Shanghai ju. Kitajska vlada je namreč protestirala prati temu, da je mednarodna po- _ _ licija v Shanghaiju z o. ožjem v roki na- *5.0®! viden. To najbolj dokazuje naša trgo-stopila proti domačemu prebivalstvu. V vao«ka bilanca. Par številk: enim taborom sporazum. In kakor vedno, tako bi se tudi sedaj zgodilo, da bi se najbolj ljuto borili med seboj ravno oni, ki so pred kratkim bili še ena celota, d očim bi bil prvotni namen boja pozabljen, Gosp. Pašič bi tako doživel svoj največji triumf, ker bi izvel sporazum na ta način, da je razbil Hrvate. Ni se še vse to zgodilo in razlaga sama je precej smela. Toda nevarnost razkola med Hrvati je očitna in ponavlja se stara resnica, da so absolutistično vodene stranke močnejše ko pa demokratično upravljane. Tudi v radikalni stranki je polno raznih struj, toda avtoriteta g. Pašiča ne dopušča, da bi le ena teh struj poskusila v kako posebno politiko. Nekoč je bilo tudi pri radičevcih tako. Kakor hitro je spregovoril Stjepan Radič, je bilo konec vsake debate. Roma 1'ocuta, causa finita. Sedaj pa je Radič v zaooru in ne mere več tako vplivati kot prej in zato se nujno manjša njegova avtoriteta. On ne more več osebno vptivati na mišljenje svojih poslancev, kar bi bilo zlasti potrebno sedaj, ko so izstavljeni čisto novim vplivom. Ko so bili še vsi v Zagrebu in ko nista hoteli niti govoriti o kakih pogajanjih, ko je bilo nasprotje na višku, tedaj je bilo lahko držati enotno fronto. Druga stvar pa je sedaj, ko so se začela pogajanja, ko se čujejo vedno novi argumenti in ko obvladuje mišljenje volja p^C! sporazumu. Ni dosti treba in vi gorečnofcti za sporazum se izvrši korak, ki ga drugi ne odobrava več in podlaga za razkol je tu. Kakor rečeno, danes še ni mogoče trditi, da pride sigurrtot do razkola, toda značilno je že to, da se o tem more govoriti. Pašičeva taktika je zopet enkrat zmagala in govorice o pristanku HSS na homogeno radikalno vlado so dokaz za to. Sicer pa potekajo dogodki v skupščini mirno. Razprava zakonskega načrta o kmetijskih kreditih bo danes aH jutri zaključena in ko dobe bralci ^Edinosti* te vrstice v roke, bo načrt že zakon. Ne bo rodil ta zakon tistih uspehov, kakor bi si jih upravičeno želeli kmetovalci, toda vsaj nekoliko bo pofcoljšal stanje kmetov. Po odglaisovanju zakona o kmetijskih kreditih pride na vrsto velepolitično vprašanje verifikacije anketiranih mandatov HSS. Po vsej priliki bo poročilo anketne komisije predloženo verifikacijskemu odboru, ki bo poročilo v enem dnevu odobril in ga predložil skupščini. Do srede bo nato vprašanje verifikacije rešeno tudi v skupščini in sicer v pozitivnem smislu. S tem bo ustvarjen tudi formalni predpoogj za pričetek oficijelnih pogajanj med narodno radikalno in hrvatsko seljačko istrankc. Po pisavi beograjskih in zagrebških listov je sigurno, da bo sporazum dosežen. Nato bo skupščina odglaisovala Še dva-najstine, nakar bo Pašič šel na oddih v tuje kopališčet skupščina pa domov na počitnice. Invalidski zakon pa bo obenem s tiskovnim, sodnim, zborovalnim in drugimi zakoni moral počakati na lepše vreme v jeseni, ko bodo najbrže že radičevci vnesli korekture v vse te zakone. Kakor je napredek naše notranje politike le neznaten in komaj viden, tako pa je gospodarski napredek države vedno Tujina je spoznala, da so naše obveznice vojne odškodnine zelo dobičkanosne, ker dajejo najmanj 16 odstotkov obresti. No-minala obveznic vojne odškodnine znaša tisoč dinarjev, njih kurz pa je bil silovito nizek, nekaj časa celo samo 50 dinarjev. Vsled tega so bile obresti silno visoke. To so uporabili Amerikanci (Jugosloveni) in tudi Italijani, ker se je vsled stalnega padanja lire pričel beg od lire. Kakor hitro pa je tu povpraševanje, naraste vrednost blaga in tako se je dvignil kurz obveznic vojne odškodnine skoraj na 195 dinarjev. Ker pa se more kupovati obveznice vojne odškodnine le z dinarji, je naraslo povpraševanje tudi za dinarjem in tako se je tudi ta dvignil in prorokuje se, da se bo dvignil še na 9 in tudi 10 curiškega franka. Tako napreduje naše gospodarstvo stalno in nevzdržno in temu se bo mogla prilagoditi tudi naša politika. Šele tedaj pa se bo vršil naš napredek v oni meri, v kateri bi se mogel in moral. Toda nakrat ni nobene stvari, najmanj pa državne konsolidacije. R. S. svojem odgovoru diplomatski zbor ugotavlja, da pade odgovornost za shangha--ske incidente na demonstrante, ter poudarja, da se je z aretuanci postopalo zelo popustljivo. Odgovor izraba nape^Ud upanje, da bo kitajska vlada stoika vse, da se vzpostavi red in mit v Shanghaišu. Na to noto je kitajska vlada odgovorila z drugo noto, ki jo je poskda itaHjanskeiru poslaniku. Kitajska vlada obžaluje v t H noti vnovič, da >e mednarodna polička r«- kralju poverilna pisma. Obenem pa je novijbUa orožje proti prefcivaktvu Shaa^a'ja poslanik izročil kralju odlikovanje reda j {n rošnie za. vpis tudi izven termina in smejo ludf abvotfevati vpis "večjega števila učencev nego je prtncipielno dnica (S. Congregatio de propaganda fide) leta 1662, da bi tam vzgajala 12—15 mladih Ilircev — število se je imelo dvigniti na 60—70, da bi potem v domovini delovali Zavod je prenehal 1. 1746., vendar je btl srečnejši nego oni na Monte Gargano, ki je po nedolgoletnem životarjenju preminul. Važnejši je bil «iiirski zavoda v L ore tu, kjer so tudi sicer živeli Sloeveni. Že L 1469 je bil tam «Sodalitrum Sc lavor um in Villa Lauretana commorantium» (glej: Vogel: De eccles. Recanatensi et Lauretana — _ _ Recanarti 1859. L 219), a ifcrteki zavod v višji oddelek učiteljišča po 30'lir, za dekli- foretu je ustanovil papež Gregor XIII. leta ški licej 50 lir, za nadaljevalno šolo 25 lir. J58? > 1593 so ga prenesli v Rim, od ~ 1 • 1 . 11 ;r • ! koder je moral nar-raja A red gimnazije 160, za 4. in 5. razred 200 in- lir, za nižje razrede tehničnega zavoda 160, za višje 300 lir, za nižje razrede učiteljišča 100. za višje 150, za dekliški licej 200 lir in za nadaljevalno šolo 100 lir. Od vseh navedenih pristojbin pa so ped že prej omenjenimi pogoji oproščeni vsi dijaki slovanske narodnosti, ki so italijanski državljani. Isto velja pa tudi za vse ino-zcmce. kamerirala dotacijo njegovo. Ker smo že pri ilirskih zavodih, bodi tudi omenjeno, da je cerkvena politika siliia, da se slovensko «večenstvo izobražuje v Ita- It 11 TI O C+1 -t ' r »» r» « l-v o •> /-v 1 n »L* ma «1* X m <-» nasprotno <4mIo tesne stft«, tako da te je tudi v Jakinu naselilo precejšnje Število Slcvenov. Bilo jih je tofifco, da 90 vprašali svojega duhovnika. S tem smo se približali Benetkam i beneškim Slovencem, toda ker smatram, da so razmere koHkor toliko (Rjutar: Beneška Slovenija!) znane, sklenem ta članek, ki je imel podati sumaaričen pregled naseljevanja Slovenov v Italiji. Videli smo, da so bili Sloveni naseljeni po celi Italiji in' da se po žilah sedanjih Italijanov pretaka v nemali meri tudi slovenska kri in ne samo germansko-saracen-sko-normanskaf — Razen v članku navedenih pisateljev in arhivov so mi služili pri tem članku: 1. Aranza J.: Woher die siidslav Colo-nien in SiklitaHen v Archiv f. slav. Phi-M. XIV. 78. 2. Caletti A.: I molesano-slavi v Rivista mensile del Touring-Club ital. XXIII. No. del 3/m 1917, str. 143—148. 3. Galanti G.: Descrizione... di Molose. Napoli 1781. 4. Hubad Fr,; Slovanske naselbine na Italijanskem v «Krf?su» IV. 1884. 5. Kcllar Jan: Staroitalia Slavjanska. Ve Vidni 1853. 6. Kovačić R.: Gli Slavi Serbi deilTtalia. liji, zlasti v raznih samostanih, radi česar Ricordi. 1884. najdemo v 17. i 18. veku po vseh italijan- »7. Magliano Giandom ed AUberto: Lari- skih samostanih, kjer so* imeli šole, tudi no Caimpcfoasso 1895. slovenske samostan ce, zlasti Franjevce iz j 8. Peregrinius-Prahllu»: Historia princi-Bosne, da srn- jih v Italiji formirali in potem pum langobardor. Napoli 1749—1753. vračali domovini njihovi kot preobražene! 9. Rubertis G.de: Delle Colorae slave sinove. ne! regno di Napoli. Zara 1856. Spomina vreden je tudi bivši Ilirsko- .10. Sreznewski JJ.: Friuijskie Slavjane. ogrski kolegij v Bolonji. Priloženije k 28. tomu zapisok imp. akad. O vredncisti teh zavodov za Slovene- nauk. St. Peterburg 1881. gojence pa ni tu prostora govoriti. Bel za 11. Vegezzi-Ruscalla: Golonie Serbc-drugo priliko. dalmate nel circondario di Larmo. Torino Kar se pa tiče Jakina (Ancona), pride v 1864. poštev kot trgovsko mesto, ki je imela z . 12. i dr. Spisi. DNEVNE VESTI Mm tat?«! iitili 1 Inh I N1„ JL**£2SLi. P,.„. Danes predpoldne povodom obletnice!zabave, posebno, če «se vrši dostojno, pod >4 a »t a. « w »•> • t . m■ ■«a **I «\lt*n r\&T 1M_ _ _ J _ t t ' 1 * _ J ^ _____i f_ 1 Slo^ersi v Stalili (Konec; prvi del gl. «Edinost» cd 4. t. m.) Danes ni ne duha ne sluha o Slovenih v Falermu in tudi v Siciliji bi zastonj iskal slovenskega naseljenika, dasi je verjetno, da so se Slaveni z drugimi narodi vred na begu z Balkana naseljevali tudi na Sici- Hji- , . , . . Tu naj omenim le, d?, je v prvi pol;*vici X. stoletja f928—9] prihrumel iz Afrike j Muhamed «Saklabius» s svojimi četami ter: zavzel mnogo krajev, kakor potoča arah-i ska kronika, ki se nahaja v zbirki Sicilsk h kronik, obe! Muhacnedcv k^kVonikT'pa^rav" da je "silila Tesela ^dracchio pred trgom Unita velikavo-1 prefeo prave meje, da moremo govoriti o «Saklabius» pri afriških Arabcih za 'aska Pai+ada, CQet^ **Jherei°v T \?T™ nadlt^]' nevar^ M tele^no dusevno označbo najvišjega vojašk^a dostojanstva, ob pod povelj v om gene-jin gmotoo zdravje. Tu se pfese od nedeljo torej bi značila beseda Sloven - vojsko-,ra!a ^i.f?^^' naJavn*™ Pastoru « ^to vodia vojvoda un PG'vel)n,ku tržaškega armadnega zfcorajtudi brez neogibno potrebnega nadzorstva. Ta besedL. bi vabila v nadaljnje razmo- f.?.neralu Vaccari-ju. Nato se bo vršilo de- Po popoldanski službi božji pohod godbe j i . . ; ni?ranje cet vseh vrst orodja. trrvanje, vendar oi nas to na lem mestu ' ' preveč oddaljilo od glavnega predmeta. *** Vrnimo se torej na ita'ski polotok in' Tržaški prefekt je odredil, da t>„odo lah-udarimo jo v Taianto, kjer se je tudi na-. ko danes javni lokali v mestu odprti do hajala slovenska naselbina. dveh po polnoči. V «1 libii CommemoriaJi della repub :li-| Društvo trgovcev in obrtnikov je izdaio ca di Venezia. Regesti. VI. 1904» bc.e. o poziv na svoje člane, naj držijo svoje iz-na str. 28 pod št. 97, da je I. 1497 si ihki ložbe v oknih odprte in jih razsvetlijo kralj zopet sprejel pod se mesto Taranto danes zvečer. in prebivalce naj si bodo meščani ali A^ba- j Razne ustanove so poslale kralju vda-nezi, Sloveni, Grki itd. fsiamo cittadini, o-nostne brzojavke^_ "'^tHeTz^^a^Teselimo v Brindisij OflCleŽIlB ilOVŽBJfcih ŽUMIIM pM JOtlllelOill danes tud; tu ni Slovenov &!! «u sre.*mi| SVrČflllOStlTl V Rllllll grada, kakor piše Kuk ulj evič v svojem, Jakt dolžnc>&t pač zahtevata, da se Arkivu 1857. IV. 347 si.t gdje ,e tako re- ^ slovenski ž ^ ^klomjo najvišjemu uući drugi grad v gradu... je... Contrada {H1 predstavniki! države ob tako pomembni . Pietro degli Schiavom... jezik slavenski J . . , . „et^Ovaisetletnica vla- ku ći S. Pietro degli acmavoni... jezik slavenski glavnosli kakor e petmdva*setletnica vla izumro ,e tu u novije doba... po s^edo- Jej dolžnosti in zahtevi takta so se tenstvu histone grada Bnndiza od Andne ^ žu^ani tudi odzvali s tein da lSO s€ della Monaca dobili su u XV. vieku bia-,____ ix_m___i___iri^r- u^An . , . . . * ^jJ1 •• naootili v italijansko prestolico, kjer bodo veni brmdizki to pravo da mogu ^cu ^taU itahjanskemu kralju častitke slo- od svog naroda pncisliU k poglavarstvu *enskega ijudstva k petindvajseUetnici . viecu gradskomet Ne daleko * • njegovega vladanja. Ali, kar moramo ob- za ,e S. Vito degli Schiav,..,> ^ j žalo vati in tudi grajati, je to, da bo ude, će se napotimo iz Bnndisi-ja proti seH slovenskih županov na jubilejnih veru pridemo v zmani -pristan Bari po svečanostih jako dezorganizirana. Iz idrij-imenu, ki igra v odnesajih z južnimi otov-1 , _ i _ ■ . __^____n „ v>:_ z*. po va&i in staro in mlado drvi na plesišče v divje kolo na takozvanih «barjarjih», plesnih podih. Posebno zlo je v tem, da vse to gledajo tudi šoloobvezni otroci Navadne; se vršijo ti pletsd na dvorišču kake gostilne. Tu se slepo trosi denar za ples, se popiva in često tudi razgraja, da vidi mladina le slabe zglede. Tako propada morala in gospodarstvo naših vaščanov. Kar pa ozlcvolja še posebno, je, da se taki plesi navadno ne prirejajo v namen, da bi se ljudje pošteno veselili, marveč v spekulativne svrhe kakih poedincev. Skrajni čas je — da ne bo prepozno —, da se odločno nastopi proti tej pogubni razvadi in zlorabi. Če ne bo drugače, bomo morali z imeni na dan. Sicer moremo priznati, da so tudi po drugih vaseh stične žalostne razmere, ki naj bi jim naša podeželska in mestna inteligenca posvečala posebno pažnjo. Je res v nevarnosti moralna in materijalna blaginja našega ljudstva«. Družinski oče. izpiti sa ufltelflHu v Tolminu Učenci, ki želijo polagati v juliju sprejemni izpit za I. razred nižje ali višje stopnje učitelji-______ ____šča ali sposobnostne izpite za vse druge raz- i ,. — c t." uu t , , . sitega okraja' so~odpotovali v Rim vsi. žu- , rede, naj pošljejo najkasneje do 15. junija na vem zlasti s Srbi veliko vlogo in o kate- S > {h okrai€v pa ravnateljstvo sole s edeče listine: p , V . 11111 ^ . „j 1} Prošnjo na kolkovanem papirju za 2 L, nekateri, kakor so se pac slučajno med J q od ^cta QZ n}egovega postavnega seboj domenili. Torej iz nekaterih okrajev namestnika; bodo zastopani polnoštevilno -vsi župani. rem piše isti Kukuljevič v omenjenem arkivu IV. 349 si. Še bolj proti severu leži Monte Gargano, na katerem so bile naseljene tudi sloven- nekaterih pa \e župam posameznih ske kolonije, kar izpričuje listina iz leta! , Otec De^.ra^r'o Do^ " ^pojav pa i-^J^- ca?o» se je trudU da bi ulta.ovil ilirski ^^^^"TsTZ^ na tem hnbu. ter p«e v omenjen,, P na rimske svečanosti več listnii. da je .Monte Gargano co.ranod.s-, j } » ^ deputacijo slovenskih H? f" ,t,mf' P6^6 "n-paSS" 11 f"1^!^ županov, ki naj bi se bila sporazumno, do-Adnatica solamente, che e mo to .rfretto , z' mno' naše občine predstavlja verso quella parte, possono ivi transtenrsi & — - - - - li giovani illirici con facilita, e cio mostra chiaramente un esempio, perche si vedo-no di piesente popolate molte terre di dettr Monte, et intorno ad esso, da gente di A'barria, e dell lllirio ch'ancora parlajno quel.!e lingue.» fGora Gargano, ki leži ugodno za Ilirijo, zakaj samo preko Adri-janskega morja, ki je na tem mestu zelo ozk ga morejo ilirski mladeniči z lahkoto deseči o čemer priča jasno primer, da vidimo dandanes obljudene mnoge zemlje rečene gore in okel i nje od albanskih in ilirskih ljudstev, ki še govore tiste jezike.) Iz Miuatorsja in drugih pisateljev pa vemo, cla so Sloveni tudi v starejših stoletjih bi v aH v južni Italiji. Že zgoraj smo slišali o beneventanski zemlji, o Besanu, Isernijd, Scpinu; o «Sclabi de Marsi» to je Sloveni v M ari siki ponoča Muratori v Rev. Ital. SS. 1 2 str. 441—3. za leto 968.Robert Guiscard pa je imel do- 60 «quos Sclavos appellant totius Calabriae gnaros.,. quos quasi fratres fidelifssimOs sibi elfecerai» (ki tih zo ve jo Slovene in ki poznajo celo Ka-labrijo... s katerimi se je skora-j pobratil] kakor beremo v Gaufredi Malaterrae: De rebus gestis Roberti Guiscardi et Rogerii Gomitis Siciliae. c. XVI. Kral1} Rogertj je imel nezakonskega vnuka Rogerija s pridevkom — «Sclavus» fglej: Hugonis Talcandi: De rebus gestis in 2) Krstni list (pravilno kolkovan); 3) Spričevalo istovetnosti (Certiiicato di identita personale), ki ga izda županstvo; 4) zadnje šolsko spričevalo; 5) spričevalo o cepljenju koz; 6) potrdilo županstva o slovenski narodnosti učcnca, ki je potrebno za oprostitev od izpitnih pristojbin. Listin pod št. 3 do 6 ni treba koikovati. Že v upoštevanja vrednih slučajih more rav-„ _ nateljstvo sprejetf prošnfe tudi po preteku namreč potovanje župana v Rim občutno! gorinavedenega roka. breme, ki je toliko bolj občutno čim Priporoča se, da se javijo vsi h kateremsi-manjša je občina. Z druge strani pa je tudi bodi izpitu že v poletnem roku, ker le tako jim vprašanj« nastopa. 'e dana možnost, da ponovijo v jesenskem ro- - . , , , ' t M „„„LUftJnn i ku izpit iz onih predmetov, iz katerih v po- Ze iz teh razlogov je bilo neobhodno'^ roku K> potrebno, da bi se bili vsi slovenski zu-| Opozarja se, da morejo absolventi nižje pani prej skupno pomenili o svoji ude- gt0pnje učiteljišča prestopiti re le na višjo ležbi na rimskih svečanostih ter v to'st0pnj0 učiteljišča, ampak brez večjih težkoč svrho izbrali iz svoje srede posebno depu- tudi na višjo stopnjo tehničnega zavoda ali na tacijo ki bi bila danes predstavljala v znanstveni licej, ker sta učna načrta nižjega Rimu'slovensko ljudstvo. ; učiteljišča in nižjega tehničnega zavoda skoro enaka. Iz teh razmotrivanj pa sledi naravnost s^.h'tSn^ki^r-^r^topujtoienle kobarldske Čitalnice način, da se zepet obnovi nekdanja žu- j y petkovi «Edinosti» - smo poročali o panska zveza. Ta obnovljena organizacija' opustošenju prostorov čitalnice dne 31. bi s skupnimi prispevki lahko nastavila maj^ Kdo je inicijator, nam kaže v pre-tajnika kakega strokovnjaka v komunalni | cejšnji meri pismo g. profesorja Cavalot-politiki, ki bi vodil organizacijo in obenem' tija, sedanjega tajnika občin furlanske predajal nasvete županom in tajnikom v (fekture, ki ga je pisal le kot občinski ko- in modrim presojanjem naših razmer, ne delal zaprek tej prekoristni organizaciji, temveč šel bi ji prav gotovo na roko. — Himen. Včeraj se je poiočiia gospdč. Mici Horvat j^oštoa uradnica v Beli peči (Val di Rossana) pri Trbižu, hčerka gospe Mimi Hor- kot Člani v društvo. Evo pismo dobesedno: Kobarid, 22. 5. 25. Predsedstvu Čitalnice v Kobaridu. Kot dejstvo, da ste se izzivalno izognili povabiti k včlanjenju v vaše Sestnajst-vat-ove roj. Grom iz Idrije. "Mnogo sreče in! člansko čitalnico mene, predstojnika ob-mnogo let! »čine in zastopnika prefekture, in z menoj toliko dragih oseb uglednih, vam nadre-jenft tako po kulturi, kot po socijakiem stališču, katero dejstvo mi je dovolffo ugotoviti, da vam manjka najosnovnejša vzgoja in življenjska izobrazba; kot tudi dejstvo, da ste odbili celih enajst prošenj za sprejem, ki jih je predložilo ravnotoliko državljanov, ki so krivi, da so Italijani, fašisti, in da živijo ob laisitnem, trdem, poltenem vsakdanjem delu, — vse to mi je pokazalo na očividen način slepo mržnjo, ki jo gojite proti onim, ki s>o omadeževani s to krivdo. Kot Italijan in fašist bi se zelo sramoval biti član društva, ki ga vodijo bedasti kramarji in polgrošni politikastri in ki kaže tako Očividno, da mu ni namen vzgajati ljudstvo, marveč ga pačiti v najbolj slepem in iblaznem plemenskem Sovraštvu. In zato, medtem ko ponosno protestiram proti vidikom, ki ste jim sledili v pre-motrivanju predloženih vam prošenj za sprejem, smatram, kot bi moja (prošnja za sprejem) ne bila sprejeta, in si pridržujem najpopolnejšo svobodo postopanja z o žirom na vaše društvo. Cavalotti. Toliko na znanje kr. prefekturi v Vidmu ter kr. preturi v Tolminu, ki baje išče povzročitelje. PRIREDITEV PODRUŽNICE «Š. D.» PRI SV. IVANU. Podružnica Šolskega društva« pri Sv. Ivanu naznanja ponovno svojo prireditev, ki bo — nepreklicno — v nedeljo 14. t. m. na senčni-tem in krasnem vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Rodoljubi! Upoštevajte namen prireditve in prihitite v čim večjem številu, da koristite dobri stvari in obenem preživite par lepih ur. Iz urada Pol. dr. „Edinost" v Trstu Pokojninski zastanki starišem v vojni padlih bivših avstro-ogrskih vofakov Na ministrstvo financ prihajajo številne prošnje za dosego pokojninskih zastankov starcem v vojni padlih bivših avstrlo-ogrskih veja ko v. Radi tega opozarjamo vse prizadete, da njih prošnje ne moreio biti upoštevane, ker jim ne pritičejo zastanki vojne pokojnine z dnem 1. oktcfbra 1921., če je pokojnik zapustil tudi vdovo s pravico do pokojnine. Nadalje se drugi stariši pritožujejo, da jim je letna pokojnina prenizko odmerjena. Da se preprečijo nepotrebne reklamacij^, naznanjamo, da je 'starišem v resnici odmerjena prav nizka pokojnina (13 normalne) v slučaju, da je padli vojak zapustil tudi vdbtvo in otroke s pravico do pokojnine. Pokojnine starišem t vojni padlih vojakov Mnogo starišev bivših avstro-ogrskih vo-•jaikov se pritožuje, da so jim nakazila likvidirana z dnem 1. juiija 1923., medtem kci so drugim podeljena že z dnem 1. oktobra 1931. Radi tega opozarjamo, da eventuelni tozadevni rekurzi ne bi prišli v pretres, ker ®e ni smatralo, da je smrt padlega avsiro-ogrskega vojaka povzrtačila, glede na njihove premoženjske in gospodarske razmere, izgubo edinega podpiratelja, kakor to zahteva kr. odlok 3. nervembra 1921., št. 1734. Zato se jim je podelila pokojnina šele z dnem 1. julija 1923. le na podlagi ugodnejših odredb kr. odloka od 12. junija 1923., št. 1491. Italijansko državljanstvo V 128. številki «Edm'CiSti» od 31. maja 1925. smo priobčili člen 4. kr. odloka cd 13. junija 1912., št. 555 ter istočasno navedli dokumentacijo, ki je potrebna za tozadevno prošnjo. Med tem pa nam je urad tržaške prefekture za podeljevanje državljanstva sporočil nova navodila ministrstva notranjih poslov: 1. Prošnja za podelitev italijanskega drža/vijanstva na podlagi člena 4. kr. odloka 31. maja 1912., št. 555 naj bo pisana na kolka prostem papirju, naslovljena nai ministrstvo notranjih poslov s sledečimi navedbami: a) poklic; i>) vzrok, radi katerega prosi državljanstvo; c) naj bodo našteta eventuelna bivališča v inozemstvu pred nastanitvijo v kraljevini ter vsa poznejša v kraljevini (z natančnimi naslovi in delom, s katerim se je bavrl). 2. Krstni list. 3. Kazenski izvleček rojstnega kraja. 4. Družinska pola. 5. Kazenski izvleček centralnega urada za tujce pri vodstvu pisarne civilnega in kazenskega sodišča v Rimu. 6. Potrdilo o devinkulaciji izvirnega državljanstva za vse podanike onih držav, ki pridobitev novega državljanstva ne priznavajo kot vzrok za izgubo izvirnega državljanstva. 7. Listine pristojnih oblastev, ki dokažejo, da prosilec ima predpisane pogoje navedene v členu 4. omenjenega zakona. (Slednje listine niso potrebne prošnjam Ita-lijancv, ki niso italijanski podaniki.) 8. Ženskam je potrebno spričevalo' samskega stanu. Listine izdane v kraljevini morajo biti legalizirane po pristojnih administrativnih in sodnih oblastvih. Če so izdane v inozemstvu, mora-jo biti avtentificirane pri zunanjih kemsularnih oblastvih in legalizirane pri ministrstvu zunanjih zadev. Ako pa so listine izdane v tujem jeziku (izvzemši francoskega), se mora priložiti originalu tudi italijanski prevod ali avten-tificiran po kr. konsulu ali pa preveden po zakonitem prevajalcu in potrjen s prisego v smislu odredb člena 43. kr. odloka od 15. novembra 1865., št. 2602 naredbe civil- nTe j^tujec, ki prosi za podelitev Halijan- mora priložiti poleg že naštetih listin, tudf avtentificirano potrdilo, ali in na kakšen način je zadostil vojaškim obveznostim v Italiji ali v državi svojega podaništva. Prošnja za italijansko naturalizacijo,-kakor tudi vse priložen; listine in tozadevne avtenfrfefikacije in legalizacije so proste taks. Ostaja pa še vedno- v veJjavi državnaf koncesijska taksa Lit. 360.— predpisani v št. 1. razpredelnice A. priloge J7. kraJje^ vega odloka od 24. novembra 1919., št. 2163 izvzemši Italijane, ki ne pripadajo kraljevini, kateri so oproščeni te takse. I. S. — Svino 7: Izkaz vojaških cest gla-i som kr. odloka-zakona 2506 od 15/11/1923, ni še izdelan. Upati je pa, da se bo vendarle v kratkem tc zgodilo; tedaj bomo šeler lahko ugotovili, ali je vključena tudi tista mala vojaška cesta v seznam. Će se ta zgodi, Vam bo moral erar odkupiti zemljišče, v nasprotnem slučaju pa, boste vedno lahko zahtevali priznanje vojne odškodnine za poškodovano zemljišče. Opišite n^m VaS slučaj natančnejše, parcelne številke, dolgost in širokost ceste in ali je še odprta. —- Katarina T. — Srpenica. 114: Iz Vašega pisma ni razvidno, ali ste že podpisala konkordat pri finančnem tehničnem uradu ali ne. Da dosežete likvidacijo s'voje c-d^ škodnine, Vam je najprej potreben ta dvl-govor, nadalje vzpostava stavbišča v predvojno stanje. Će ste vse to opravila, pošljite nam pozicijsko številko, ped katero jc bila Vaša prošnja vložena, natančen intestat prošn- 7 uu skupna pevska vaja — Otroško predstavo v prid počitniški akciji Ž D U priredi šolsko društvo danes ob 17 pop. v dvorani konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Vstopnina: otroci L 0.50, odrasli L 1, sedeži po L 2. .... Ponovno vabimo starise, naj pripeljejo ali pošljejo otroke danes k predstavi. Ivako so se prisrčno zabavali zadnjič, ko so videli in slišali prizor z lutkami! Pa tudi druge točke so jim šle do srca. Pri današnji predstavi se uprizori mesto nekaterih odpadlih točk nova šaljiva igrica, vzeta iz vsakdanjega otrokovega življenja, toda tako lepo, da bo vide] otrok zabavo celo v najtežji svoji nalogi — v računstvu! Cisti dobiček predstave je namenjen naši deci sami, da se ji pomore k stroškom za pot na podeželsko počitniško bivališče. Spored: 1. deklamacija, O. Zupančič: Ciciban in čebelice. 2. petje, M. Kogoj: Kaj ne bile bi vesele, Kohar-Grb«c: Kaj pa delajo ptički, E. Adamič: Uspavanka, deklamacije. Župan- skega državljanstva, rojen v kraljevini, čič. Ciciban in Cicifuj, petje, M. Kogoj: Ko Društvo sodelujte dne 11 Idilo pri prireditvi l D. Snežnik v St. Petru no Krasu! V Trstu, dne 7. junij* 192S m. o spaH v tihi noči, Dobronuć.-O jelene, je-deklamacija. Cika — Jov® Zmaj: Veverica, ialtfvka: Vesela naiogs, K. Širok: Kitajske pravice, K. Širok: Lutke. — Prireditev v Dekanih, katero je nameravalo v priboriti mlad. dr. «Jadran» je politična Oblast prepovedala z motivacijo, da ne more dovoliti prireditve radi javnega miru in varnosti. — Ljudska veselica t Kazi jak se je imela vršiti danes. Domače društvo je pripravilo •vse potrebno za čim boljši uspeh, vendar pa prireditev pri najboljši volji nc more vršiti, ■ker ni oblast izdala tozadevnega dovoljenja, čeprav je bila prošnja pravočasno uložena. notežja eden izmed junijorjev tega sporta, doslej le malo poznan in le eaoj upoštevan. Je to mladi Binda, ki si to leto otvarja briljantno kolesarsko karijero ▼ klasičnem «Giro d'Ita-lia». Ima 2e 4 minute 56 sekund prednosti v boju s svetovnim campionissieiom* Gtrer-dengo in predvideva se, da bo v tem boju, ki se konča danes z zadnjo etapo, izšel iz boja kot absolutni zmagovalec, «Gazzetta dello Sport» se ne more potolažiti nad porazom svojega ljubljenca, ki je tem hujši, ker mu pomaga eden najboljših italijanskih kolesarjev, Bet-lom, s tem da ga «vieče». Le resnična smola zamore iztrgati Bindi zmago. Sic transit glo-ria mundi! Poraz bo brezdvomno vrgel Girar-denga s kolesa. Njegova zvezda slave ugaša. — Danes se rrm tfekma med M. D. P. — Trst in D. K. N. Tonumseo ob 16. uri na igrišču Š. K. Vala in ne, kakor pomotoma javljeno, na igrišču S. D. Adrije. S. K. «Sparta»f Gorica — A. S. Coononese, Kraen. !:•<•:§). V nedeljo, dne 31. maja, se ie vršila v Krmi-nu, prijateljska nogometna tekma med imenovanima kluboma, ki je izpadla I : 0 v korist «Sparti». Ako upoštevamo, da je A. S. Cormonese v IV. diviziji na tretjem mestu, ter še razne rezultate (zgubila proti Pro Gorizša 6 : 2), vidi- DEKLA, z dobrimi spričevali, vešča slovenskega m italijanskega jezika in kuhinje, se išče za majhno družino Via Fulvio Testi št. 3/1. 756 HIŠNE, deklice začetnice, sobarice, kuharice za letovišča 2 mesečno plačo L 500 in drugo osobje dobijo mesta. Urad Via Macbia-velli 24 Trst. 757 SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE (Iz zapisnika seje dne 1. junija 1925.) Tekme z ne članicami: Vse članice, ki hočejo tekmovati z nečlanico morajo to pravočasno javili. S. U. bo pa odgovarjalo p.smano le glede tekem, ki jih ne odobri. Odobrene tekme pa bodo naknadno javljene v < Edinostih tekme: M. D. dne 31. maja. S. K. «VaI=> Barkovlje s C. S. < Ponziana» (Hazena) isti C. S. «Salus» , „ nogomet. M. D. Prosveta» Trst z U, S. trie-1 mo, da si je goriška «Sparta» pridobila lepo KOCLIO, zaprto, dunajsko delo, voz za vole, lahek voz za konje, decimalno tehtnico, dva komata, tri kubične metre starega gašenega apna, dve postelji (les) proda po nizki ceni Maks Milic, Repnič p. Prosek. 752 DELAVCI za kamnolom se iščejo. Pojasnila v mlekarni Viale Regina Elena št. 29. 758 PISALNI STROJ Olivetti, skoro nov, popoln se ceno proda. Luigi Ricci 10, pritličje. 759 ŠIVILJA se priporoča cenjenim damam. Pride tudi na dom. Bizjak-Saksida, Greta št. 8. stirsa Boys dne I. juni;a. Nove član;ce: Sprejemajo se soglasno nove članice: S. K. «Sparta» v Gorici, S. K. "Na-ros» v Vipavi, «Višava na Konkonelu. Hazena: Tekom junija se začne tečaj za sod-ii ke liazene. Vse članice nai takoj javijo vse ore, ki se bodo udeleževali tečaja. Podrobnosti o tečaju bodo objavljene kasneje. Pozivajo se članice: Magdalena«, M. D. - I abor: Sežana, da rešijo poslane jim dopise. zmago. Iz tržaškega iivllenia — Mlad kolesar se ubil pri trčenju z avtomobilom. Včeraj zjutraj s s je dogodila na cesti med Dutovljami in Sežano tragična nesreča, ki je ugonobila mlado življenje. Okoli 9. ure je vozil po tej cesti, -namenjen v Sežano, 16-letni mehaniški pomočnik Rudolf Furlan, doma iz Društvena knjižnica. Ustanovila se bo v naj- | Skopega. Na nekem ovinku, pičlih 10 minut krajšem ca su društvena knjižnica. Vse član'ce i heda od Dutovelj, je nenadoma pr'vozil kolesc lahko že sedaj obračajo na S. U. za vse ; sarju nasproti avtomobil, ki ga je vodil trgovec kn ige o sportu. i.Vladimir Mahne iz Trsta, solastnik firme Jo- Sodniški tečaj. Za dna 31. maja javljeni iz- j sip Mahne & Comp.; v njem sta pa sedela še pit; so morali odpasti radi odsolnosti učitelja- Ljva druga tržaška trgovca. Na tem mestu se Vršili pa se bodo v nedeljo dne 14 junija na je> ^ dognano po čegavi kr vdi, nepričako-igrišču Adrie»; Pozivajo se torej član'c« j Vano odigrala nesreča. Avlo je treščil v ne-«Adria>, v Barkovljah št. 456 Vpis- ! Plte- Via od r°ro 14/n-_™ nina znaša L 5.— za vsakega posameznika, SRECOt preteklost in bodočnost življenja pove V KLANCU pri Kozini se je odprl «hotel- Klanec«. Postrežba z vsakovrstnimi gorkimi in mrzlimi jediK. Izbrana vina. Furlan. 742 MOŠKE obleke, nove, sive, piave in rujavka-ste prodam za polovično ceno. Via Ricci 10, vrata 3. 745 HARMONIJ kupim- Podrobne ponudbe z najnižjo ceno na: Caser, Trst, SoHtario 25 746 DELAVCA, dobrega, ki bi bil nekoliko i*-vežban tudi v vrtnarstvu, iščem. Plača dobra. Nastop takoj. Naslov pri upravništvu. 747 KONJA DVA, črna, močna, po 16 pesti, se prodata, tudi posamezno. Doker lahek za Šest oseb se proda. Trst, via Te»a 31. 749 SIDECAR Standard 10 HP. v popolnem stanju, z elektr. lučjo, klaksonom ampherjem, kilometersko in hitrostno mero, izrcalom, se radi odhoda proda za L 7000 Lfguori Bazovica 93. 738 G. DOLLINAR, Trst, Vta Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchil Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 PRODA SE koza z mladiči ali brez teh. Naslov Verčon Vrdela, Nova Cesta št. 82. 727 POROČNE SOBE iz preparjenega slavonskega bukovega lesa, najskrbnejše izdelane se prodajajo po originalni ceni. Tovarna pohištva •*Guranzua > via Pallaud o 5. 760 kiromant v via Pieti 12, vrata 6. 754 pri oddaji kontrolne številke pa se vrneta vsakemu dirkaču L 2.— Vpisnina se lahko plača j t k pred odhodom. ; HIŠNA^ zdrava, mlada, pridna, z dobrimi spri- Pravilnik dirke bo objavljen v tork»vi šte- čevali, dobi službo pri majhni družini v Co- vilki. " " ----- — Zvezda ciklizma, ki ugaša. Vse kolesarske kroge Italije in inozemstva je vrgel iz rav- mo. Potni troški se povrnejo. Znanje italijanščine ni potrebno, ker govori gospa slovensko. Comina G'ovanni, Cono. 756 ZAHVALA. Podpisana družina se iz dna srca zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast našemu nepozabnemu Kristijanu Stopar TRST, 6. junija 1925. (450) Druiina Slepar. Nadaljuje se prodaja Nogavic Svilenin Izdelkov Bombaževine Moške potrebščine Kopalne potrebščine Birmanske potrebščine Corso Ultt. Em. 111 TRST Corso Uiti Em. lil Moka m posolila v Hah| registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 21. junija 1925, ob 2. url popoldne v uradnih prostorih DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poro6Io nadzorništva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1924. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelništva. 7. Volitev nadzorništva. 8. Slučajnosti. MAREZIGE, 4. junija 1925. NAČELNIŠTVO. Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo zbrano zadostno število članov, se bo vršil občni zbor eno nro pozneje, v smislu § 35 zadružnih pravil, isti dan in bo sklepal brezpogojno ne glede na število nav-iočih. (447) Naia zavarovalnica „UNION" le največja svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 30 Mlljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št 2, — Zastopniki se še sprejemajo. — I- 43 S jo. — M MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Magdalena zgornja 2 Bivto. Tal. 774 MAn Hi Ca m 18 (tipi tia Midrana M mi) prodaj* na debelo in drobno. 63 Barve, laVi, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izbere slikarskih vzorcev (Štampov) - Velika izbera cepllnih potrebščin -- iz proste roke ob železniški postaji na Go-ernjskem, z raznimi stroji; z lokoraobilo Lanz, 60-90 HP, 2 polnojarmenika, 1 vene-cijanka, 1 tračna žaga, 1 gladilnik, 3 krožne žage, 1 amerikanski cirkular, 2 brusna stroja in 1 dinamo-stroj. Vse je novo in v najboljšem stanju. Pojasnila daje Franc Kuralt, Kranj (Slovenija). (405) II rii v Seianl it. 68. Odprt vsaki dan izven srede in sobote. V sredah in sobotah v Nabrežini od 12-2. (451) Stanko Perhavec. železo, kovine, papir, rabljeno volno, vrv itd. se kupujejo po najvišjih cenah v Via S, Maurizio 2 452 ZA BIRMO Je edini vaš urar In zlatar Alojzij Povh na Plasza Garlbaldi it. 2 prvo nadstropja 448 lilij Sv. Antona in čebule rumenih nar-cisov kupim. — Ponudbe z vzorci na N. German, Trst, Via Roma it "3 KINEMATOGRAF „GALILEO" Trst — Viale XX settembre 25 — Trst Danes zadnji dan izrednih predstav ruske drame BRATJE KAS3ANAZOU po slavnem romanu T. Dostojevskega Neprekosljiva interpretacija E. Jannlngs, B. Goezke in Ane Ralph (slavna Brun- hilda v Sigfridu) Ljudske cene. (4^3) Začetek točno ob 15. uri. PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.- Ko sta ga slekla, ga je čarodej po vsem telesu namazal z dišečo tekočino in mu vlil v usta nekaj kapelj škrlatnordeče esence. Baronovo telo je silno zadrgetalo, nato je baron odprl oči, tod^» pogled mu je bil moten in brezzavesten. Gospod Zerald mu je dal izpiti poln kozarec starega vina, kar je on pokorno napravil, nato jc zopet zaprl oči in krepko zaspal. — Naj spi uro časa, zelo je zdelan. Tacaš se pobrigava za dekle, — je rekel gospod Zerald in »krbno pokril spečega barona. Ko sta tudi z Valerije snela brokatno obleko, je gospod Žerald oba starinska kostuma zavil v culo, ju obilno polil s svetiikajočo se esenco, obložil s smolnatimi travami in zažgal. Vse se je razplamtelo v raznobarvnih plamenih, tre&kanie grama ie streslo zidovje, a črez deset minut je v kaminu ostal majhen kupček črnega pepela. * 1 Ko sta tudi Vaierijino telo namazala z aromatično esenco, sta ji oblekla perilo in svileno haljo s čipkami, ki jo je Larisa Arkadjevna dala Diomidu Petroviču. Deklica je bila še vedno v nezavesti, toda njeno lahno dihanje in živčno vztrepetavanie je dokazovalo, da je živa. Ko je bila Valerija oblečena, je gospod Zerald vzel iz škatle srebrno skodlico, jo napolnil z različnimi zelišči, jih polil z gosto, medu podobno tvarino, postavil skodelico na dekličine prsi ter zažgal zelišča. Ko so ta prasketajoč zagorela, je Zerald premaknil mizo na sredino sobe, jo pokril z belim svilenim prtom, obšitim z zlatom, ter postavil nanj zlati svečnik, na katerega je sedaj nataknil v zameno sedem belih sveč. Iz posebnega predalčka v škatli je vzel zlato čašo s križem jo postavil na mizo, istcrttako znal srebrn krožnik, na katerega je položil dva zlata šsnofca prstana, ki nista bila vzfcočea* kakor navadni poročni prstani, ampak ploščata. Na notranji strani prstanov so bili vrezani neznani napisi in znaki. Nato je čarodej vzel iz skrinje dve majhni blazini z rdečega atlasa in z zlatimi franžami ter ju položil na tla pred mizo. Ko ie gospod Žerald videl, kako začudeno je- Diomid Petrovič opazoval te njemu zagonetne priprave, ga je prijateljski vprašal: — Č«mu se tako ču/dite, prijatelj? — Zato, ker se mi zdi, da pripravljate poročni obred — je neodločno zamrmral Diomid Petrovič v zadregi. — Nekoliko imate prav. Kot služabnik Božanstva v najvišjem pomenu te besede ju nameravam zvezati, dasiravno sta zvezana že več stoletij, toda z zločini in ljubeznijo, jaz pa ju hočem zvezati z mogočno silo dobrega, ki naj očisti zločinsko prošlost, prežene zadnje maščevalce, povrne mir in prosto voljo obojim, ki so že dovolj preizkušeni in kaznovani. Potem bosta seveda morala skleniti zakon po predpisih n j trne vere, da ucakonita svojo z^ezo, toda prvo posvečen je zveze s silami dobrega prejmeta tu. Zdaj pa je treba zbuditi mladega moža. Pavel Borisovič je krepko spal, toda bil je aiirtnuMed in videti je bii zelo zdelan. Gospod Zerald je odmašii majhno kristalno steklenico, jo približal pod nos spečemu baronu, ki je vztrepetal in odprl oči. Tedaj ga je Diomid Petrovič privzdignil in mu podal kozarec vina, a Čarodej je prilil nekaj kapelj tvarine, od katere je vino zakipelo. Kakor je baron P*l. tako se qau je £p žilah razlivala poživljajoča to- plota, a vse njegovo bistvo se je napolnjevalo z močjo in nepopisnim ugodjem. Vzpel se je ter se ozrl okoli sebe z zmešanim in neodločnim pogledom. Diomida Petroviča je spoznal in se mu nasmehnil, a na gospoda 2eralda v nenavadnem kostumu je gledal z očitnim začudenjem in nezaupanjem. — Kaj se je zgodilo, Diomid Petrovič in kdo je ta gospod? — Gospod Zerald Gre j, — vaš dobrotnik, ki ga morate zahvaliti iz vse duše, Pavel Borisovič. Rešil je ne samo vaše telo, ampak tudi dušo, razbil je zakleti ris, v katerem ste bili ujetnik v oblasti prošlosti in ki vas je vedel v pogubo, — je pomembno izrekel Diomid Petrovič. Ko je zapazil na baronovem obličju strah, se je gospod Žerald nasmehnil, položil roko na njegovo ramo in dobrodušno rekel: — Pusti to, Diomid. O svojem času, ko bo prost, me bo baron že zahvalil, a zdaj ne moremo izgubljati časa. Vstanite, prijatelj, in oblecite se, kakor se spodobi za svečanostne dneve. Ali imate tu primerno obleko? — Imam frak! — je neodločno rekel baron. — Oblecite si ga, in ko ste napravljeni, pridite k nama v sosedno sobo. ■ I\ V Tista, dam 7. junij« 1925, Poboi na Optinah Preteklo noč se je odigrala na Opčinah krvava drama, ki je vzbudila med tamošnjim mirnim prebivalstvom zelo mučen utis. Po-zorišče krvavega dogodka je bila hiSa Št. 395, kjer stanujeta s svojima družinama 34-letni kamnosek Maksimiljan Ukmar in kmet Jurij Mahnič. Med možema, ki sta si v sorodstvu, — Ukmar je poročen s hčerjo Mahničevega brata — so radi posestva, ki je last obeh in sta ga skupno upravljala, že delj časa vladala ostra nasprotja. Vsaka malenkost, ki jo je eden zakrivil v škodo drugemu, je bila povod hudim prepirom. Pred par dnevi je Ukmar pokosil nekoliko trave na travniku, ki baje spada k Mahničevem delu posestva. Radi teh par košev trave je prišlo s noči okoli polnoči med možema do zelo hudega prepira, ki se je končno razvil v srdit pretep, čeprav so ostali domači skušali pomiriti prepirajoča. Nekaj časa so govorile le pesti, a kmalu je Ukmar po-g.-ab 1 nož in snn;l z njim nasprotnika v prsa. Mahnič pa, ki se je istočasno oborožil s sekiro, je ves razpaljen ponovno zamahnil z njo po Ukmarju, dokler se n! ta naposled zgrudil na tla ves krvav. Divje vpitje je privabilo ljudi in orožnike, ki so napravili krvavemu metežu konec in poklicali iz Trsta na pomoč rešilno postajo. Na Lice mesta prihiteli zdravnik je našel Ukmarja v zelo nevarnem stanju; nesrečnik je bil ranjen na raznih delih telesa, posebno hudo pa na glavi, kjer je zevalo par velikih ran; tudi črepinja je bila preklana. Mahnič Je bil ranjen na levi strani prs In poškodovati po trebuhu, a ne nevarno. Po prvi pomoči sta bila ranjenca prepeljana v mesfno boln šnico, kjer so ju prejeli v kirurgični oddelek. Stanje Ukmarja je skoro obupno, dočim bo Mahnič okreval v kakih 10 dneh, ako ne nastopijo kake komplikacije.__ - Kolesar žrtev avtomobila. Včeraj popoldne je tovorni avtomob i tovarne olja pri Sv. Soboti, ki ga je vodil šofer Ivan Blasut, stanujoč v Žavljah št. 5, pod*l v bližini krematorija na Istrski cesti 22-letnega težaka Karla Pan-gerc iz Dol ne, ki je vozil s kolesom proti domu. Nesrečnik je prišel pod kolesa in pri tem zadobi! tako nevarne poškodbe, da-je ob prihodu v bolnišnico izdihnil. prošnjo, posebno še radi t »ga. ker smo imeli ljubezni, (Pesmi). —^(Marjana Kokaljava). s pripravami že dosti stroškov in truda. ~ Na naie dosedanje okrožnice nismo prejeli Vesti z — Proslava petindvajsetletnice v Gorici. Danes ob priliki petindvajsetletnice kraljevega vladanja se bo vršila ob 10. uri na goriškem Korzu velika vojaška parada, Po paradi, ob 11. uri, se bo vršila slovesna razdelitev zaslužnih diplom rodbinam v vojni padlih Goričanov, katere je izdala narodna zveza vojnih dobrovoljcev. Paradi bo načelovail in istotako delil diplome divizijski poveljnik deneral Romei. Goriški podžupan odv. Diblas je izdal na goriško meščanstvo poseben manifest, v katerem se v znešenih besdah spominja petindvajsetletnice. V petek so odpotovali v Rim goriški župan sen. Bombig, občinski tajnik comm. Beviglia in dva redarja z mestno zastavo, da bodo zastopali na< današnjih svečanostih v Rimu goriško mestoi Občinski svet je sklenil nakazati danes vsem onim, ki se nahajajo v občinskih podjetjih ali pa v mestnih dobrodelnih zavodih, znatno izboljšano hrano. — Sprc;em slovenskih županov pri videm-skem prefektu. V petek so bili sprejeti pri furlanskem prefektu v Vidmu vsi župani idrijskega okraja, ki so na svojem potovanju k jubilejnim svečanostim v Rim ob tej priliki hoteli pozdraviti tudi poglavarja pokrajine, furlanskega prefekta comm. Ricci-ja. Furlanski prefekt je z njemu lastno ljubeznivostjo sprejel slovenske župane nadvse toplo in prisrčno. Pred njihovim odhodom jim je priredil v vi-demski kolodvorski restavraciji banket, nakar so slovenski župani, pri katerih je furlanski prefekt zapustil najlepše vtise, nadaljevali svojo pot proti Rimu- — Idrija. V sredo dne 3. junija je umrla tukaj v visoki starosti mati našega podprefekta Alacevicha. Pokojnica je bolehala že dalj časa in sedaj podlegla težki bolezni. Pogreb pokojnice se je vršil ob veliki vdeležbi v petek ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v sv. Križu. — Sv. Lucija ob Soči. Kakor je bilo že ob-ivljeno, priredi danes «Narodna Čitalnica*» koncert v Mikuževi dvoran\ Začetek ob 4.30 popoldne. Spored: 1) Kraljeva himna (orkester); 2) Druzovič: Sv. Lucija (četverospev); 3) Suppi: Poet in kmet (orkester); 4a) Dev: Njega ni ~(meš.v =bor); b) Šonc: Teku sem dol ipTi dolini (nieš. zbor); 5) Rossi: Tancred (orkester); (j a) Novak: Tiha noč. (moški zbor); b) Dev: Koroške narodne (moški zbor). Odmor. 7) Sattner: Jeftejeva prisega; 8) Zajec: Zrinjski (orkester); 9) Schwab: Dobro jutro pevski valček s spremljevanjem orkestra. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Idrija. («La maestrina».) V soboto 30. ^n ledeljo 31. maja se je vršila v tukajšnjem rud-iškem gledal šču prva dramatična predstava italiianskem jeziku. Igrali so v korist fonda za proslavo kraljeve petinvajsetletnice «La Maestrina« igrokaz v treh dejanjih. Igralcem je treba priznati, da so svoje vloge dobro na-štud rali"; posebno v glavnih vlogah se je pokazal pravi igralski talent. Ker je v našem mestu razen uradništva in vojaštva le malo ljudi, ki bi bili zmožni italijanskega jezika, ni za to predstavo vladalo veliko zanimanja in je bila cavno vsled tega tudi udeležba bolj pičla. Kakor kaže, sc bo v prihodnje tudi v dramatični umetnosti med prebivalci obeh narodov razvila prijateljska tekma. Izvleček iz uradnega lista videmske prefekture z dne 29. inaa 1925. Bolleftino atti uiiictali. I. Rokodelskemu bralnemu društvu v Tolminu je priznano italijansko državljanstvo z odlokom št 6871/1 z dne 30. maja 1925. II Seznam oseb. katerim je bilo priznano italijansko državljanstvo po opciji: 1. Setničaru vdovi Mariji, Gorica. 2. župniku Francu Klopčiču in 3. Lampret Mariji, Ajdovščina. Na podlagi kraljevskega odloka je bilo podeljeno državljanstvo: 1 Palmer Jakobu, Gorica. 2 Pahornik Jakobu. Gorica in 3 Oman Ludviku, Solkan. TI I Do 30 juni:a t. 1. je razpisan natečaj za tajniško mesto v šempasu. Iz tržaške pokrajine — St. Peter na Krasu. Ker je sklenilo S. D. Snežnik v St. Petru na Krasu, da priredi veliko veselico, prosimo vnovič vsa društva, da ne prirejajo svojih veselic na ta dan. Upamo, da bodo bratska društva upoštevala to našo še vseh odgovorov. Zato vabimo ponovno vsa ona društva, ki bi nam na ta dan lahko pripomogla s svojim sodelovanjem, da nam to čim prej javijo. To velja tudi za društva, ki niso prejela vabil, to pa le radi tega, ker nismo poznali natančnih naslovov. Onim, ki obiščejo ta dan St. Peter, se obeta obilna zabava. Kdor hoče videti vrle postojnske telovadce in telovadkinje, slišati dobro-znano sežansko in postojnsko godbo, idilično igranje tamburašev v paviljonu za črno kavo, nadalje si ogledati nastope raznih gasilnih društev v uniformah ter petje naših slavčkov, razne šaljive prizore itd. gotovo ne zamudi te lepe prilike. Društva, odzovite se, v kai največjem številu! — S. D. «Snežnik», Št. Peter na Krasu. — Iz Nabrežine. (Grozna nesieča dveh ribičev.) Kakor je bilo že v petkovi «Edinosti» javljeno, je v noči od srede na četrtek divjala na morju silna nevihta. Tudi naši ribiči so odšli v sredo popoldne, videvši lepo vreme, s svop.mi čolni na morje. Nihče niti slutil ni, kakšna grozna noč jih čaka. Morje je proti večeru bilo mirno, a proti 8. ali 9. uri je začel močan veter. Ribiči ki so se nahajali blizu obrežja, so se sicer ognil' vetru s tem, da so od-pluli na varno, ne pa drugi, ki so bili bolj na odprtem morju. Te je doletela grozna ura. Kakor je že petkova <-Edinost» poročala, se je več ribičev s svojimi čolni zgubilo. Med tem: nesrečneži sta bila tudi naša ribiča Gruden MaHr-tin ter njegov 30-letni sin Angel (p. d. Mar-tinčevi). S svojim čolnom sta gotovo bila bolj. daleč, da nista utegnila uteči nevarnosti. Kako se je zgodilo z njima se zaenkrat še ne ve. Dejstvo je pa za sedaj to, da je njihova družina v četrtek cel dan pričakovala vrnitve očeta in sina in zraven tega tudi povsod okoli poizvedovala, ali so ju kje našli, a vse zaman. Šele pozno zvečer so prejeli stiašno obvestilo, da je očeta mrtvega vrglo morje v Gradežu na obrežje. Ta strašna novica je strahovito vplivala na ubogo nesrečno družino. Odpeljali so se takoj tja ter so se prepričali o tem strašnem dogodku. Pogreb nesrečnega moža se je vršil v petek ob 3 pop. v Gradežu. Kaj je s sinom Angelom, do sedaj se še ne ve Nekateri pravijo, da so ga našli v Tržiču, drugi v Istri, tretji spet, da je živ in v bolnici, a do sedaj ni še ničesar gotovega. Sorodniki kakor tudi oblastvo gre nesrečni družini na roko, da najdejo tudi njega. Oče Martin zapušča vdovo kakor tudi 2 sina in hčerko, ki so pa že odrasli. Sin Angel je tudi poročen ter ima dva otroka. Nesrečna družina pač nestrpno pričakuje, da bi vsaj od Ubofica. — (France Bevk.) — Nadaljevanje. Cvetoča pisma. — (Tone Gaspari.) — (Nadaljevanja.) Bountach. — (Janez Rožencvet.) Mladi dramatik sivobradec. — (Ost.) Beda. — Pesem. — (Franc Žgur). Dostojevski in njegove žene. — (Priredil Ivan Vouk). Žalostna deklica, — Pesem. — (Srečko Kosovel). Zavod za soc. higijensko zaščito v Ljubljani. — (Sestra A. B.) Večerno solnce. — Pesem. — (Srečko Kosovel). Škodljivost enostranske in nepra- ; vilno pripravljen}« hrane. (Konec.) — Davo-rinka Deželova.) Spomini. — Pesem. — (Kristina.) Izvestja: Za našo deco! — NaSe delo. — Po ženskem svetu. — Higijena. — Mate- j rinstvo. — Kuhinja. — Gospodinstvo. — Književna poročila. — Iz naše skrinje. Razgovori in listnica uredništva v prilogi. Priloga za roč- j no delo. ' — Dijaško glasilo «Naš glas* katero je moralo iziti meseca majnika ne more začasno Še iziti, ker ni došlo še tozadevno dovoljenje s strani pristojne oblasti. Prosimo vse one gg. naročnike kakor tudi vse dijaŠtvo, da nam to j zamudo oprosti. — Odbor Srednješc|skega■ Udruženja. _| LUK3I GREGORICH Tovorno foplfev In krtoi TRST, Via della Ginnastica 15 (280) TELEF. 2191 DAMLA ZA BIRMO po nizkih cenah dobite samo pri zlatarju ALBERTU POVH-U Via MaiziM 46 S LOTERIJSKE ŠTEVILKE izžrebane dne 6. junija 1925. Bari Firenze Mliano Napoli Pafermo' Roma Torino Venezia 75 75 38 74 61 22 61 19 10 16 48 2 7 90 73 47 53 73 16 25 15 45 43 52 45 18 46 51 47 44 41 50 87 85 33 48 3 42 48 49 njega prejeli novico, da je živ. Z nesrečno družino sočustvuje ne samo cela vas, ampak tudi vsi, ki poznajo nesrečna ribiča. Bila sta povsod splošno priljubljena radi svoje izredno mirne in vesele narave. ^^^^^ Znanost in umetnost _ «Ženski svet». Izšla je 6. številka tega vobče priljubljenega ženskega glasila z naslednjo vsebino: „ . . Obrazi in duše. XXIV. — Marija Sknnjar-jeva — (Maša Gromova.) Binkošti. — Pesem. _ (Gustav Strniša.) Pomlad v tujini. — Pesem . B orana porotlla* DEVIZE Amsterdam od 1000.— do 1015.- B«l-giia od 116 -r»0 do 113.50; Pariz 119.76 do U0./5 London od 12*70 do 122.90 ; New Ycrk od 25.2'. do J5.85; Španija od 3do 370.— ; Švica od IS9.-- do 492.— ; Atene od 41.50 do 43.50; Berlin od 598.- do 605.— ; Bukarešt od 11.25 do 11.75: Praga od 74.76 do 75.25: Ogrska od 0.0350 do 0.03o6; Dunaj od •.03^2 do 0.036 ); Zagreb od 4-2.05 do 42.35. VALUTA; Avstrijske kron« od 0.035O do 0.0358 dinarji od 41.^5 do 42.15; dolarii od 25.— do 25.151 novci po 20 frankov od 95.— do 97.— fuut šter-lingod 122.60 do 12*2.80 Benečijske obvesnice 76. . Starodavna lomim fe&fi, utež in mer Giuseppe Fiorenz & C z zalogo in delavnico za poprave 4:il o Via flnt. Caccin 6, Telefon 13-64 naznanja svojim cen), odjemalcem, da so se dopustilev se tehtnice za trgovske potrebe sistema «Florenz» k mirosodni po-skušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi j - v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmer-: nih cenah. Edina zaloga drobnarije na debelo Eugenio Pincherle Gorica, Plazza della Vlttorla 24 Telef. int. 166 Ustanovljena 1. 1855 Najstarejša tvrdka v tej stroki Priporoča se trgovcem, kramarjem in krošnjarjem. 2si Zmerne cene. Postrežba točna. i Glavno zastopstvo za Halijo Pravimo Vam samo to: Predno kupite Pohištvo osielte si BDjKtlo izbero pri H. STEINER Via Geppfl 15 fo 17 Via Geppa 15 In 17 Reka-Fiume Predno kaj nakupite, obiščite VeSiko skfadliie pohištva tvrdio ALESSANDRG LEV Via ReftCori it. 1 — Via Maicanton St. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. niEsaia Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 pc T CENE Lir VOŽNJE 5.— 5.— 5.50 5.50 6.— 6.55 7.20 11.— 12.50 14.— 18.— 22.60 25.60 28.— predp. pop. Razdalja Km. *) 6.00 6.30 6.45 6.50 7.00 7.10 J.20 7.25 7.30 7.40 7.50 8.00 8.20 8.40 9.20 9.45 10.00 10.30 16.00 16.40 16.55 17.10 17.15 17.25 17.40 17.50 18.00 18.15 18.30 18.40 19.00 POSTAJE VOŽNJE predp. ! pop. 9.6 16.8 23.1 24.2 25.5 29.8 42.0 47.1 52.0 61.0 71.5 78.0 90.0 TRST OPĆINE SEŽANA ŠMARJE KRIŽ TOMAJ DUTOVLJE SKOPO KOPRIVA ŠTANJEL ĆEHOVINI MANČE VIPAVA AJDOVŠČINA COL CRNI VRH GODOVIĆ IDRIJA 9.00 8.25 8.10 8.00 7.55 7.50 7.35 7.25 7.20 7.10 6.40 6.20 6.00 *) 19.40 19.15 19.00 18.55 18.50 18.40 18.35 18.15 18.20 18.05 17.50 17.30 17.10 V6.45 16.20 15.45 15.30 15.00 CENE Lir 28 — 26.— 26.— 26.— 26.— 24.50 24.— 23.46 21.80 16.35 18.55 14.— 12.40 7.50 5.— [trgovsko OBRTNA ZADRUGA v t B registrovana zadruga z neomejenim jamstvom I VIA PIERLUSGI DA PALESTRINA 4, pritiilje i Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. ^ Davek na obresti plačuje zavod sam. S Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Sprejema tudi vloge na tekočI račun v Dinarjih ter jih obrestuje najugodnejše. | Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, I ali dragocenosti in vknjižbe. Eskoinptira trgovske ežekie. Uradne ure od 9-1 in od 3'/s-5'/2 pop. Poštno-hran. račun št 11 1327. Telefon *) Najudobnejša zveza Idrija - Gorica - Trst. *) Zveza s korijero Gorica - Postojna. **) Ne vozi ob nedeljah in praznikih. . V slučaju- navala se prirejajo dodatne vožnje. OBLEK PO iz volnenega, angleškega blaga, kroji i. vrste po L 390«— Krolnčnicn N. ZAMUDO, M 0» 1. Em. III. šl. 26. Zaloga tu- in inozemskega blaga po konkurenčnih cenah Posebni popusti pri iako^n jemu plačilu ===== 413 ZOBOZDRAVNIKI AMBOLARORIJ Trst, Via Sette fontane it. 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure v nedeljah in praznikih od 10 do 12. Ljudske cene. 414* Ljudske cene. 819 METALU PREMI Via Mila Borsa 2y ft«L 12-37 KUPUJ! krone, goldinarje, zlat in srebrn denar ki ni v rabi kakor ttidl zlato, srebrnlno, platin In dragulje ter jih (68) plač taje po aajviijlb cenah. Via G. Vidali Sto. 9 pni Via Scararia. poievno Cof so Garibaldi. Nadaljuje se prodaja modernega ženskega obuvala od L 50 par naprej in moškega od 40 in 50 L par. Velika tzbera opank t vseh barvah. U DROBNO I = M 0CKL0! 2A BIRMO 1000 parov čeveljčkov po najnižjih cenah v tržaškem mestu □□□□□»oiaapoDl za z davljenje in diagnostiko pri m arija dr. JL de Fiori v Gorici, Cona Viti En. Hi. fl. 14 Sprejema od 9-2 in od 2-4 luksozno in navadno aii'fi TRST Via Carducci št. 20 Telefon 42-33 Specijaliteta masivnih sob iz bukovp^a lesa, po zmernih cenah. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Mraka H nam Miujti M.0M.001- Tricfoa i 5—18, 22—M 1 PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI 3 ulavnlcs ifl rezerve Dinarjev bHMOSO'- Teleion: 5—18, Zi—96 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- NrtprlKlrtneia zveza z Jugoslavijo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, ^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor ::::!::::: Blagajna Jc odprta od 91/,—:I21/, in od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: __