20, VI.
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 17 Ljubljana, četrtek 1S. junija 1975	Cena 12 dinarjev	Leto ;.XXII
792.
Na podlagi prvega odstavka 402. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, prve ali-nee 2. točke 341.z člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena po-• slovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne ' 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o	soglasju k besedilu ustavnega zakona o sprememba! ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije
Daje se soglasje k besedilu ustavnega zakona o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije predložil v soglasje Zvezni zbor Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-46/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
793.
Her so bili izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 438. člena ustave Socialistične republike Slovenije, je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora na podlagi 440. člena ustave Socialistične republike Slovenije dne 11. junija 1975
ODLOK
o	razglasitvi ustavnega zakona o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije
Razglaša se ustavni zakon o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbo-
ra občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975.
St. 011-33/75
Ljubljana, dne 11, junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj L r.
USTAVNI ZAKON
o	spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije
1.	člen
V ustavnem zakonu za izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-45/74) se črta 23. člen.
2.	člen
24.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Republiške zakone je treba uskladiti z ustavo Socialistične republike Slovenije do 30. junija 1977. leta.
Skupščina Socialistične republike Slovenije določi s programom roke za uskladitev posameznih zhkonov.«
3.	člen
Ta zakon začne veljati, ko ga razglasijo na skupni seji vsi zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije.
794.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o rudarstvu
Razglaša se zakon o rudarstvu, ki ga je sprejela ' Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. junija 1975 in na seji Zbora občin dne 11. junija 1975.
St. 310-4/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
N
ZAKON O RUDARSTVU
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Rudnine so kot naravno bogastvo, ki se ne obnavlja, dobrine splošnega pomena v družbeni lastnini in pod posebnim družbenim varstvom.
2.	člen
Rudnine so snovi naravnega izvora, bodisi da so v trdnem, tekočem ali plinastem stanju ali v naravnih raztopinah in ne glede na to, ali so v svojem prvotnem ležišču ali pa v naplavinah, izkopinah, jalo-viščih ali talilniških odpadkih.
3.	člen
Za rudnine se po tem zakonu štejejo:
1)	vse vrste premoga;
2)	nafta in bitumenske hribine;
3)	radioaktivne rudnine;
4)	rudnine, iz katerih se lahko pridobivajo kovine in njihove uporabne spojine;
5)	vse vrste plinov, ki so v zemlji;
6)	mineralne in radioaktivne vode, iz katerih se lahko pridobivajo rudnine;
7)	grafit, žveplo, magnezit, fluorit, barit, azbest, sljuda, fosfati, sadra, kalcit, kreda, galun, bentonit, kremen in kremenov pesek, kaolin, keramična iri proti ognju odporna glina, lapor in apnenec za pridobivanje cementa, »marmor in okrasni kamen, živec, 'loje-vec, diatomejska zemlja, pucolan-tuf, disten, levcit ter drago in poldrago kamenje;
8)	vse vrste soli in solnih voda;
9)	kamen, mivka, pesek in gramoz;
10)	lončarska in opekarska glina;
11)	vse nenaštete rudnine naravnega izvora.
4.	člen
(1)	Določbe tega zakona se nanašajo na raziskovanje in izkoriščanje rudnin ne glede na to, ali so v zemlji ali na njeni površini, v tekočih ali stoječih vodah, ali pa v obalnem morju.
(2)	Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena veljajo za raziskovanje ali izkoriščanje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemljišč določbe zakona o vodah.
5.	člen
Z raziskovanjem ali izkoriščanjem rudnin se sme ukvarjati le organizacija združenega dela, ki je za taka dela usposobljena in registrirana (v nadaljnjem besedilu: organizacija) in ki izpolnjuje tudi ostale pogoje tega zakona.
6.	člen
Organizacija, ki raziskuje ali izkorišča rudnine, mora pri izvajanju del upoštevati predpise za varstvo pri delu ter se ravnati po splošnih pravilih za varstvo življenja in zdravja delavcev pri teh delih ter jim preskrbeti osebna varstvena sredstva.
7.	člen
(1)	Organizacija, ki raziskuje ali izkorišča rudnine, mora skrbeti za varstvo ljudi in živali in varstvo okolja med izvajanjem del in omogočiti po končanih delih ponovno uporabo zemljišča, ki je bilo poškodovano s ferrii_deU~ -...—— "—......... ...
(2j Pristojni upravni organ, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje rudnin, odloči za kakšne namene naj se usposobi zemljišče jz prejšnjega odstavka tega člena, pri čemer upošteva tehnične, gospodarske in prostorske kriterije.
8.	člen
Odškodnina za škodo, ki jo napravi organizacija pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin, se obravnava po pravilih premoženjskega prava (rudarska škoda).
9.	člen
(1)	Po končanem raziskovanju ali izkoriščanju rudnin mora organizacija izvesti na tistih mestih, na katerih je bilo raziskovanje ali izkoriščanje rudnih, ukrepe zavarovanja, da se Izključi kakršnakoli nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali.
*(2) Organizacija mora o izvedenih zavarovalnih ukrepih obvestiti za notranje zadeve pristojni upravni organ, občine, na območju katere je bilo raziskovanje ali izkoriščanje rudnin.
(3)	Organ za notranje zadeve mora ugotoviti, ali izvedeni zavarovalni ukrepi zadoščajo, da se do največje možne mere izključi kakršnakoli nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali.
(4)	Če" organ za notranje zadeve ugotovi, da izvedeni zavarovalni ukrepi zadoščajo zahtevam iz prvega odstavka tega člena, izda organizaciji potrdilo ter o tem obvesti tudi organ, ki je' izdal dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje rudnin.
10.	člen
Dela tehničnih vodij, nadzorno-tehničnega osebja ter vodij posameznih tehničnih služb pri raziskovanju ali izkoriščanu rudnin, smejo opravljati samo osebe, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo in usposobljenost
II.	RAZISKOVANJE IN IZKORIŠČANJE RUDNIN
11.	člen
(1)	Z raziskovanjem rudnin so mišljena rudarska dela, globinsko vrtanje ter dela, ki imajo namen, da se ugotovi lega in oblika ležišča, količina in kakovost rudnine ter pogoji za izkoriščanje.
(2)	Ne štejejo se za raziskovanje rudnin po tem
zakonu: geološko pregledovanje terena, geološka snemanja. majhni razkopi, plitva vrtanja in geofizična raziskovanja. geološko kartiranje, preiskava tal, znanstveno raziskovanje in podobno.	1
12.	člen
>	(1) Raziskovanje rudnin se opravlja na raziskoval-
nem prostoru.
(2)	Velikost raziskovalnega prostora določi pristojni upravni organ v dovoljenju za raziskovanje.
13.	člen
(1)	Na območju, na katerem so urbana naselja, javne prometne poti, vodne gradnje, vodovodi, plinovodi, naftovodi, električni vodi visoke napetosti, vrelci mineralnih, radioaktivnih in termalnih zdravilnih voda, kulturni spomeniki, naravne znamenitosti, vojaški objekti, pokopališča ter drugi objekti splošnega pomena ter na območju, ki je razglašeno za zavarovano (na primer: narodni parki, varovalni gozdovi in drugo), ni dovoljeno raziskovati ali izkoriščati rudnine.
(2)	Kadar pa gre za rudnine večjega ali posebnega družbenega pomena, jih sme organizacija raziskovati tudi na območjih iz prejšnjega odstavka tega člena, vendar le s soglasjem organov, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela. v katerih pristojnost spadajo zadeve, ki se nanašajo na ta območja. '
14.	člen
(1)	Raziskovanje rudnin ni dovoljeno na prostorih pod stavbami, ki so izven urbanih naselij, na prostorih do 40 m okoli takih stavb in na prostorih, ki jih obsegajo dvorišča in vrtovi izven urbanih naselij, če se s tem ne strinja lastnik oziroma uporabnik stavbe oziroma zemljišča.
(2)	Kadar gre za rudnine večjega ali posebnega družbenega pomena, lahko dovoli upravni organ, pristojen za rudarstvo, raziskovanje tudi na prostorih iz prejšnjega odstavka tega člena, če je v splošnem interesu to potrebno, ne glede na to, ali se lastnik oziroma uporabnik stavbe oziroma zemljišča strinja z raziskovanjem ali ne.
15.	člen
(1)	Dovoljenje za raziskovanje rudnin daje republiški upravni organ, pristojen za rudarstvo.
(2)	Kadar gre za raziskovanje rudnin iz 9. in 10. točke 3. člena tega zakona na površini zemlje, daje dovoljenje občinski upravni or^an, pristojen za rudarstvo.
***	16. člen	*
Zahtevi za izdajo dovoljenja za raziskovanje je treba priložiti:
1)	rudarski projekt za raziskovanje;
2)	situacijski načrt z vrisanimi mejami raziskovalnega prostora v takem merilu, da je mogoče na njegovi podlagi v naravi določiti meje raziskovalnega prostora, z opisom lege raziskovalnega prostora in z navedbo občine, na katere območju je ta prostor;
3)	geološko dokumentacijo;
4)	lokacijsko dovoljenje;
5)	soglasja, ki se zahtevajo po posebnih predpisih.
17 člen
. Z raziskovalnimi deli sme organizacija pridobiti le toliko rudnin, kolikor jih nujno zahtevajo raziskovalna dela in tehnološke preiskave.
18.	člen
Organizacija mora med raziskovalnimi deli. kakor tudi po končanih raziskovalnih delih, poročati organu, Hi je izdal dovoljenje za raziskovanje, o rezultatih raziskovanja v skladu z navodili o poročanju o rezultatih raziskovanja.
19.	člen
Organ, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje, razveljavi z odločbo dovoljenje:
r 1) če izvaja organizacija raziskovalna dela v na-' sprotju s tehnično dokumentacijo;
2)	če organizacija ne izvrši tiste količine raziskovalnih del. ki so bile določene v dovoljenju za raziskovanje:, razen če so nastale nepričakovane težave;
3)	če se pod videzom raziskovalnih del pridobivajo rudnine;
4)	če se z raziskovalnimi deli ovirajo ali ogrožajo druga rudarska dela na istem ali na sosednjih prostorih;
5)	če organizacija ne začne z raziskovalnimi deli v roku, ki je bil določen v dovoljenju za raziskovanje, kadar prosi druga organizacija, da se ji dovoli raziskovanje istih rudnin na istem raziskovalnem prostoru;
6)	če organizacija, kljub odločbi inšpektorja ne izvede predpisanih ukrepov za varstvo pri delu in ukrepov, ki so potrebni za varnost ljudi ter za zavarovanje premičnin in nepremičnin.
20.	člen
(1)	Če zahteva dovoljenje za raziskovanje iste vrste rudnin na istem raziskovalnem prostoru dvoje ali več organizacij hkrati.'da upravni organ dovoljenje tisti organizaciji, ki zagotavlja bolj smotrno in ekonomično raziskovanje.
(2)	Če zahteva dovoljenje za raziskovanje tudi organizacija, ki na sosednjem prostoru pridobiva rudnine z namenom, da obnovi ali ohrani rezerve rudnin, dobi dovoljenje ta organizacija, ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena.
21.	člen
(1)	Za raziskovanje na istem raziskovalnem prostoru je mogoče izdati več dovoljenj, če se dovoljenja nanašajo na različne vrste rudnin in če pristojni upravni organ ugotovi, da je tehnično izvedljivo, da na istem raziskovalnem prostoru raziskuje več organizacij.
(2)	Organizacije, ki raziskujejo rudnine na istem raziskovalnem prostoru, morajo s pismenim dogovorom uskladiti svoje delo.
(3)	Če se organizacije ne sporazumejo, mora organizacija. ki je dobila dovoljenje za raziskovanje pozneje. izvajati svoja dela na tak način, da ne ovira organizacije, ki je dobila dovoljenje pred njo.
22.	člen
Dovoljenje za raziskovanje se sme izdati tudi za rudnine na prostoru, za katerega je že izdano dovoljenje za izkoriščanje, če se nanaša raziskovanje na rudnine, ki jih organizacija, ki že ima dovoljenje za izkoriščanje, ne raziskuje ali izkorišča in če raziskovalna dela ne bodo ovirala del pri izkoriščanju rudnin.
23.	člen
(1)	Z izkoriščanjem rudnin so mišljena vsa dela pri pridobivanju rudnin iz ležišča ter njihovi obogatitvi.
(2)	S pridobivanjem rudnin so mišljena vsa dela pri odpiranju, pripravi in dobivanju rudnin.
24.	člen
(1)	Pridobivanje rudnin se opravlja na pridobival-nem prostoru.
(2)	Velikost pridobivalnega prostora določi pristojni upravni organ v dovoljenju za izkoriščanje rudnin.
25.	člen
Ce gre za rudnine večjega ali posebnega družbenega pomena, lahko dovoli Izvršni svet SR Slovenije ali organ, ki ga ta pooblasti, tudi pridobivanje na območju iz prvega odstavka 13..člena tega zakona.
30.	člen
(1)	Na pridobivalnem prostoru, na katerem je že v teku podzemeljsko pridobivanje, sme izdati republiški upravni organ dovoljenje za izkoriščanje drugih rudnin na površini zemlje drugi organizaciji le tedaj, če tako izkoriščanje ne ovira ali ne ogroža podzemeljskega pridobivanja.
(2)	Ob pogojih iz prejšnjega odstavka tega člena sme dovoliti pristojni upravni organ podzemeljsko izkoriščanje drugih rudnin drugi organizaciji na istem pridobivalnem prostoru, na katerem je dosoljeno površinsko izkoriščanje.
26.	člen
Dovoljenje za izkoriščanje rudnin daje upravni organ. ki je izdal dovoljenje za raziskovanje.
27.	člen
Zahtevi ža izdajo dovoljenja za izkoriščanje je treba priložiti:
1)	rudarski projekt za izkoriščanje;
2)	situacijski načrt z vrisanimi mejami pridobivalnega prostora v takem merilu, da je mogoče na njegovi podlagi v naravi določiti meje pridobivalnega prostora, z javnimi prometnimi in drugimi objekti, ki so na tem prostoru, z opisom meje pridobivalnega prostora in z navedbo občine, na katere območju je ta prostor;
3)	geološko dokumentacijo s podatki o vrsti, količini in kakovosti rudnin;
4)	lokacijsko dovoljenje;
5)	dokaz o sklenjenem dogovoru s pristojno samoupravno skupnostjo o času in načinu plačila prispevka zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Obveznost plačila tega prispevka se ugotovlja ob smiselni uporabi določb 13. in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73);
6)	soglasja, ki se zahtevajo po posebnih predpisih.
28.	člen
(1)	Če je zahtevalo dovoljenje za izkoriščanje na istem pridobivalnem prostoru zg isto vrsto rudnin dvoje ali več organizacij, izda pristojni upravni organ dovoljenje tisti organizaciji, ki zagotavlja najbolj smotrno in ekonomično izkoriščanje.
(2)	Če je v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena zahtevala dovoljenje tudi organizacija, ki je pred tem raziskovala rudnine na tem prostoru, da bi obnovila rezerve rudnin, ki jih izkorišča, ima ta organizacija prednostno pravico do dovoljenja.
29.	člen
(1)	Če v dovoljenju za izkoriščanje niso obsežene vse vrste rudnin, ki so na pridobivalnem prostoru, lahko izda pristojni upravni organ dovoljenje' za izkoriščanje drugih rudnin drugi organizaciji.
(2)	Preden izda organ iz prvega odstavka tega člena dovoljenje drugi organizaciji, zahteva od organizacije, ki že izkorišča rudnine na tem prostoru, obrazloženo 'mnenje o tem, ali je glede na obstoječe izkoriščanje mogoče izkoriščanje drugih rudnin.
31.	čler.
(1)	Upravni organ mora o vsakem izdanem dovoljenju za raziskovanje ali izkoriščanje obvestiti rudarsko inšpekcijo.
(2)	Republiški upravni organ mora o vsakem izdanem dovoljenju za raziskovanje ali izkoriščanje obvestiti pristojni občinski upravni organ tiste občine, na območju katere bo tako raziskovanje ali izkoriščanje.
32.	člen
Organizacija mora prijaviti začetek del pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin najmanj 15 dni pred pričetkom del:
1.	upravnemu organu, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje;
2.	pristojnemu' upravnemu organu občine, na območju katere bo raziskovanje ali izkoriščanje;
3.	rudarski inšpekciji.
33.	člen
Upravni organ, pristojen za rudarstvo, mora voditi evidenco in kataster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov.
34.	člen
(1)	Organizacija sme pričeti z deli pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin, nafte, zemeljskih plinov, mineralnih in radioaktivnih voda; odpiranju, pripravi in odkopavanju novih rudnih teles in rudnih teles ali njihovih delov pod posebnimi pogoji; gradnji in opremi izvažalnih in glavnih zračilnih jaškov; gradnji glavnih jamskih, skladišč razstreliv, tekočih goriv in maziv; gradnji in opremi objektov in naprav, ki so v neposredni tehnološki zvezi g raziskovanjem ali izkoriščanjem; z deli v zvezi z ukrepi iz 25. člena tega zakona ter z deli pri podzemeljskem raziskovanju v raziskovalnem prostoru le na podlagi dovoljenja za izvajanje del, ki ga izda upravni organ, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje ali Izkoriščanje.
(2)	Dela pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin, ki niso našteta v prvem odstavku tega člena, izvaja organizacija na podlagi dovoljenja tehničnega vodje rudarskih del organizacije ali tehničnega vodje rudarskega obrata (v nadaljnjem besedilu- tehnični vodja) v skladu s splošnim aktom organizacije in sklepom pristojnega organa upravljanja.
35.	člen
Zahtevi za izdajo dovoljenja za izvajanje del po prvem odstavku 34. člena tega zakona mora bit^ pri-
ložen revidiran rudarski projekt za izvajanje del ter potrebna soglasja, ki jih zahtevajo posebni predpisi.
36.	člen
(1)	Ne glede na določbe 34. člena tega zakona se izda za uvajanje nove odkopne metode le začasno dovoljenje za izvajanje del.
(2)	Začasno dovoljenje za izvajanje del se izda praviloma največ za dve leti.
37.	člen
(1)	Dovoljeni so odmiki od rudarskega projekta za izvajanje del brez soglasja upravnega organa, ki je izdal dovoljenje za izvajanje del, če se ne spremene pogoji varstva pri delu in varovanja okolja in če se s tem strinja vodja rudarskega projekta, organizacija združenega dela. ki je izvršila revizijo projekta, ter vodja službe varstva pri delu.
(2)	Organizacija za raziskovanje ali izkoriščanje nafte, zemeljskih plinov ter mineralnih in radioaktivnih voda ter organizacija, ki z globinskim vrtanjem raziskuje- rudnine, sme zaradi geoloških razmer in oblike terena, brez soglasja organa, ki je dal dovoljenje za izvajanje del. spremeniti mesta vrtin, ki so predvidena v rudarskem projektu.
38.	člen
(1)	Uporaba objektov in naprav, zgrajenih po rudarskem projektu za izvajanje del, je dovoljena na podlagi dovoljenja za uporabo objektov in naprav, ki ga izda upravni organ ali tehnični vodja, ki je izdal dovoljenje za izvajanje del.
(2)	Za tehnični pregled se smiselno uporabljajo določbe zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73).
(3)	Organizacija določi postopek za izdajo dovoljenja za uporabo objektov in naprav, za katere je izdal dovoljenje za izvajanje del tehnični vodja.
UT. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA
39.	člen
(1)	Tehnična dokumentacija, na podlagi katere lahko organizacija izvaja dela pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin, obsega:
1.	rudarske projekte;
2.	' rudarske načrte izvedenih del;
3.	dolgoročni program razvoja in letni program izkoriščanja rudnin;
4.	evidenco o rezervah rudnin;
5.	materialno geološko dokumentacijo.
(2)	Rudarski projekti so:
1.	projekt za raziskovanje rudnin;
2.	projekt za izkoriščanje rudnin;
3.	projekt za izvajanje del pri raziskovanju an izkoriščanju rudnin.
40.	člen
Pri izdelavi tehnične dokumentacije morajo biti upoštevane:
1.	določbe tega zakona 'in na njegovi podlagi izdanih predpisov, zahteve, določene z dovoljenjem za raziskovanje in izkoriščanje rudnin, pogoji iz izdanih soglasij pristojnih organov in organizacij, tehnični normativi, predpisi in standardi;
2.	ukrepi in normativi, ki so predpisani za varstvo pri delu, varnost obrata in ljudi ter podzemeljskih, površinskih in sosednjih objektov in naprav, kakor tudi predpisi o varstvu okolja;
3.	sodobni dosežki in sodobne metode rudarske in geološke znanosti in tehnike.
41.	člen
O vseh merjenjih, na podlagi katerih so narejeni rudarski načrti, mora voditi organizacija overjene merske knjige.
42.	člen
(1)	Organizacija mora predložiti dolgoročni program razvoja izkoriščanja rudnin in letni program izkoriščanja rudnin na vpogled upravnemu organu, ki je dal dovoljenje za izkoriščanje, če ta to zahteva.
(2)	Organ iz prvega odstavka tega člena lahko da k dolgoročnemu programu razvoja izkoriščanja rudnin in letnemu programu izkoriščanja rudnin pripombe.
43.	člen
(1)	Organizacija sme delati zase rudarske projekte, če ima za tako delo strokoven kader.
(2)	Za druge organizacije sme delati rudarske projekte le organizacija združenega dela, ki ima za tako delo strokovne kadre in je za tako delo registrirana.
44.	člen
(1)	Rudarski projekt za izvajanje del ali posamezne dele rudarskega projekta lahko izdela le" samostojni projektant.
(2)	Vsak rudarski projekt za izvajanje del, razen v primerih iz IV. poglavja tega zakona, mora imeti odgovornega vodjo rudarskega projekta, ki skrbi za koordinacijo posameznih delov projekta, za upoštevanje določb 40. člena tega zakona, za celovitost in kakovost projekta ter za rok izdelave. .
45.	člen
(1)	Samostojni projektant iz 44.. člena tega zakona je lahko samo, kdor ima:
1.	visoko izobrazbo, strokovni izpit in tri leta ustrezne prakse;
2.	višjo izobrazbo, strokovni izpit in pet let ustrezne prakse;
3.	srednjo izobrazbo, strokovni izpit in deset let ustrezne prakse.
(2)	Odgovorni vodja rudarskega projekta iz drugega odstavka 44. člena tega zakona je lahko samo samostojni projektant z visoko izobrazbo rudarske stroke.
46.	člen
Delavec, ki je pooblaščen za zastopanje organizacije združenega dela iz 43. člena tega zakona, mora na rudarskem projektu potrditi, da samostojni projektant in odgovorni vodja rudarskega projekta izpolnjujeta pogoje iz 45. člena tega zakona.
47.	člen
Rudarski projekt ter izjavo, da so v projektu upoštevane določbe 40. člena tega zakona, podpiše samostojni projektant, ki**je izdelal rudarski projekt ali del rudarskega projekta, ter odgovorni vodja rudarskega projekta.
48.	člen
Revizijo rudarskega projekta opravi organizacija združenega dela, ki je za taka dela registrirana.
49.	člen
(1)	Revizijo rudarskega projekta ali dela rudarskega projekta lahko opravi samo revident z visoko izobrazbo, ki je bil vsaj dve leti samostojni projektant.
(2)	Revizije rudarskega projekta ni mogoče poveriti delavcu organizacije združenega dela, ki je projekt izdelala, in ne delavcu organizacije, katere projekt je v reviziji.
50.	člen
(1)	Revident rudarskega projekta preveri, ali so v rudarskem projektu upoštevane določbe 40. člena tega zakona. -
(2)	Pred revizijo rudarskega projekta za gradbene objekte na površini, ki so v neposredni zvezi s tehnološkim procesom raziskovanja ali izkoriščanja, mora organizacija združenega dela, ki je izdelala projekt, izvršiti njegovo kontrolo v smislu določb zakona o Graditvi objektov.
51.	člen
(1)	Organizacija združenega dela, ki je opravila revizijo rudarskega projekta, potrdi z revizijsko klavzulo, da je opravila revizijo v skladu s 50. členom tega zakona.
(2)	Revizijsko klavzulo podpiše delavec, ki je pooblaščen za zastopanje organizacije združenega dela, ki je opravila revizijo.
(3)	V revizijski klavzuli mora biti naveden revident, ki je revidiral rudarski projekt, z navedbo, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 49. člena tega zakona ter izpisek iz registra gospodarskih organizacij, da Organizacija združenega 'dela izpolnjuje pogoje za opravljanje revizije rudarskih projektov.
(4)	Če je opravilo revizijo posameznih delov rudarskega projekta več revidentov, mora biti v revizijski klavzuli navedeno, kateri del rudarskega projekta so revidirali posamezni revidenti, z navedbo, da izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 49. člena tega zakona.
52.	člen
(1)	Revizijo rudarskega projekta, po katerem izvaja organizacija dela na podlagi dovoljenja tehničnega vodje, opravi organizacija sama ali organizacija združenega dela, ki je registrirana za revizijo rudarskih projektov.
(2)	Revizije rudarskega projekta iz prejšnjega odstavka tega člena ne sme opraviti projektant, ki je izdelal zadevni rudarski projekt.
(3)	Pred revizijo da svoje mnenje služba za varstvo pri delu organizacije same.
(4)	Natančnejše predpise o reviziji, ki jo" opravi organizacija sama, predpiše organizacija.
IV.	PRIDOBIVANJE- DOLOČENIH RUDNIN
53.	člen
(1)	Občani, stanovanjske zadruge, civilne pravne osebe, družbene organizacije, krajevne skupnosti in društva, smejo pridobivati na površini zemlje rudnine iz 9. in 10. točke 3. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: druge rudnine), vendar samo za svoje gradbene namene ali za druge lastne potrebe.
(2)	Samostojni obrtniki, pogodbene organizacije združenega dela in obrtne zadruge (v nadaljnjem besedilu: obrtnik) lahko pridobivajo druge rudnine na površini zemlje le, kadar jim je to dovoljeno po določbah obrtnega zakona.
54.	člen
Za pridobivanje drugih rudnin je potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za rudarstvo, razen v primerih, ko se druga rudnina izkoristi kot gradbeni material, pridobljen iz izkopov ali odkopov na gradbišču.
55.	člen
V zahtevi za dovoljenje iz 54. člena tega zakona mora biti navedeno oziroma ji priloženo:
1.	rudnina, ki naj bi bila predmet pridobivanja;
2.	opis, kako se bo rudnina pridobivala;
3.	lokacijsko dovoljenje;
4.	dovoljenje za opravljanje ustrezne obrtne de-, javnosti, če prosi za dovoljenje obrtnik;
5.	dokazilo o pravici uporabe zemljišča, na katerem je pridobivalni prostor;
6.	opis kako oziroma za kakšen namen se bo usposobilo zemljišče po končanem pridobivanju rudnine.
56.	člen
Občinska skupščina lahko določi z urbanističnim dokumentom prostore, na katerih je dopustno pridobivanje drugih rudnin brez dovoljenja za pridobivanje; določi organ upravljanja ter predpiše red pridobivanja in plačilo stroškov za vzdrževanje prostora.
57: člen
Pri pridobivanju drugih rudnin je treba upoštevati predpise o tehničnih ukrepih in predpise o varstvu pri delu.
V.	INSPEKCIJSKI ORGAN
58.	člen
(1)	Nadzorstvo nad tem. kako organizacije, ki raziskujejo ali izkoriščajo rudnine, ter posamezniki, izpolnjujejo tehnične predpise, določbe tega zakona in druge predpise, ki veljajo za ta dela, neposredno opravlja republiška rudarska inšppkcija po republiških rudarskih inšpektorjih.
(2)	Organi iz prvega odstavka tega člena nadzirajo tudi dela obratov, ki so v neposredni zvezi s tehnološkim procesom raziskovanja ali izkoriščanja rudnin.
(3)	Pri nadzorstvu nad izvajanjem ukrepov za varstvo pri delu imajo rudarski inšpektorji pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin iz 1. do 7. točke
3.	člena tega zakona tudi pravice in dolžnosti, ki jih imajo inšpektorji dela na podlagi zakona o varstvu pri delu, razen pravic in obveznosti v zvezi z nadzorstvom nad izvajanjem predpisov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci.
59.	člen
Ce rudarski inšpektor pri nadzorstvu nad raziskovalnimi deli ugotovi kršitev predpisov ali stanje, ki ni v skladu s predpisi, ima pravico in dolžnost predlagati upravnemu organu, pristojnemu za rudarstvo, da ukrepa v smislu določb 19. člena tega zakona.
60.	člen
Rudarski inšpektor mora takoj na mestu preiskati vzroke smrtnih ali skupinskih nesreč ter odrediti ukrepe, ki jih je treba nemudoma storiti* in v čim krajšem času dati obrazloženo mnenje o vzrokih nesreče.
61.	člen
(1)	Organ rudarske inšpekcije mora vsaj enkrat v šestih mesecih opraviti inšpekcijo jamskih obratov, ki jih ogroža metan, nevaren premogov prah, kremenov prah ali živosrebrni hlapi, ter mesta, kjer je nevarnost radioaktivnih sevanj.
(2)	Inšpekcijo preostalih obratov pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin, pa mora opraviti vsaj enkrat na leto.
62.	člen
(1)	Rudarski inšpektor, ki nadzira podzemeljsko raziskovanje ali izkoriščanje rudnin in raziskovanja in izkoriščanja nafte, zemeljskih plinov ter mineralnih in radioaktivnih voda, je lahko samo diplomirani rudarski inženir, ki ima najmanj deset let prakse pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin, od tega vsaj osem let pri. podzemeljskih delih ter opravljen strokovni izpit
(2)	Rudarski inšpektor, ki nadzira raziskovanje ali izkoriščanje rudnin na površini, je lahko diplomirani rudarski inženir, ki ima najmanj pet let prakse pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin, in opravljen strokovni izpit.
(3)	Rudarski inšpektor, ki nadzira elektroenergetske
in strojne naprave, je lahko diplbmirani rudarski, elektro ali strojni inženir, ki ima vsaj pet let ustrezne prakse za nadzor raziskovanja ali izkoriščanja rudnin na površini ali pod zemljo, ih opravljen strokovni izpit.	(
(4)	Rudarski inšpektor, ki nadzira rudarska podzemeljska dela. ki jih ogroža metan ali nevaren premogov prah. mora imeti od prakse iz prvega odstavka tega člena vsaj tri leta prakse v jamskih obratih, ki jih
ogroža metan ali nevaren premogov prah.
VI.	POSEBNE DOLOČBE
63.	člen
(1) Če naj se postavijo na zemipscu. v mejah pri-dobivalnega prostora, gradbeni objekti, je treba pred
izdajo lokacijskega dovpljenja zahtevati od organizacije mnenje o tem,, ali je glede na rudarska dela mogoče postaviti gradbeni objekt.
(2)	če utegne priti po obrazloženem mnenju organizacije zaradi rudarskih del do poškodbe gradbenega objekta, lahko zahteva organ, ki je pristojen za izdajo lokacijskega dovoljenja, o tem tudi mnenje upravnega organa, ki je pristojen dovoliti izkoriščanje.
(3)	če je tudi po mnenju upravnega organa, ki je pristojen dovoliti izkoriščanje, dana možnost poškodbe za gradbeni objekt, se lokacijsko dovoljenje ne izda.
(4)	Lokacijsko dovoljenje se sme izjemoma izdati, čeprav je po mnenju organizacije oziroma upravnega organa, ki je pristojen dovoliti izkoriščanje, dana možnost poškodbe, vendar le tedaj, če ni nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, če se investitor pismeno odpove pravici do odškodnine za škodo, ki utegne nastati kot posledica rudarskih del, in če se ta njegova izjava zaznamuje v zemljiški knjigi.
64.	člen
(1)	Ce‘je to v splošno korist, se smejo graditi čez pridobivalni prostor javne ceste, železniške proge, prekopi ter druge prometne poti, električni vodi visoke napetosti, vodovodi, naftovodi in plinovodi z določenimi varnostnimi stebri.
(2)	Preden izdela investicijski program za objekte iz prvega odstavka tega člena, mora investitor zahtevati od organizacije mnenje o tem, katera smer in lega teh objektov na pridobivalnem prostoru bi bila najprimernejša.
(3)	Organizacija ima pravico zahtevati odškodnino za dejansko škodo, povzročeno z gradnjo objektov iz prvega odstavka tega člena.
65.	člen
(1)	Organizacija sme uporabljati površinske vode po predpisih o vodah.
(2)	Vode, ki se odprejo s podzemslVimi rudarskimi deli, sme organizacija uporabljati zase vse do njihovega izliva v stalno površinsko vodo.
(3)	Organizacija je dolžna očistiti odplake škodljivih sestavin, preden jih spusti v površinsko vodo.
66.	člen
Organizacija mora dovoliti drugi organizaciji, ki izkorišča rudnine na sosednjem pridobivalnem prostoru, da odpre ali prebije odprtine za zračenje ali odvajanje vode, če se s takimi deli ne spravi v nevarnost njen obrat.
67.	člen
(1)	Organizacija mora dovoliti drugi organizaciji, ki izkorišča rudnine na sosednjem pridobivalnem prostoru, da zgradi oziroma odpre ali prebije na njenem pridobivalnem prostoru ceste, industrijske tire in druge prometne poti za prevažanje oziroma odvažanje rudnin in da uporablja obstoječe naprave za proizvodnjo in prenos električne in druge energije.
(2)	Organizacija je dolžna dovoliti dela iz prvega odstavka tega člena samo, če bi drugačna izvedba teh del povzročila nesorazmerno visoke' stroške oziroma je dolžna dovoliti uporabo naprav samo, če ima kaj prostih zmogljivosti.
(3)	Če se organizaciji ne sporazumeta glede zgraditve objektov oziroma uporabe zmogljivosti, odloča o tem organ, ki je dal dovoljenje za izkoriščanje.
68.	člen
(1)	če je treba delo v jamskih obratih in na površinskih kopih ali njihovih delih ali obratih za izkoriščanje nafte, zemeljskih plinov, mineralnih ali radioaktivnih voda zaradi nepričakovanih ovir (vdor plinov in vode, zruški v zvezi s hribovskim udarom, jamski požari, ovire na glavnih poteh za zračenje, prehod, odvodnjavanje vode in prevoz, plazenje terena, izbruhi in podobno) začasno prekiniti, mora organizacija o taki oviri obvestiti organ rudarske inšpekcije najpozneje v 24 urah po ustavitvi del.
(2)	O začasni ustavitvi del, ki je bila že prej v na- . Črtu, mora organizacija obvestiti organ rudarske inšpekcije 15 dni pred ustavitvijo del.
'	(3) Pred ustavitvijo del po drugem odstavku tega
Člena, ki bo trajal več kot 15 dni, je treba opraviti potrebne meritve in dopolniti rudarske načrte, posebej pa napraviti zapisnik o vzrokih za ustavitev dela in ugotoviti v njem nevarnosti, ki utegnejo nastati pri ponovnem odpiranju jame in njenega dela.
(4)	Med začasno prekinitvijo in začasno ustavitvijo dela je treba glavne jamske prostore vzdrževati v takem stanju, da se- je mogoče brez nevarnosti gibati po njih.
69.	člen
d)	Če pride iz kakršnegakoli vzroka do popolne in trajne ustavitve izkoriščanja v posameznih jamskih obratih ali na površinskih kopih, mora organizacija o tem obvestiti organ, ki je izdal dovoljenje za izkoriščanje, in organ'rudarske inšpekcije najmanj 15 dni pred ustavitvijo del.
(2)	O ustavitvi del v posameznih obratih ali kopih odloča organ upravljanja organizacije, ki izkorišča rud-1 nine. 1
(3)	Če se ustavi delo, lahko imenuje organ, ki je dal dovoljenje za izkoriščanje, komisijo, ki naj na samem kraju preizkusi razloge za ustavitev del ter ugotovi rezerve rudnin in njihovo izčrpanost.
(4)	Če organizacija preneha, se izročijo vsi rudarski načrti, merske knjige in- druga dokumentacija o stanju rudarskih del ob prenehanju organizacije v hrambo Arhivu Slovenije; upravnemu organu, ki je izdal dovoljenje za izkoriščanje, pa potrdilo Arhiva Slovenije o prevzeti dokumentaciji.
(5)	Vsaki organizaciji združenega dela, ki se zanima za obnovitev del na opuščenem pridoblvalnem prostoru, je Arhiv Slovenije dolžan dati na vpogled gradivo iz prejšnjega odstavka tega člena.
70.	člen
Republiški komite za energetiko izda v soglasju z republiškim sekretarjem za industrijo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona:
1.	predpise o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, nadzorno-tehničnega osebja ter vodij posameznih tehničnih služb pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin;
2.	predpise o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov;
3.	predpise o raziskovalnem prostoru;
:4. predpise o pridobivalnem prostoru;
5.	predpise o poročanju o rezultatih raziskovanja v raziskovalnem prostom;
6.	predpise o evidenci in katastru raziskovalnih in pridobivalnih prostorov;
7.	predpise o rudarskih načrtih;
8.	predpise o rudarskih projektih;
9.	predpise o dolgoročnem programu razvoja izkoriščanja rudnin in letnem programu izkoriščanja rudnin;
10.	predpise, katera dela štejejo za izkoriščanje rudnin;
11.	predpise o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv posameznih rudnin in evidenci o njih.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
71.	člen
(1)	Z zaporom se kaznuje za kaznivo dejanje:
1.	kdor prinese v jamo z metanom ali kakšnim drugim vnetljivim plinom ali nevarnim premogovim prahom lahko vnetljivo snov ali kakšno drugo stvar, ki jo je prepovedano prinesti v jamo;
2.	kdor poizkusi dejanje iz 1. točke tega odstavka;
3.	kdor je določen, da oskrbuje skladišče ali shrambo razstreliv v rudniku, ali kdor kakorkoli drugače prihaja v te prostore, če se ne ravna po predpisanih ukrepih za varstvo pri delu;
4.	odgovorni vodja ali strokovna oseba v tehnološkem procesu ali V službi za varstvo pri delu. če ne izvaja na tak način, kot to določajo predpisi, ukrepov za varstvo pri delu, ki se nanašajo na varstvo pri eksploziji metana, drugih nevarnih plinov ali premogovega prahu ali pred agresivnim mineralnim prahom, ionizirajočim sevanjem, silikozo, vdorom vode ali požarom, ali ne kontrolira njihovega izvajanja.
(2)	Kdor stori dejanje iz 1. točke prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
72.	člen
Z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta se kaznuje za kaznivo dejanje:
1.	projektant rudarskega projekta, če pri projektu ne upošteva tehničnih normativov, predpisov in standardov iz 40. člena tega zakona, ali jih očitno nepravilno uporabi;
2.	revident rudarskega projekta, če malomarno revidira rudarski projekt glede na določbo prvega odstavka 50. člena tega zakopa.
73.	člen
(1)	Z denarno kaznijo do 1.000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek;
1.	organizacija, ki izkorišča rudnine brez predpisanega dovoljenja;
2.	organizacija, ki raziskuje rudnine brez predpisanega dovoljenja.
(2)	Za dejanje 1 iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 30.000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije.
74.	člen
(1)	Z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski postopek organizacija:
1.	če ne prijavi v določenem roku začetek raziskovanja ali izkoriščanja rudnin;
2.	če pridobiva pri raziskovalnih delih večjo količino rudnin, kot jo nujno zahtevajo raziskovalna dela in tehnološke preiskave;
3.	če ne vodi evidence o količini rudnin, ki jih je
pridobila pri raziskovalnih delih, če nima dokumentov o razpolaganju z njimi ali če ne obvesti organa, ki ji je dal dovoljenje za raziskovanje, o razpolaganju z njimi;	,
4.	če ne pošlje v določenem roku poročila o rezultatih raziskovanja ali če po končanih delih pri raziskovanju ali' izkoriščanju ne pošlje pristojnim organom poročila z vso dokumentacijo o izvršenih delih;
5.	če ne organizira službe za varstvo pri delu, ali ne izvede predpisanih ukrepov za varstvo pri delu ali ukrepov za varnost ljudi in zavarovanje premoženja ter varovanja okolja;
6.	če ne izvaja dela po rudarskih projektih;
7.	če nima rudarskih načrtov ali če jih redno ne dopolnjuje, če ne opravlja rudarskih merjenj ali nima knjige rudarskega nadzora;
8.	če po končanem raziskovanju ali izkoriščanju ne ukrene potrebnega zavarovanja ali ne poskrbi, da se omogoči ponovna uporaba zemljišča, ki je bilo poškodovano z rudarskimi deli.
(2)	Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 20.000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije.
75.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija:
1.	če takoj ne obvesti organa rudarske inšpekcije o vsaki smrtni ali skupinski nesreči in o njenih vzrokih, ali če ne obvesti v določenem roku pristojne organe o ustavitvi del;
2.	če ne ravna po odločbi organa rudarske inšpekcije;
3.	če postavi za vodjo rudarskih del koga, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
4.	če ne dovoli rudarskemu inšpektorju vstopiti v Poslovne ali obratne prostore ali pregledati načrte, poročila ali drugo dokumentacijo o stanju rudarskih del, ali če ga kako diugače ovira pri inšpekciji.
(2)	Za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije.
76.	člen
(1)	Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba iz 53. člena tega zakona:
1.	če se ukvarja s pridobivanjem rudnin brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem;
2.	če ob prenehariju pridobivanja ne poskrbi za zavarovanje in ureditev pridobivalnega prostora.
(2)	Za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena s<? kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev tudi od-Sovorna oseba pravne osebe iz 53. člena tega zakona.
(3)	Občan se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
77.	člen
(1)	Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek odgovorna oseba organizacije ali samostojni obrtnik:
1.	če ne poskrbi za izvajanje varstvenih normativov ali za to, da delavci uporabljajo sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu;
2.	če ne poskrbi, da se delovne priprave ali naprave vzdržujejo v določenem stanju in uporabljajo v njihov namen v zvezi z varstvom pri delu.
(2)	Denarno kazen iz prvega odstavka tega člena izreče in izteria rudarski inšpektor takoj na mestu.
78.	člen
(1)	Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki prodaja druge rudnine.
(2)	Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se izreče varnostni ukrep odvzema premoženjske koristi.
79.	člen
Pfeihoženjska korist, dosežena z dejanji iz 1. točke prvega odstavka 73. člena, 2. točke prvega odstavka 74. člena in 1. točke prvega odstavka 76. člena tega zakona, se storilcu prestopka oziroma prekrška odvzame.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
!
80.	člen
Republiški komite za energetiko izda v soglasju z republiškim sekretarjem za industrijo in republiškim sekretarjem za delo varstvene in tehnične predpise s področja rudarstva, če tehničnih predpisov ne izda pristojni zvezni organ.
^	81. člen
(1)	Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 37/69).
(2)	Z dnem iz prejšnjega odstavkiT'tega člena se. na območju Socialistične republike Slovenije preneha uporabljati temeljni zakon o rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9/66), razen tistih njegovih 'določb, ki so ostale v veljavi kot določbe zveznega zakona.
82. člen
Dokler ne bodo izdani novi predpisi, se kot republiški predpisi še haprej uporabljajo:
1.	pravilnik o evidenci in katastru raziskovalnih prostorov in eksploatacijskih polj (Uradni list FLRJ, št. 51/59 in Uradni list FLRJ, št. 1/60);
2.	pravilnik o strokovni usposobljenosti za vodilna delovna mesta v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 25/63);
3.	pravilnik o vsebini rudarskih projektov s področja izkoriščanja nafte in zemeljskih plinov (Uradni list SFRJ, št. 21/68);
4.	pravilnik o vsebini rudarskih projektov za izkoriščanje trdnih mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 21/68);
5.	Navodilo o poročanju o rezultatih raziskovanja in razpolaganja z mineralnimi surovinami pridobljenimi z raziskovalnimi deli (Uradni list FLRJ, št. 51/59);
6.	navodilo za obogatitev in oplemenitev mineralnih surovin, ki se smatrajo za izkoriščanje (Uradni list FLRJ, št. 51/59 in 1/60);
7.	pravilnik o tehničnih predpisih o rudarskem merjenju, o merilnih knjigah in o rudarskih načrtih (Uradni list FLRJ, št. 45/60);
8.	predpisi o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv posameznih mineralnih surovin in evidenci o njih (Uradni list SFRJ, št. 50/66).
83. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 310-4/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
.	795.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili
Razglaša se zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
11.	junija 1975 in na seji Zbora občin dne 11. junija 1975.
St. 53-6/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Predsednik
%	Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o zdravstvenem nadzorstvu nad živili I. 2
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja zdravstveno hadzorstvo nad proizvodnjo in prometom z živili z namenom, da se prebivalstvu zagotovi zdravstveno neoporečna prehrana in s tem zavaruje njegovo zdravje.
2.	člen
S proizvodnjo živil je mišljena po tem zakonu tudi obdelava, predelava in priprava, živil.
S prometom živil sta mišljena po tem zakonu vsako ravnanje in postopek z živili od trenutka, ko je končana proizvodnja, pa do trenutka, ko je živilo Izročeno potrošniku.
3.	člen
Pod zdravstvenim nadzorstvom so:
1.	surovine, ki so namenjene za proizvodnjo živil;
2.	proizvodnja in promet z živili ter vsako drugo ravnanje z njimi;
3.	objekti, prostori, transportna sredstva, oprema, posoda, pribor, embalaža in vse druge priprave, ki se uporabljajo ali prihajajo v dotik z živili pri njihovi proizvodnji in prometu;
4.	osebe, ki prihajajo na svojih delovnih mestih v proizvodnji ali prometu z živili v dotik z njimi;
5.	vse snovi, ki se dodajajo živilom, da se podaljša njihovo trajanje, da se ohrani biološka vrednost, da dobijo boljši videz, okus, vonj in da se olajša tehnološki postopek pri proizvodnji (dodatki) in vse snovi, ki se dodajajo zaradi obogatitve živila ali da se doseže kakšna druga lastnost.
II.	ZAGOTOVITEV HIGIENSKIH POGOJEV V PROIZVODNJI IN PROMETU Z ŽIVILI
4.	člen
Prostori, v katerih se živila ali surovine proizvajajo, hranijo ali dajejo v promet, morajo biti higiensko in sanitarno-tehnično neoporečni.
Naprave, opremo in pribor v teh prostorih je treba vzdrževati v higienskem stanju.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo izda, v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, natančnejše predpise o higienski in sanitarno-tehnični neoporečnosti, ki jih morajo izpolnjevati prostor, v katerih se živila proizvajajo oziroma izročajo v promet.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izda v soglasju z republiškim komitejem za zdravstvo in socialno varstvo natančnejše predpise o higienski in sanitarno-tehnični neoporečnosti, ki jo morajo izpolnjevati prostori za primarno živilsko predelavo.
5.	člen
Prepovedana sta proizvodnja in promet z živili v prostorih:
1.	ki se uporabljajo za stanovanja, ali so v neposredni zvezi s stanovanjem;
2.	ki niso priključeni na vodovod in kanalizacijo, če sta vodovod in kanalizacija v tem kraju;
3.	v katerih je spravljeno blago, ki lahko onesnaži živila z nesnago, bolezenskimi klicami ali zajedale!, strupenimi in drugimi zdravju škodljivimi snovmi oziroma, če se živila od njega lahko navzamejo tujega oziroma neprijetnega vonja ali okusa;
4.	ki ne izpolnjujejo drugih osnovnih higienskih zahtev.
Natančnejše predpise glede uporabe tega člena predpiše republiški komite za zdravstveno In socialno varstvo.	'
6.	člen .
Voda, ki je namenjena oskrbi .proizvodnje in prometu z živili, ne sme vsebovati zdravju škodljivih snovi iznad dovoljenih mej, tako glede fizikalnih lastnosti, kemijske sestave ter stopnje biološke, mikrobiološke in radiološke kontaminacije.
Ce ni kanalizacije v kraju, kjer organizacija združenega dela, druga organizacija ali samostojni obrtnik
proizvaja oziroma prodaja živila, mora urediti lastno odvajanje in čiščenje odplak na način, ki ga določi pristojni sanitarni inšpektor.
7.	člen
Naprave, oprema, pribor in druge priprave v prostorih, kjer se živila pripravljajo ali izročajo v promet, morajo biti iz takega materiala, ki ne vpliva škodljivo na zdravje ljudi ali na zdravstveno neoporečnost živil, in take, da se dajo lahko ter uspešno čistiti in raz-kuževati. *
8.	člen
Živila 'se smejo prevažati samo tako, da je med transportom zagotovljena njihova higienska neporeč-nost.
Posebno transportno sredstvo in posebna embalaža, ki sta namenjena za prevoz oziroma za prenos določenih živil, se ne smeta uporabljati za prevoz pošiljk, ki bi lahko neugodno vplivale na živila oziroma vzbujale odpor pri potrošniku.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo izda, v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, natančnejše predpise, kako, se zagotavlja higienska neoporečnost živil med prevozom.
9.	člen
V proizvodnji in prometu z živili ne smejo biti zaposlene osebe:
1.	ki bolehajo za kakšno nalezljivo boleznijo ali za boleznijo, ki jo povzročajo čreVesni ali kožni zajedalci;
2.	ki izločajo povzročitelje nalezljivih bolezni (kli-conosci);
3.	ki bolehajo za takšno boleznijo, ki vzbuja odpor
pri potrošnikih.	,
Določba 3. točke prejšnjega odstavka tega člena ve-1 Ija le za osebe, ki so zaposlene v prometu z živili.
Osebe, ki so zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili, morajo biti zdravstveno pregledane vsakih 12 mesecev, na kliconoštvo pa vsakih 6 mesecev.
Organizacija združenega dela, druge organizacije in zasebni delodajalci rhorajo skrbeti za redno opravljanje zdravstvenih pregledov iz tretjega odstavka tega člena ter \4pditi o teh pregledih ustrezno evidenco.
10.	člen
Osebe, ki prihajajo na delovnem mestu v proizvodnji ali prometu v neposreden dotik z živili, morajo uporabljati posebno delovno obleko in obutev, ki zagotavlja higiensko varstvo živil.
Posebno delovno obleko in obutev mora priskrbeti in vzdrževati proizvajalec živil oziroma tisti, ki opravlja promet z njimi.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo izda natančnejše predpise o posebni delovni obleki in obutvi za osebe iz prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Osebe, zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili, ki na svojih delovnih mestih prihajajo v neposreden dotik z živili, morajo imeti osnovno znanje o higieni živil in osebni higieni.
Osnovno znanje o higieni živil in osebni higieni pridobijo osebe iz prvega odstavka tega člena na tečajih. ,
Osebe iz prvega odstavka tega člena si morajo pridobiti osnovno znanje o higieni živil in osebni higieni najpozneje v šestih mesecih po začetku dela. \
Stroške za tečaj plača organizacija združenega dela, v kateri je oseba zaposlena, oziroma samostojni obrtnik.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo predpiše program tečajev ter način in postopek za opravljanje izpitov.
III.	PRODAJA ŽIVIL ZUNAJ POSLOVNIH PROSTOROV
12 člen
Prodaja živil zunaj poslovnih prostorov je dovoljena samo, če so zagotovljeni pogoji za higiensko ravnanje z živili in higiensko varstvo živil pred škodljivimi vplivi.
13.	člen
Za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov se šteje:
1.	prodaja na stojnicah, ki niso stalno prodajno mesto;
2.	priložnostna prodaja ha raznih prireditvenih mestih, proslavah in podobno.
14.	člen
Za izdajo dovoljenja za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov je potrebno poprejšnje soglasje občinskega upravnega organa, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo. Za izdajo dovoljenja za prodajo živil' živalskega izvora zunaj poslovnih prostorov je potrebno poprejšnje soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za sanitarno inšpekcijo in veterinarsko inšpekcijo.
Dovoljenje za prodajo živil po prvi točki 13. člena tega zakona se lahko izda samo za določen čas. dovoljenje za prodajo po drugi točki 13. člena pa za vsak primer posebej, izjemoma tud* za določen čas.
Če gre za prodajo živil na prireditvah, proslavah, zborovanjih in podobno (druga točka 13. člena tega zakona) mora prireditelj priglasiti prodajo živil očganu iz prvega odstavka tega člena najkasneje 8 dni pred pričetkom prodaje in mu obenem sporočiti ime osebe, ki bo odgovorna za izpolnitev pogojev.
15.	člen
Potujoča prodaja industrijsko pakiranih zmrznjenih živil in sladoleda je dovoljena ob pogoju, da se hranijo v higiensko urejenih konservatorjih in na predpisani temperaturi.
Prodaja nepakiranega sladoleda zunaj prostorov je dovoljena le v primeru, če je urejena prodaja sladoleda neposredno iz avtomatov za proizvodnjo in polnjenje sladoleda in če so zagotovljeni pogoji iz 12., 14. in 16. člena tega zakona.
16.	člen
Osebe, ki pripravljajo in prodajajo živila zunaj poslovnih prostorov, morajo pri pripravljanju živil in prevozu živil do prodajnega mesta in pri prodaji skrbeti za ustrezno osebno higieno, za to, da so prodajni prostori, posoda, pribor, oprema, prevozna sredstva ter okolica čisti, živila pa zavarovana pred škodljivimi vplivi.
Osebe, ki pripravljajo in prodajajo živila zunaj poslovnih prostorov, ali prodajajo neembaliraria živila,
morajo biti zdravstveno pregledane po 9. členu tega zakona in pri delu uporabljati predpisano delovno obleko.
Skupščina občine lahko po potrebi natančneje,predpiše način prodaje živil zunaj poslovnih prostorov.
IV.	ORGANI ZA OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA NADZORSTVA NAD ŽIVILI
17.	člen
Za zdravstveno nadzorstvo nad živili so odgovorni in ga opravljajo upravni organi, ki so pristojni za sanitarno inšpekcijo, za živila živalskega izvora pa tudi upravni organi, ki so pristojni za veterinarsko inšpekcijo (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za inšpekcijo).
18.	člen
Ce organ, pristojen za inšpekcijo ugotovi, da je dana podlaga za ukrep iz pristojnosti drugega inšpekcijskega organa, ga mora o tem takoj obvestiti.
Ce je zaradi varstva zdravja prebivalstva treba opraviti kakšen ukrep zunaj območja organa, ga sme opraviti organ tudi zunaj svojega območja. To pa mora takoj sporočiti organu, pristojnemu za inšpekcijo, na katerega območju je opravil ukrep.
V.	IZVAJANJE ZDRAVSTVENEGA NADZORSTVA NAD ŽIVILI IN SUROVINAMI
19.	člen
Organizacija združenega dela, ki proizvaja živila je dolžna:
1.	pred začetkom proizvodnje živil za prodajo preizkusiti surovine in se prepričati o njihovi zdravstveni neoporečnosti;
2.	preizkusiti živila pred izročitvijo v promet in se prepričati, če ustrezajo predpisom o zdravstveni neoporečnosti;
3.	voditi evidenco o preizkusih.
Organizacija združenega dela iz prvega odstavka tega čl,ena mora poskrbeti za potrebne preizkuse živil, ki jih proizvaja, tako, da jih preizkuša njen živilski laboratorij, ali pa, da zagotovi strokovni odvzem in pošiljanje vzorca proizvodnje v preizkus organizaciji združenega dela, ki je določena za preizkušanje živil.
Samostojni obrtnik, ki proizvaja živila, mora zagotoviti strokovni odvzem in pošiljanja vzorcev svoje proizvodnje v preizkus organizaciji združenega dela, določeni za preizkušanje živil, ob pogojih, ki veljajo za organizacijo združenega dela.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo predpiše, v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako morajo biti opremljeni laboratoriji iz drugega odstavka tega člena in kakšno strokovno izobrazbo morajo imeti delavci, ki v njih delajo.
20.	člen
Vsak proizvajalec živil in vsak, ki izroča živila v promet, lahko zahteva od zdravstvenih in drugih organizacij združenega dela, ki so določene za preizkušanje živil, da na njegove stroške analizirajo vzorce živil in surovin, ki so namenjene proizvodnji živil.
21.	člen
Organ, pristojen za inšpekcijo, opravlja zdravstveno nadzorstvo nad živili in surovinami tam, kjer se živila proizvajajo, kakor tudi tam, kjer se hranijo ali izročajo v promet.
22.	člen
Organizacija združenega dela in drugi proizvajalci ter prodajalci morajo dati organu, ki je pristojen za inšpekcijo, brezplačno na razpolago potrebno količino živil ali surovin, da vzame vzorec. O tem, da je bil vzet vzorec, se sestavi zapisnik.
23.	člpn
Ko vzame organ,, pristojen za inšpekcijo vzorec, ga mora takoj, najkasneje pa v 24 urah po odvzemu poslati v analizo organizaciji združenega dela, določani za preizkušanje živil.
Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora pričeti z analizo vzorca poslanih živil oziroma surovin takoj, najkasneje pa v '44 urah po sprejemu, za analizo uporabiti najhitrejši možni postopek ter rezultat analize takoj, najkasneje pa v 24 urah pismeno, V nujnih primerih pa tudi ustno, posredovati organu, ki ji je vzorec poslal, oziroma lastniku. Rok od prejema vzorca do obvestila o rezultatu analize ne sine biti daljši od 15 dni.
Ce je z analizo ugotovljeno, da je preizkusni vzorec živila oziroma surovine zdravstveno oporečen za prehrano ljudi, se mora to v poročilu navesti, poleg tega pa še, ali gre za živila, ki so nepravilno ali ki sploh niso deklai irana.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo določi organizacije združenega dela, ki preizkušajo živila.	,
24.	člen
Izid analize ima moč dokaza o zdravstveni neoporečnosti oziroma o oporečnosti živila ali surovine, katerih vzorec je bil preizkušen.
Izid iz prvega odstavka tega člena je mogoče izpodbijati le z zahtevo, da se opravi superanaliza.
25.	člen
Ce organizacija združenega dela ali kakšen drug proizvajalec ali prodajalec, katerih živila ati surovine so bile na podlagi vzorcev preizkušene, ni zadovoljen z izidom analize, lahko najkasneje v osmih dneh po njegovem prejemu zahteva od organa, pristojnega za inšpekcijo, čigar pooblaščeni delavec je vzel vzorec za analizo, naj pošlje duplikat vzorca, ki je bil vzet istočasno in na enak način, na superanalizo določeni organizaciji združenega dela, ki jo sam navede.
Organ, pristojen za inšpekcijo, pa lahko tudi brez zahteve iz prvega odstavka tega člena pošlje duplikat vzorca živila na superanalizo v primerih, če sam 'posumi v izid analize ali če gre za hitro pokvarljivo živilo, katerega vzorec (duplikat) bi do sporočitve izida lahko postal zdravstveno oporečen.
Ce gre za hitro pokvarljivo živilo, katerega vzorec (duplikat) bi do sporočitve izida lahko postal zdravstveno oporečen, ga mora organ, pristojen za inšpekcijo, če to zahteva organizacija združenega dela ali kakšen drug proizvajalec ali prodajalec, takoj poslati v superanalizo, hkrati z osnovnim vzorcem.
26.	člen
Ce sta izida superanalizo m analize različna, velja izid superanalize.
Če je organ, ki je pristojen za inšpekcijo, na podlagi analize vzorca ukrenil kakšno zavarovanje, pa izid superanalize pokaže, da takšen ukrep ni potreben, ga mora takoj ustaviti oziroma razveljaviti.
VI.	ZDRAVSTVENO NADZORSTVO NAD PROSTORI, NAPRAVAMI, OPREMO IN PRIBOROM ZA PROIZVODNJO IN PROMET ŽIVIL
27.	člen
Zdravstveno nadzorstvo nad prostori, v katerih se živila proizvajajo, hranijo ali izročajo v promet in nad pripravami, opravo in opremo, ki se pri tem uporablja, opravljajo organi, pristojni za inšpekcijo tako, da pregledujejo prostore oziroma priprave, naprave in opremo.
Organizacija združenega dela in drugi proizvajalci, katerih objekti, prostori, naprave, oprema in pribor so pod zdravstvenim nadzorstvom po določbah tega zakona, morajo omogočiti organom, pristojnim za inšpekcijo, neovirano opravljanje pregleda in jim dati vsa potrebna pojasnila.
O pregledih in ugotovitvah, ki so bile dane ob pregledu, se sestavi zapisnik.
VII.	UKREPI ZA VARSTVO ZDRAVJA POTROŠNIKOV ŽIVIL
28.	člen
Za varstvo zdravja potrošnikov živil ima organ pristojen za inšpekcijo, pravico in dolžnost:
1.	prepovedati promet in razpolaganje z živili, ki so oporečna;
2.	odvzeti živila, ki so oporečna;
3.	odrediti uničenje živil, ki so oporečna, če jih ni mogoče drugače uporabiti ali predelati; 1
4.	^odrediti, da se odpravijo pomanjkljivosti v proizvodnji in prometu z živili;
5.	prepovedati uporabo prostorov, priprav, naprav, opreme in oprave za proizvodnjo in promet z živili;
6.	prepovedati neustrezno embaliranje živil pri proizvajalcu in pri tistem, ki živila embalira;
7.	odrediti, da se odstranijo s takega dela osebe, ki niso uspešno opravile tečaja o higieni živil in osebni higieni;
8.	odrediti, da se prepreči nevarnost za zdravje ljudi, tudi druge varstvene ukrepe in omejitve, ki so določene v tem zakonu in drugih predpisih.
Organ, ki je pristojen za inšpekcijo, odrediti ukrep iz prvega odstavka tega člena z odločbo, ki jo izda organizaciji združenega dela ali drugemu proizvajalcu ali prodajalcu pri katerem so živila in prostori.
29.	člen
Pristojni inšpektor lahko pri opravljanju zdravstvenega nadzorstva ustno odredi določena zavarovanja v naslednjih primerih:
1.	kadar terja nevarnost za življenje ali zdravje ljudi takojšen ukrep brez kakršnegakoli odlaganja;
2.	kadar obstaja nevarnost, da bi kdo prikril, zamenjal ali uničil stvari ali dokaze, če ne ukrene brez odlašanja potrebnega zavarovanja;
3.	kadar gre za živila, ki jih zasebni proizvajalec ali udeleženec v prometu prodaja na trgih ali drugih javnih mestih, na katerih je dovoljeno prodajati živila."
• Organ iz prvega odstavka tega člena, ki je ustno odredil določeno zavarovanje, mora organizaciji združenega dela ali drugemu proizvajalcu ali prodajalcu na njihovo zahtevo izdati pismeno odločbo najkasneje v treh dneh no ustni odredbi.
30.	člen
če pristojni inšpektor sumi, da je živilo zdravstveno oporečno, ali da so uporabljeni dodatki ter snovi za obogatitev biološke vrednosti v nasprotju s predpisi, vzame vzorce sumljivih živil in jih takoj pošlje organizaciji združenega dela, določeni za preizkušanje živil; proizvajalcu oziroma prodajalcu, pri katerem so živila, pa začasno prepove promet s temi živili. Če sumi, da je živilo higiensko oporečno, začasno prepove tudi vsako razpolaganje z njim. Oba ukrepa veljata toliko časa, dokler pristojni inšpektor na podlagi opravljene analize oziroma superanalize vzorca ne izda ustrezne odločbe.
Pristojni inšpektor izda o ukrepu praviloma pismeno odločbo, v primeru iz 29. člena tega zakona pa lahko odloči tudi ustno. Če pusti pristojni inšpektor živilo v hrapnbi pri tistemu, pri katerem ga je našel, ga mora podpisati in popis priložiti zapisniku o odvzemu vzorcev.
31.	člen
Če bj grozila zaradi hitre pokvarljivosti živil gospodarska škoda, lahko organ, pristojen za inšpekcijo, pred dokončno analizo na zahtevo organizacije združenega dela, drugega proizvajalca ali proizvajalca dovoli, da se živilo uporabi ali predela v druge namene, razen za prehrano ljudi.
32.	člen	|
če organizacija združenega dela, ki je opravila analizo ali superanalizo vzorcev živil ugotovi, da je živilo higiensko oporečno, organ pristojen za inšpekcijo z odločbo prepove promet živila in vsako razpolaganje z njim, določi, ali je dovoljena uporaba oziroma predelava v druge namene, razen za prehrano ljudi, in določi namensko uporabo oziroma predelavo higiensko oporečnega živila. Po potrebi lahko organ, pristojen za inšpekcijo, tako živilo pred njegovo predelavo ali uporabo onesposobi za prehrano s tem, da mu doda ustrezno sredstvo (denaturira) ali odredi, da se z denaturira-njem onesposobi za prehrano ljudi.
Če je z analizo oziroma superanalizo ugotovljeno, da je živilo higiensko neoporečno, organ, pristojen za inšpekcijo, razveljavi začasne ukrepe iz 30. člena tega zakona.
33.	člen
.Organ, pristojen za inšpekcijo, odredi, da živila, ki »o higiensko oporečna, pod njegovim nadzorstvom uničijo v primeru:
1.	če grozi od živil očitna nevarnost za zdravje ljudi, ki se drugače ne da odvrniti;
2.	če je s posebnimi predpisi določeno, da je treba tako živilo uničiti.
Šteje se, da je dana očitna nevarnost za zdravje ljudi iz .prvega odstavka tega člena, če je živHo povzročilo obolenje pri ljudeh oziroma če vsebuje povzročitelje nalezljivih bolezni, toksične substance v zdravju škodljivih količinah ali nedovoljene količine radioaktivnih izotopov.
Organ, pristojen za inšpekcijo, odredi v tem primeru takojšnje uničenje živila, ne da bi določil druge namene.
Uničenje živil ali njihova predelava oziroma onesposobitev za prehrano ljudi se opravi pod nadzorstvom organa, pristojnega za inšpekcijo.
Stroške v zvezi z uničenjem živil, njihovo predelavo ali onesposobitev za prehrano trpi tisti, pri katerem so se našla.
34.	člen
Če se za oporečno živilo domneva, da je prišlo v promet na širšem območju, mora organ, pristojen za inšpekcijo, ki je ugotovil njihovo oporečnost, o tem obvestiti pristojne občinske inšpekcijske organe na tem območju in republiški 'sanitarni inšpektorat; če gre za živila živalskega izvora pa tudi republiško veterinarsko upravo.
V primerih, iz prvega odstavka tega člena mora organ, pristojen za inšpekcijo na svojem območju glede takega živila ukreniti ustrezno zavarovanje^
Če se za oporečno živilo domneva, da je prišlo v promet na območjih drugih republik ali avtonomnih pokrajin, obvesti republiški sanitarni Inšpektorat o tem za zdravstveno nadzorstvo nad živili pristojne organe drugih republik ali pokrajin.
35.	člen
Če se z analizo ugotovi, da so živilu dodani dodatki in druge snovi v nasprotju s predpisi, da so živila oporečna glede sestave, ali da so higiensko oporečna zaradi tega, ker jim je iztekel rok uporabnosti, naveden v deklaraciji, da pa se lahko v skladu z obstoječimi predpisi o zdravstveni neoporečnosti uporabijo za prehrano ljudi kot surovine za proizvodnjo živil, odredi organ, pristojen za inšpekcijo, na predlog tistega, pri katerem so se našla, kako naj se uporabijo.
Če tisti, pri katerem so se živila našla, ne predlaga, kako naj se živilp uporabi, ali pa predlogu ni mogoče < ugoditi, organ, pristojen 'za inšpekcijo, sam določi način uporabe.
če živil iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi, odredi organ, pristojen za inšpekcijo, uporabo ali predelavo za druge namene.
36.	člen
Če organ, pristojen za inšpekcijo ugotovi, da so bila živila, za katere je obvezna deklaracija, izročena v promet brez deklaracije ali z nepravilno oziroma nepopolno deklaracijo, prepove njihov nadaljnji promet, dokler se nepravilnost pri deklaraciji ne odpravi ter dokler he prejme dokazila o odpravi pomanjkljivosti.
37.	člen
Kadar ugotovi organ, pristojen za inspeitcijo, pri pregledu, da je oporečnost živila tako očitna, da o tem ni nobenega dvoma, jih lahko po potrebi vzame iz prometa, prepove promet ali vsako razpolaganje, odredi njihovo uničenje, ali jih sam uniči.
Organ, pristojen za inšpekcijo mora na zahtevo tistega, pri katerem so se živila našla, poslati vzorec vzetega ali uničenega živila v analizo za to določeni organizaciji združenega dela, ki jo ta navede.
38.	Člen
če organ, pristojen za inšpekcijo, pri pregledu sumi, da so surovine, ki so bile uporabljene ali name-
njene za proizvodnjo živil, higiensko oporečne glede sestave, ki vpliva na biološko vrednost, vzame vzorec sumljivih surovin in prepove njihovo uporabo, dokler se ne preizkusijo.
Če se pri preizkusu ugotovi, da so surovine higiensko oporečne, odredi organ, pristojen za inšpekcijo, ustavitev proizvodnje živil iz takih surovin. Ta organ lahko bdredi, da se take surovine uporabijo za kakšne druge namene, razen za prehrano ljudi.
Če se take surovine ne morejo predelati ali uporabiti v kakšen drug namen, odredi organ, pristojen za inšpekcijo, njihovo uničenje.
Če se pri preizkusu ugotovi, da so surovine oporečne glede sestave, da pa se lahko brez škodljivih posledic uporabijo za prehrano ljudi kot surovine za proizvodnjo živil, odredi organ, pristojen za inšpekcijo, na predlog tistega, pri katerem so se našla, kako naj se uporabijo.
Stroške uničenja surovin trpi tisti, ki mu surovine pripadajo.
39.	člen
Če organ, pristojen za inšpekcijo ugotovi, da imajo objekti, prostori, naprave, oprema ali pribor, ki so namenjeni ali pa se uporabljajo pri proizvodnji ali prometu živil, pomanjkljivosti, ki neugodno vplivajo na njihovo higiensko neoporečnost, odredi, da se morajo v določenem roku odpraviti.
Če se pomanjkljivosti ne odpravijo v določenem roku, prepove organ, pristojen za inšpekcijo, uporabo objektov, prostorov, naprav, oprave, opreme ali pribora iz prvega odstavka tega člena, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, dokler se odredba o odpravi pomanjkljivosti ne izvrši.
če je zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nastale epidemiološke situacije dana neposredna nevarnost za zdravje ljudi, ali je hudo kršena osnovna higiena, sme organ, pristojen za inšpekcijo, takoj prepovedati uporabo tistih objektov, prostorov oziroma naprav, ki tako nevarnost povzročajo, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
40.	člen
Ue organ, pristojen za inšpekcijo, ugotovi, da je v proizvodnji ali prometu z živili zaposlena oseba, ki po 9. členu tega zakona ne sme biti, odredi organizaciji združenega dela, individualnemu proizvajalcu, ali udeležencu v prometu, da jo takoj odstrani s tega dela.
VIII.	POVRNITEV ŠKODE
41.	člen
Če se s preizkusom živil ali surovin, glede katerih so bili zaradi zavarovanja uporabljeni ukrepi iz VII. poglavja tega zakona, dokončno ugotovi, da so bila živila oziroma surovine neoporečne, ali da njihova oporečnost ni bila takšna, da bi bil potreben ukrep, ki je bil uporabljen, razveljavi za organ, • pristojen za inšpekcijo, ki je odredil ukrep, oziroma izdal o tem odločbo, tako odredbo oziroma odločbo, živila pa vrne tistemu, ki so mu bila vzeta.
Če se vzeta živila ne morejo vrniti zato, ker po bila uničena, ali so se medtem pokvarila, lahko zahteva oškodovanec od družbenopolitične skupnosti povrnitev škode.
Oškodovanec lahko zahteva odškodnino tudi tedaj, če. mu živila niso bila vzeta, pa so se pokvarila zaradi tega, ker mu je bilo prepovedano izročiti jih v promet.
42.	člen
Odškodnina obsega v primerih iz prejšnjega člena tega zakona vrednost, ki jo je imelo uničeno ali pokvarjeno živilo v kraju, kjer se je nahajalo na dan, ko je bil odrejen ukrep.
Zahteva za odškodnino se vloži pri organu, pristojnemu za inšpekcijo, ki je odredil ukrep. Ta organ izda odločbo o odškodnini. Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba in ni mogoč upravni spor.
Ce oškodovanec ni zadovoljen z odločbo o odškodnini, izdano po prvem in drugem odstavku tega člena, lahko uveljavlja odškodtiinski zahtevek s tožbo zoper družbenopolitično skupnost pri pristojnem sodišču.
43.	člen
Družbenopolitična skupnost, ki je povrnila škodo po 41. členu tega zakona, ima pravico zahtevati povračilo (regres) od delavca organa, pristojnega za inšpekcijo, ki je namenoma ali iz velike nepazljivosti povzročil škodo s svojim nezakonitim in nepravilnim delom.
IX.	KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 40.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živil:
1.	če'opravlja proizvodnjo ali promet živil v prostorih, v katerih je to prepovedano (5. člen);
2.	če zaposli v proizvodnji ali prometu živil osebo, ki po 9. členu tega zakona ne sme biti zaposlena.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z, denarno kaznijo do 5.000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge organizacije.
45.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 4U.UUU dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki proizvaja živila, če pred začetkom proizvodnje živil za prodajo ne preizkusi surovin ali pred izročitvijo živil v promet ne preizkusi, če ustrezajo predpisom o zdravstveni neoporečnosti (1. in 2. točka prvega odstavka 19. člena),
Za prekršek Iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 5 000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge organizacije.
46.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živil:
1. če opravlja proizvodnjo ali promet z živili v prostorih, ki ne ustrezajo predpisanim pogojem (prvi odstavek 4. člena);
2 če opravlja prevoz živil na način, ki ne zagotavlja higienske neoporečnosti ali uporablja transportno . sredstvo in embalažo, ki je namenjena izključno za Prevoz oziroma prenos določenih živil, za druge potrebe (8. člen).	k
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaz-nuje z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev tudi odgo-
vorna oseba organizacije združenega dela ali druge organizacije.
47.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 1U.U00 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živil:
1.	če ne poskrbi za delovne obleke, obutev in druga zaščitna sredstva za osebe, ki prihajajo na svojih delovnih mestih v proizvodnji ali prometu z živili v neposreden dotik z živili (10. člen);
2.	če ne vodi evidence o zdravstvenih pregledih zaposlenih (tretji in četrti odstavek 9. člena);
3.	če ne poskrbi, da si osebe, ki prihajajo na svojih delovnih mestih v proizvodnji ali prometu živil v dotik z živili; pridobijo osnovno znanje o higieni živil in osebni higieni (11. člen);
4.	če prodaja živila zunaj poslovnega prostora brez poprejšnjega dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za sanitarno inšpekcijo in veterinarsko inšpekcijo (14. Člen);
5.	če opravlja prodajo zmrznjenih živil in sladoleda v nasprotju s 15. členom tega zakona;
6.	če prodaja nepakiran sladoled zunaj poslovnih prostorov neposredno iz avtomatov za proizvodnjo in polnjenje sladoleda, pa pri tem ni zagotovila pogojev, določenih v 16. členu tega zakona;
7.	če ne vodi evidence o preizkusih surovin in živil (3. točka prvega odstavka 19. člena).
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge organizacije.
48.	člen
Če stori dejanje iz 44-, 45., 46. in 47. člena tega zakona samostojni obrtnik, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živil, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 6.000 dinarjev.
49.	člen
, Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živil in oseba, ki je neposredno zaposlena v proizvodnji in prometu z živili ali pri gostinskih storitvah, če krši osnovna pravila higiene pri delu z živili ali ravna v proizvodnji ali prometu z živili tako; da obstaja možnost kontaminacije oziroma onečiščenia le-teh.
V	50. člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se Kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živil in oseba, ki opravlja gostinske storitve, ter druge osebe, ki so zaposlene neposredno v proizvodnji ali prometu ž živili, če kršijo osnovna pravila higiene pri delu z živili ali pravila osebne higiene, snažnosti delovnih ojilek, delovnih ali stranskih prostorov, priprav, opreme ali pribora za delo in opravljanje storitev in s tem ogrožajo higieno proizvodnje ali prometa z živili ali higienično opravljanje storitev.
Pristojni inšpektor takoj na mestu izterja kazen za prekršek iz prvega odstavka tega člena od tistih, ki jih zaloti pri prekršku.
'X PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen
, Predpisi, ki jih je po tem zakonu pooblaščen izdati republiški komite za zdravstveno in socialno, varstvo, morajo biti izdani najkasneje v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
v 52. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 53-6/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj Lr
796.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
0 razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1974
Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1974, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 11. junija 1975 in na seji Zbora občin dne 11. junija 1975.
' St 400-51/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
—	skupni dohodki
—	skupna razdelitev dohodkov
—	nerazporejeni dohodki
din
1.887.839.668,02
1.800.286.994,10
87.552.673,92
3.	člen
Nerazporejeni dohodki proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1974 v višini 87.552.673,92 dinarjev se razporedijo:
L V proračunu za leto 1975 na ustrezne postavke oziroma v proračunsko rezervo:
din
—	za sofinanciranje spomenika Re-
volucije v Ljubljani	2.700.000
—	za sofinanciranje spomenika Stanetu Rozmanu	600.000
— za obveznosti po 18. členu medrepubliškega dogovora o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu od 1973—1975	42.800.000
— komisija za pospeševanje manj razvitih območij v SR Sloveniji	2.191.118,80
din
2. se usmerijo naslednjim koristnikom:
— Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve (za podaljšanje študijskega programa kadetov, oborožitev in oprema rezervnega sestava milice in drugo)	21.299.616,77
— republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za sofinanciranje zveznih in republiških
600.OTO
2.361.938,35
10.000.000
5.000.000
vodstev družbenih organizacij in društev
—	odboru za izgradnjo spomenika »Doma borcev NOV« v Kumrovcu
—	upravnemu odboru sklada združenih sredstev republiških organov za sofinanciranje programa graditve stanovanj za delavce republiških upravnih in pravosodnih organov, ki se financirajo iz republiškega proračuna, ter strokovnih služb Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
— Skladu za sofinanciranje stanovanj za voljene in imenovane funkcionarje v republiki
o zaključnem računu o Izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1974
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1974. . 2
2. člen
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 400-51/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1974 takole:
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna)
za leto 1974
A — DOHODKI
Klasifikacijska
številka
»bU- , oblika
*ia J1,0- dohod-hodka ka
Znesek
Vrsta dohodka
13
14
511
512
610
611
Vrsta 1 — Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov
Davek od dohodka temeljnih organizacij zdru-" ženega dela
Posebna stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
Skupaj vrsta 1 — Davek na dohodke in davek iz osebnih dohodkov
Vrsta 2 — Davki	>
Temeljni davek od prometa proizvodov
Temeljni davek od prometa proizvodov iz obračuna prispevka federacije za leto 1973 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve Preplačilo prispevka iz federacije iz leta 1973
Davek na dobiček tujih oseb od sredstev, vloženih v organizacije združenega dela Skupaj vrsta 2 — Davki
Vrsta 3 — Takse Sodne takse
Skupaj vrsta 3 — Takse
Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih
Denarne kazni
Denarne kazni za carinske prekrške Denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške, ki priphdajo republiki Skupaj vlsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih
Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi, dohodki
Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnava- • nje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti I)*
Skupaj vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in druii dohodki
Davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti *
Davek iz osebnega dohodka od opravljanja samostojne dejavnosti
Davek od sredstev skupne porabe Dohodkj po odloku o uporabi presežnih sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 32-394/74)
Po proračunu	po proračunu in poznejših spremembah	dosečeno (dejansko)
«	6	6
393.000.000	490.000.000	413.016.214,01
234.700.000	353.900.000	399.585.295iO0
627.700.000	843.900.000	812.601.500,01
217.366.000	—	60.464.359
— .	60.464.359	
678.700.000	708.700.000 272.955	717.619.600,02 272.955 /
8.000.000 904.066.000	8.000.000 777.437.314	9.111.725,70 787.468.639,72
41.000.000 41.000.000	29.900.000 29.900.000	33.860.320,28 33.860.320,26
32.250.000	' 23.000.000	33.956.102,30
40.750.000 73.000.000	32.800.000 55.800.000	42.285.585,04 76.241.687,34
9.600.273	9.600.273	10.299.646,10
107.033.727	149.033.727	121.368.201,55
116.634.000	158.634.000	131^67.847,65
—	500.000	448.968,77
—	1.200.000	10.069.411,88
—	300.000	350.445,4
—	—	35.130.837,95
Skupaj dohodki za razpored (vrsta 1-7)
1.762.400.000
1.867.671.314
1.887.889.668,02
Stran	842	URADNI LIST SRS		St. 17 ■	- 19. VI. 1975
Klasifikacijska številka				znesek	
obli-	pod-	Vrsta dohodka	Po proračunu	po proračunu	doseženo
ka do-				in poznejših	
hodka	ka			spremembah	(dejansko)
i	2	3	*	4	5	6
		1)* (glej stran 841)			
		—. Dohodek od obresti Narodne banke Jugoslavije za leto 1971 (Uradni list SFRJ, št. 18-256/73)	4.403.827	4.403.827	4.403.827
		— 90 “/o presežka dohodkov nad izdatki Narodne banke Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73)	72.000.000	72.000.000	75.000.000
		—	Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-442/73) —	Udeležba SR Slovenije na ustanovitvenem	26.429.900	26.429.900	11.333.390
		deležu federacije pri bivših zveznih bankah (Uradni list SFRJ, št. 29-348/71)	4.200.000	16.200.0C9	142.500
		— Pozitivni saldo iz skupnega žiro računa fede-			
		racije pri JIB, ki po zakonu o prenosu državnega kapitala pripada SR Sloveniji		30.000.000	30.488.484,55
	,	Skupaj	107.033.727	149.033.727	121.368.201,55
B — SPLOŠNI razpored dohodkov					
Klasifikacijska				Znesek	
številka					
oblika cio-	pod- oblika	Splošni razpored dohodkov	Po proračunu	po proračunu in poznejših	doseženo
hodka	ka	-		spremembah	(dejansko)
01		Gavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	4	5	ti
	01-1	Sredstva zh redno dejavnost	601.824.832	662.0U3.4Ud,40	660.844.689,40
	01-2	Sredstva za posebne namene	151.804.468	167.725.735	167.155.842,05
		Vsega glavni namen 01	753.629.300	830.629.140,40	823.000.531,45
03		Glavni namen 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	67.303.700	71.282.927	71.273.227,8
04	04-1	Glavna namen 04 — Negospodarske investicije Sredstva za tekoča vlaganja	25.929.003	25.530.786	25.209.102,8
	04-2	Sredstva za odplačevanje anuitet	16.871.156	16.871 156	16.871.153,20
	04-3	Sredstva za nove odločitve'	38.899.127	43.941.292,65	43.941.292
		Vsega glavni namen 04	81.699.286	86.393.234,65	86.021.548,0
06		Glavni namen 06 — Znanstvena dejavnost	15.931.800	18.685.057,35	18.685.057,3
07		Glavni namen 07 — Kulturno-prosvetna dejavnost	9.695.600	10.340.654	10.335.220,5
08		Glavni namen 08 — Socialno skrbstvo	260.699.000	258.991.483	253.445.322,1
09		Glavni namen 09 — Zdravštveno varstvo	4.116.500	4.116.500	4.133.539,7
14		Glavni namen 14 — Dopolnilna sredstva			
	14-2	Namenska dopolnilna sredstva	20.322.000	20.322.000	19.962.700
		Vsega glavni namen 14	20.322.000	20.322.000	19.962.700
16		Glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvu	529.878.814	539.529.450	479.864.741,80
17		Glavrii namen 17 — Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let			
	17-1	Tekoča proračunska rezerva	1.500.000	8.734.867.60	8.719.105,20
18		Glavni namen 18 — Krediti, vezana in Izločena sredstva			- -
		Izločena sredstva rezerv (rezervni sklad)	17.624.000	18.646.000	19.846.000
SKUPAJ
1.800.286.994,10
1.762.400.000	1.867.671.314
797.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne .11. junija 1975 in na seji Zbora občin dne 11. junija 1975.
St. 36-45/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti
1.	člen
V 26. členu zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-57/74) se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita:	»
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena sme samoupravna enota stanovanjske skupnosti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu uporabiti sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov, ki so bila prenesena v upravljanje solidarnostnih stanovanjskih skladov v občini po 33. členu družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74), tudi za sofinanciranje graditve dijaških in Studefttskih domov: v Isti namen sme uporabiti tudi sredstva odpravljenega republiškega sklada po prvem odstavku 38. člena zakona o prenosu sredstev, pravic In obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74), če je tako določeno s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med stanovanjskimi skupnostmi v občinah.
Samoupravne stanovanjske skupnosti združujejo sredstva za sofinanciranje graditve dijaških in študentskih domov z izobraževalnimi skupnostmi, z zainteresiranimi organizacijami združenega dela in z družbenopolitičnimi skupnostmi na podlagi samoupravnega sporazuma o graditvi in financiranju.« 2
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-45/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
798.
Na podlagi 335. člena In prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka ,241. člena poslovnika Skupščin* SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o sofinanciranju programa graditve stanovanj za delavce republiških upravnih in pravosodnih organov, ki se financirajo iz republiškega proračuna, ter strokovnih služb Skupščine SR Slovenije, Predsedstva SR Slovenije, Ustavnega sodišča SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v letih 1975 do 1979
I
Socialistična republika Slovenija zagotavlja s tem odlokom sofinanciranje programa graditve stanovanj za delavce republiških upravnih in pravosodnih organov, ki se financirajo iz republiškega proračuna ter strokovnih služb Skupščine SR Slovenije. Predsedstva SR Slovenije, Ustavnega sodišča SR Slovenile in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v letih 1975 do 1979 (v nadaljnjem besedilu: program.)
II
• Program zajema graditev 410 stanovanj različnih velikosti v vrednosti 132.312.000 dinarjev.
Delovne skupnosti republiških upravnih in pravosodnih organov, ki se financirajo iz republiškega proračuna ter strokovne službe Skupščine SR Slovenije, Predsedstva SR Slovenije. Ustavnega sodišča SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiški organi) bodo zagotovili v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju in o uporabi sredstev republišk:h organov za stanovanjsko izgradnjo 73.512 000 dinarjev, razliko do vsote iz prejšnjega odstavka tega Člena v znesku 58.800 000 dinarjev pa zagotovi skladu združenih sredstev za graditev stanovanj republiških organov, ki je bil ustanovljen z Istim samoupravnim sporazumom. Socialistična republika Slovenija iz svojega proračuna.
III
Socialistična republika Slovenija zagotavlja sredstva iz prejšnje točke v letnih zneskih, in sicer:
—	v letu 1975 10,000.000 dinarjev
—	v letu 1976 12,000.000 dinarjev
—	v letu 1977 15.300.000 dinarjev
—	v letu 1978 11,500 000 dinarjev
—	v letu 1979 10,000.000 dinarjev
Zneski iz prejšnjega odstavka tega člena se od leta 1976 do 1979 vsako leto povečujejo sorazmerno z zvišanjem cen kvadratnega" metra stanovanjske površine.
IV
Stanovanja, ki bodo zagotovljena s sredstvi po tem odloku, bo razdeljeval pristojni organ, določen s samoupravnim sporazumom iz II. točke tega odloka, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije oziroma z organom, -ki ga ta določi.
V
Za izvajanje tega odloka sm ui lupuunsiu sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije poroča Skupščini SR Slovenije o izvrševanju tega odloka.
VI
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-201/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
799.
Na podlagi 147., 148. in 149. Člena, 9. alinee 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 6. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39-473/74). 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin, dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK.
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o skupnem financiranju gozdarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena na Kraškem gozdnogospodarskem območju
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblašča. da v imenu Socialistične republike Slovenije sklene družbeni dogovor o skupnem financiranju gozdarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena na Kraškem gozdnogospodarskem območju, pri čemer se je pri usklajevanju stališč z drugimi podpisniki dolžan držati predloga družbenega dogovora z dne 15. maja 1975.	'
St. 402-202/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1.1.
800.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena, prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena, drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela In Zbora občin dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
v suglasju k predlogu zakona o premiji za sojo
Dale se soglasje k predlogu zakona o premiji za sojo, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-31/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
801.
Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299.' člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistično republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije in 61 člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238 72), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o soglasju k zaključnemu računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1974
Daje se soglasje k zaključnemu računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1974, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-45/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
892.
Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, *299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične: federativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2.- člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 61.»člena odloka o spremembah in.dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o soglasju k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1975
Daje se soglasje k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1975, ki ga je Skupščini So-
I
I
I
I
cialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-48/75
Ljubljana, dne 11. junija lava.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r„
803.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK -
o izvolitvi predsednikov Okrožnega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Novem mestu ter sodnikov okrožnih sodišč
1.	Za predsednika Okrožnega sodišča v Kopru se izvoli s 1. 7. 1975:
dr. Jože Žabkar, sedanji predsednik Okrožnega sodišča v Kopru.
2.	Za predsednika Okrožnega sodišča v Novem mestu se izvoli s 1. 7. 1975:
Štefan Simončič, sedanji predsednik Okrožnega sodišča v Novem mestu.
3.	Za sodnika Okrožnega sodišča v Celju se izvolita:
Franc Kos, sodnik Občinskega sodišča v Šmarju pri Jelšah,
Marija N a r a d , sodnica Občinskega sodišča v Celju.
4.	Za sodnike Okrožnega sodišča v Kopru se izvolijo s 1. 7. 1975:
Drago Cotič, Janez Metelko, Cvetko Špindler in Anton Stariha, sedanji sodniki Okrožnega sodišča v Kopru.
5.	Za sodnike Okrožnega sodišča v Kranju se izvolijo s 1. 7. 1975:
Martina Černe, Karel Mi s jak, Anton T e r p i n in Stanko Vertovšek, sedanji sodniki Okrožnega sodišča v Kranju.
6.	Za sodnike Okrožnega sodišča v Ljubljani se izvolijo s 1. 7. 1975:
Milan Jesenko, Franc Miklavčič, Slavko Rupel in dr. Josip V 1 a c h , sedanji sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani.
7.	Za sodnike Okrožnega sodišča v Mariboru se izvolijo s 1. 7. 1975:
Gvido B e r a n i č, Ernest Hlebec, Štefan Hlede, Rado Javornik, Anton Klemenčič, Vladimir Kosi, Franc Križman, dr. Rudolf Martinec, Miloš Močnik. Dušan Pipenbac-h e r, Ludvik Terboča in Ana Teršavec, sedanji sodniki Okrožnega sodišča v Mariboru.
8.	Za sodnike Okrožnega sodišča v Murski Soboti se izvolijo s 1. 7. 1975:
Vendel M a t u š, Štefan Poredoš, Milan R e g v a t in Štefan Vlaj, sedanji sodniki Okrožnega sodišča v Murski Soboti
in od 11. 6. 1975 Franjo Škarica, sodnik Občinskega sodišča v Murski Soboti.
9.	Za sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu se izvolita s 1. 7. 1975:
Stanislav Modic in Stanislav Prijatelj, sedanja sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu.
Št 111-46/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
'	'	Predsednik
Marijan Brecelj L r.
804.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK	*
o izvolitvi predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju in predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru ter o izvolitvi sodnikov Okrožnih gospodarskih sodišč
1. Za predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju se izvoli z dnem 1. 7. 1975:
Marjan Bele, sedanji predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju.
’2. Za predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru se izvoli z dnem 1. 7. 1975:
Bogomir Brečko, sedanji' predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru.
3.	Za sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju se izvolita z dnem 1. 7. 1975:
Bojan Grčar in/Franc Poderžaj, sedanja sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju.
4.	Za sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru se izvolita:
Jože Kodrič, pravni referent, Strokovna atuž-ba Regionalne zdravstvene skupnosti Koper,
z dnem 1. 7. 1975 dr. Vladimir Dintinjana, sedanji sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru.
5.	Za sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani se izvolijo z dnem 1. 7. 1975:
dr. Cvetko D e 1 p i n , Pavel Maslo, Jože Rupar in Bogdan Salberger, sedanji sodniki Okrožnega gospodarskega sodišča v 'Ljubljani.
6.	Za sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru se izvolita z dnem 1. 7. 1975:
Franjo Rožmarin in Jože 2 upe c, sedanja sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru.
St. 111-38/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
805.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinče 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Murski Soboti
I
Okrožno sodišče v Murski Soboti ima 118 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Drago Antolič, direktor, Kmetijska zadruga Križevci-Ljutomer, TZE Kmetovalec, Ljutomer;
Stefan A n t o 1 i n , ravnatelj. Osnovna šola Bakovci, p. Murska Sobota;
Milan B a‘l a n t i č , strojni inženir, Gorenje-Var-stroj. industrija in montaža. Lendava;
Franc B a 1 e r , zasebni kmetovalec, Bokrači 14, p. Puconci; '
Ludvik Barbarič, zasebni kmetovalec, Turnišče 157;
Franc Bobovec, sekretar Občinske konference ZSMS trendava;
Vili Budna, elektromonter, DEg, TOZD Elek-trogradnje in montaže, Ljiltomer;
Jožko Časar, pravni referent, Slovin, TOZD KIP Ljutomerčan, Ljutomer;
Aladar C a h u k , zasebni kmetovalec, Križevci v Prekmurju 43;
Zoltan C a h u k . šef krajevnega urada, Skupščina občine Murska Sobota, Krajevni urad Križevci v Prekmurju;
Jože Cerpnjak, šef krajevnega urada. Skupščina občine Murska Sobota. Krajevni urad Kuzma;
Marjeta Č u č u 1 o v i č , predmetna učiteljica. Posebna osnovna šola Ljutomer;
Klara David, gradbeni tehnik, Skupščina občine Lendava;
Jože D e u t s c h , zasebni kmetovalec, Petanjci 57, p. Tišina;
Franc Dunaj, upokojenec, Kapelski vrh 1, p. Radenci;
Ernest E o r y , inženir agronomije, KIK Pomurka, Murska Sobota;
Šarika E r b e r t, šef krajevnega urada, Skupščina občine Murska Sobota, krajevni urad Bodonci;
Jože Farič, zasebni kmetovalec, Vidonci 149, p. Grad;
Jože Farkaš, pravnik, Kmetijski kombinat Gornja Radgorta;
Stefan F a r t e 1 j , avtomehanik, KIK Pomurka, Murska Sobota, TOZD Kmetijsko gospodarstvo Rakičan;
Marija Filipčič, kontrolorka šivalnih izdelkov, Mura. Tovarna oblačil, perila Murska Sobota, TOZD Perilo;
Mirko Fišer, referent za kadre, Lesnina, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, Ljubljana, TOZD Mizarstvo, Ljutomer;
Marjan Flandija, vratar, Avtoradgona, Gornja Radgona;
Janez Godec, gradbeni inženir, Imgrad, industrija gradbenega materiala Ljutomer;
Mihael G o m b o c , zasebni gostilničar, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 42;
Marija G on za, učiteljica, Osnovna šola Drago Lugarič, Lendava;
Ivan Graj, učitelj, Osnovna šola Genterovci, p. Dobrovnik v Prekmurju;
Stefan Graj, rudarski tehnik, INA, industrija nafte, Lendava;
Stefan Gubič, hišnik. Osnovna šola Gornji Petrovci, p. Petrovci;
Peter Gumilar, referent, Skupščina občine Murska Sobota;
Jože Hajdinjak, upokojenec, Lendava, Trg Ljudske pravice 6;
Stefait' H a 1 a s , visokokvalificirani vrtalski delavec, INA, industrija nsKte. Lendava;
Dionizij H a r i, upokojenec, Murska Sobota, Cankarjeva- 33;
Avgust H i d i č , knjigovodja, KIK Pomurka. Murska Sobota, TOZD Tovarna mlečnega prahu;
Slavica Hoj er, upokojenka, Murska Sobota, Kidričeva 31;
Jože Horvat, poslovodja, Dinos, podjetje za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami, Ljubljana, poslovna enota Murska Sobota;
Ludvik Horvat, vodja obrata, Gorenje-Var-stroj, industrija in montaža, Lendava;
Marija Horvat, analitik, Mariborska tekstilna tovarna, Maribor, obrat Ljutomer;
Marjan Horvat, socialni delavec, Skupščina občine Lendava;
Stanka Hvalec, trgovska pomočnica, Trgovsko podjetje Vesna. Ljutomer, poslovalnica Blagovnica;
Aleksander K a r b a , zasebni kmetovalec, Nerad-novcl 14, p. Petrovci;
Rozalija Kepe, strojni tehnik, INA, industrija nafte. Lendava;
Koloman K i s i 1 a k , zasebni kmetovalec, Brezovci 5, p. Puconci;
Janez Kocjan, kontrolor-likvidator, Kreditna banka Maribor, ekspozitura Gornja Radgona;
Zlata Kočiš, kvalificirana šivilja, Indip. industrija dežnikov in pletenin. Lendava;
Janko Kondrič, ravnatelj, Osnovna šola dr. Anice Rotdajč, Grad;
Stanislav Konrad, kovinostrugar, Zdravilišče Radenska, Radenci;
Slobodanka K o n š a k , dipl. psiholog, Posebna osnovna šola Gornja Radgona;
Andreja Korošec, fizioterapevtka, Zdravilišče Radenska, Radenci;
Josip Kos, končni kontrolor izdelkov, Panonija, kovinska in elektro industrija, Murska Sobota;
Marjan Kotnik, zasebni kmetovalec, Bučečov-ci 48, p. Križevci pri Ljutomeru;
Antonija Ko veš, učiteljica, Osnovna šola Ro-gaševci;
Otilija Kreft, učiteljica, Osnovna šola II Karla Destovnika-Kaj uha, podružnica Krog, p. Murska Sobota;
Franc Kreslin, upokojenec, Ižakovci 96, p. Beltinci;
Janez Kuhar,	direktor, Imgrad, Industrija
gradbenega materiala, Ljutomer;
Kamila Kumin, socialna delavka, Skupščina občine Murska Sobota;
Karel K u t o š . kvalificirani natakar, Zdravilišče Radenska, Radenci, Hotel Diana, Murska Sobota;
Džoko Laket a, vodja obrata klavnice, KIK Pomurka, Murska Sobota. TOZD kmetijske zadruga Lendava;
Ludvik Lenarčič, zasebni kmetovalec, Cepin-ci 95, p. Petrovci;	»
Jože Lipič, zasebni kmetovalec, Tešanovci 24, p. Martjanci;
Alojz Makoter, predmetni učitelj, Osnovna šola Bučkovcl;
Stefan Makoter, zasebni kmetovalec, Moravci 40, p. Martjanci;
• Ivan M a t ] a š e c , kvalificirani zidar, Gradbeno podjetje Graditelj, Beltinci;
Marija Maučec, predmetna učiteljica, Osnovna šola Beltinci;
Stanislav M a u k o, tajnik Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona;
- Ivan M e r č n i k , vulkanizer, Avtoradgona, Gornja Radgona;
Slavko M o d 1 i c , kmetijski referent. Skupščina občine Ljutomer;
Stefan Molnar, učitelj. Osnovna šola Fokovci, podružnica Prosenjakovcj;
Jožef Muhič, samostojni obrtnik, Gornja Radgona, Gubčeva 1;
Metoda N a'd a i, načelhik oddelka za zdravstveno zavarovanje. Regionalna zdravstvena skupnost, strokovna služba, Murska Sobota;
Janez Peilschmidt, zasebni kmetovalec, Hodoš 47/n;
Franc P e r d i g a 1, zasebni kmetovalec, Dokle-žovje 43. p. Beltinci;
Irma P e r š a , zasebna kmetovalka, Zenkovci 88. p. Bodonci;
Franjo Pevec, poslovodja. Trgovsko podjetje Vesna. Ljutomer;
Roman P i b e r š n i k , strojni tehnik, INA, industrija nafte Lendava;
Zdenka Požar, upokojenka, Murska Sobota, Kocljeva 6;
Jožef Puhan, kmetijski tehnik. KIK Pomurka, Murska Sobota, obrat za sodelovanje s kmeti;
Marija Pušič, gospodinja, Lendava, Kovačeva 27;	#
Mira Rituper, ravnateljica, Osnovna šola Tišina;
Maks Rojs, predmetni učitelj, Vzgojno izobraževalni zavod Veržej;
Viljem R o u s, poslovodja, Komuna, podjetje za opravljanje komunalnih dejavnosti, Beltinci, obrat Mizarstvo;
Marija R u g o 1 e, trgovska pomočnica, Emona Ljubljana, Ljubljana, enota Gornja Radgona;
Jožef Sabotin, avtoličar, Avtoradgona, Gornja Radgona;
Štefan S a iri b t, zasebni kmetovalec, Tešanovci 71, p. Martjanci;
Franc Satler, zasebni kmetovalec, Spodnji Ivanjci 13, p. Negova;
Franc Sever, upokojenec, Čemelavci 20, p. Murska Sobota; .
Jožef Smej, zavarovalni zastopnik, Zavarovalnica Sava, Ljubljana, poslovna enota Murska Sobota;
Matija Sobočan, upravnik pošte. Podjetje za PTT promet Murska Sobota;
Janez Sr e j š, socialni delavec, Vzgojno izobraževalni zavod Veržej;
Miro Steržaj, direktor, Mariborska mlekarna, Maribor, TOZD Mlekopromet, Ljutomer;
Anton Sukič, zasebni kmetovalec, Podgrad 16, p. Gornja Radgona;
Mirko Šalamun, računovodja. Križevske opekarne, Križevci pri Ljutomeru;
Janez Šarkanj, vodja strojnega oddelka Slovenijales, Ljubljana, obrat Ledava, Murska Sobota;
Jože Šavel, faktur ist, DES, TOZD Elektro, 1 Murska Sobota;
Vera Šeruga, kvalificirana šivilja, Mura, tovarna oblačil, perila, Murska Sobota, TOZD Težka konfekcija, oddelek oblačil;
Ida Šiftar, računovodja, Zavarovalnica Sava, Ljubljana, poslovna enota Murska Sobota;
Jožef Š i m o n k a , pomočnik skladiščnika gotovih izdelkov, Indip, industrija dežnikov in pletenin, Lendava;
Dezider Š o o š , v. d. računovodje, Trgovsko podjetje Merkur, Murska Sobota;
Avgusta Spanbauer, knjigovodja, Zdravilišče Radenska, Radenci;
Jože S t i b e r c , skladiščnik rezanega lesa,- Marles, lesna in pohištvena industrija, Maribor, obrat Ljutomer;
Jože S u š 1 e c , zasebni kmetovalec-, Kančevci 9, p. Križevci v Prekmurju;
Ludvik T e m 1 i n ,	davčni odmemi referent,
Skupščina občine Murska Sobota;
Ludvik Toth, zasebni kmetovalec, Banuta 16, p. Lendava;	'
Anton Vamberger, obratovodja, Les, Lesnoindustrijsko podjetje Ptuj, obrat Apače; #
. Jože Vaš, elektrotehnik, DES, TOZD Elektro, Murska Sobota;
Marija Vereš, računovodja, Skupnost za zaposlovanje Murska Sobota;
Miha V e r š i č , ravnatelj, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha, Murska Sobota;
Alojz Vidovič, komandir oddelka milice. Postaja milice Murska Sobota, oddelek milice Cankova;
Alojz Vinkovič, zasebni kmetovalec, Lipovci 105, p. Beltinci;
Karel Vratarič, računovodja, Tovarna dušika Ruše, TOZD Proizvodnja kremenčevega peska, Puconci;
Marta Vršič, blagajnik, Slovin, TOZD KIP Ljutomerčan, Ljutomer;
Andrej Zadravec, zasebni kmetovalec, Melinci 66, p. Beltinci;
Branko Zadravec, upokojenec, Gornja Radgona, Cankarjeva 2;
Milan Zupančič, traktorist, Kmetijski kombinat Gornja Radgona;
Anton Zver, šel krajevnega urada, Skupščina občine Lendava, Krajevni urad Turnišče;
Štefka Žalik, predmetna učiteljica', Osnovna1 šola Polana, p. Črenšovci;
Karel 2 u m a n , upokojenec, Ljutomer, Ormoška 27;
Aleksander 2 u p a n e k , šef krajevnega urada, Skupščina občine Murska Sobota, Krajevni urad šalovd.
Št. 111-12/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsedtiik Marijan Brecelj Lr.
806.
Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. *le-na ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 6. in 10.; členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ. št.1 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin In Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in Izvolitvi sodnikov porotnikov
Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
I
Okrožno gospodarsko sodišče v Ljunijam ima z«) sodnikov porotnikov.
I!
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Mihael A č k u n , vodja prodaje, Sijaj, razsvetljava — galvanizacija Hrastnik, p. o. Hrastnik;
Dušan Ahlin, vodja tehnično proizvodnega sektorja, Tekstilna tovarna Motvoz in platno, Grosuplje, p. o.;
Ivan Arko. načelnik davčne uprave, Skupščina občine Kočevje;
Jože Arnšek, vodja odddlka kontrole, Energo-invest, Varnost, Zagorje ob Savi, TOZD s. p. o.;
Jože Babnik, dipl. inž. agronomije, vodja oddelka nabave kmetijskih surovin in kooperacije, HP Kolinska, prehrambena industrija, Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana;
Marjeta Bajec, svetovalec za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje, Skupščina občine Ljubljana-Center, Ljubljana; ■
Rudolf Balderman, direktor Zavoda za letovanje Kranj, p. o. Kranj;
Vinko Bambič, upokojenec. Novo mesto, Ljubljanska 16;
Slavko Bergant, kovinostrugar, Industrija pohištva Stol, Kamnik;
Vladka Berlec, tajnica direktorja, Tovarna sanitetnega materiala Tosama, Domžale, p. o. Vir;
Sonja Bevc, vodja gospodarsko računskih zadev TOZD. Labod, tovarna perila. Novo mesto, n. sol. o. Novo mesto;
Vido Bevc, upokojenec, Ljubljana, Vošnjakova 9;
Alenka Bizjak, knjižničar, Inštitut za mednarodno pravo in mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze v Ljubljani;
Janko B 1 a g š i č. skladiščnik, ETA, živilska industrija Kamnik, p. o. Kamnik;
Zlatko Bogataj, vodja finančnega oddelka. Regionalna zdravstvena skupnost — strokovna služba Kranj; 1
Franc Bohinc, pomočnik direktorja, Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, b. o. Golnik v sestavi Klinični Center v Ljubljani;
Vinko Bovcon, upokojenec, Ljubljana, Celovška 147;
Nada Božič, upokojenka, Ljubljana, Smrekarjeva 22;
Dobrivoje - B o ž o v i č , vodja TOZD obrt, Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj. n. sol. o.;
Pavel Brglez, direktor sektorja za razvoj, Lesnina, Ljubljana, h. sol. o. Ljubljana;
Zdravko Brvar, skladiščnik. Lek, Ljubljana, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, n. sol. o. Ljubljana;	,
Rudi Bukovec, vodja splošne in kadrovske službe, IMP, Ljubljana, n. sol. o. TOZD tovarna re-gul. armatur hi aparatov Ljubljana;
Maks Burgar, šef analitsko razvojnega odseka, Skupščina občine Kranj;
Nada Burič, pravnik, Dekorativna, p. o. Ljubljana;
Anton Butina, vodja računovodstva, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje;
Janez Cajhen, upokojenec, Črnuče, Ježa K);
Vinko Cedilnik, učitelj v podaljšanem bivanju, Osnovna šola Josip Broz Tito, Domžale p. o.",
Mihael C en c, direktor delavske univerze Jesenice;
Tončka Cerar, obratni knjigovodja, ABC. trgovsko podjetje na debelo in drobno, Napredek, Dom- v Žale, p. o. Domžale;
Vladimir Cerar, načelnik oddelka za gospodarstvo. Izvršni ^vet Skupščine občine Litija;
Anton Ciuha, upokojenec, Ljubljana. Rožna dolina. Cesta V/11;
Franc Cizelj, referent za prodajo, Kartonažna tovarna, n. sol. o. Ljubljana;
Jože Cvelbar, planer, Kmetijska zadruga Krka, Novo mesto;
Danilo Čadež, vodja omrežne skupine Kranj, Podjetje za PTT promet Kranj, n. sol. o. Kranj;
Alojzij Č a t a r , upokojenec, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V/37;
Karel Cešnovar, upokojenec, Ljubljana, Hra-deckega 2;
Jože Cič, dipl. inž. rudarstva, tehnični vodja obrata Zasavski premogovniki Trbovlje, rudnik Zagorje, n. sol. o.;
Drago Černelč, referent TRIO, tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, p. o.;
Martin C u 1 k , referent za kontrolo in reklamacije,-Komunalna energetika, p. o. Ljubljana;
Milena C u š , poslovodja, Gostinsko podjetje Bežigrad. p. o. Ljubljana;
• Peter Debelak, analitik, LIP, lesna industrija Bled;
Alojz Debeljak, vodja proizvodnje, Iskra, elektromehanika o. sol o., TOZD tovarna elektronskih naprav Ljubljana, o. sol. o. Ljubljana;
Saša Debeljak, analitik, Kemijska industrija Kamnik, Kamnik, n. sol.' o.;
Anton Debevc, pravni referent, Trgovsko podjetje Kočna, Kamnik;
Miha D e 1 a č , direktor finančno računskega sektorja, Avto Kočevje, p. o. Kočevje;
Gvido Deržaj, dipl. inž. elektrotehnike, svetovalec v zunanji trgovini, Iskra Commerce, Ljubljana;
Mirko Desnica, vodja referata za analizo delovnih mest. Tovarna usnja Kamnik, n. sol. o. Kamnik;
, Vekoslav Dimnik, vodja zvez UJV Kranj, Uprava javne varnosti Kranj;
Vlasta Dolenc, šef pravne službe, Jugotekstil Impex, Ljubljana;
Drago D o 1 e ž a 1. direktor gospodarsko finančnega sektorja, Kovinska industrija Ig pri Ljubljani p. o.;
Ivan Dolšak, vodjo ekspedita, Založniško grafično podjetje Mladinska knjiga, Ljubljana, TOZD Zialožba-pravna oseba Ljubljana;
Jože D o š e n , sekretar, Konfekcija Komet, Metlika, p. o. Metlika;
Mara Drašler. vodja poslovalnice. Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana, poslovalnica L;
Dušan D r o b e ž , orodjar, Energoinvest Sarajevo, Tovarna transformatorjev Črnuče;
, Ciril Drofenik, vodja službe za avtomatsko obdelavo podatkov, iNobačna tovarna Ljubljana, o.' sub. o. Ljubljana;
Vendelin Dvorak, upokojenec, Ljubljana, Pra-žakova 11;
Silva Eberlinc, materialni knjigovodja, Dinos, Ljubljana, p. o. poslovalnica Trbovlje;
Ljudmila Erjavšek, upokojenka, Ljubljana, Titova 123;
Iztok F e d e r 1. referent za samoupravno pravo. Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Jesenice, n. sol. o. Jesenice;
Štefan F o r t e . poslovni / sekretar. Investicijski biroji Trbovlje. TOZD Industrijska proizvodnja, montaža in kooperacija;
Leopold Frelih , upravnik, Kmetijska zadruga Cerknica, o. sol. o Cerknica:
• Štefan Fujs, šofer, Gradbeno podjetje Bežigrad. Ljubljana, p. o.;
Aleš Furlan, direktor prodaje, Kovinostroj tovarna gostinske opreme Grosuplje, p. o. Grosuplje;
Anton Gabrič, referent za naborne zadeve Skupščina občine Domžale;
Sakib Galič, vodja izmene, Sava, Kranj, TOZD Kemična tovarna Moste-Protektor, Ljubljana;
Janez Gladek, vodja mehanskega obrata. Tovarna ivtomobilov in motorjev Maribor, n. sol. o., TOZD Belokranjska železolivarna in strojna tovarna Belt, Črnomelj, b. o.;
Ana Gole-Bevc, ekonomist, programer, Dom-invest, Novo mesto;
Miro Gole, vodja gospodarsko računskega sektorja, Splošno gradbeno podjetje Hrastnik;
Irena Grabar, strokovni WF analitik, Iskra, industrija za telekomunikacije, elektromehaniko in elektroniko Kranj, n. sol. o., Kranj;
Majda Grden' administratorka, Skupščina občine Domžale;
Mitja Grlicarev, konstruktor orodij, Elektro strojno podjetje Tiki, p. o. Ljubljana;
Borut G r ž i n i č, vodja organizacijske službe, Iskra, industrija za avtomatiko, Ljubljana, TOZD Električni aparati in releji Tela, Ljubljana, n. sol. o.;
Vera Guna, socialna delavka, Osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj;
Tončka Habič, poslovodja, Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve. Ljubljana, n. sub. o., TOZD Grmada, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana, n. sub. o.;
Martin Habjan, sekretar, Loške tovarne hladilnikov LTH,'n. spl o. Škofja Loka;
Marko Hočevar, pleskar-črkoslikar, Cestno podjetje Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana; ,
Marjeta Hribar, analitik, Komunalna energetika Ljubljana, podjetje za proizvodnjo in prodajo toplotne energije, p. o. Ljubljana;
Stevo Irt, referent za prodajo plastike, Kemijska industrija Kamnik, n. sol. o. Kamnik; . z
Drago Jakopin, vodja nabave in prodaje Splošno gradbeno podjetje Gradišče, Cerknica, p. o. Cerknica;
Andrej Janež, vodja nabavne službe. Planika, industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas Kranj, n. sol. o. Kranj;
Nevenka Janežič, uvozni referent, HP Kolinska, Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana;
Ivan Janc. vodja gradbišč. Komunalno podjetje Vič, Ljubljana, p. o. Ljubljana;
Marija Janškovič, vodja računovodske službe, Toplarna Ljubljana, p. o. Ljubljana;
Ludvik Jarc, vodja službe za opremljanje zemljišč, Soseska, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana Bežigrad;
Milko Jazbec, referent za transportne naprave 'in črpalke. Termoelektrana Trbovlje, p. o.;
Janez Jelenc, vodja sektorja tehnološke priprave dela, Iskra, industrija širokopotrošnih izdelkov. Široka Potrošnja, n. sol. o.. Železniki. TOZD tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Elektromotorji, n. sub. o. Železniki;
Marjan Jelen, sekretar Medobčinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljanske regije;
Darinka Jereb, glavni urednik informativnih glasil. Podjetje za PTT promet Kranj, n. sol. o.;
Ivanka Jovanovič, laboratorijski tehnik Pivovarna Union, Ljubljana, n. sol. o.;
Milan Kaplan, gradbeni tehnik, Pivovarna Union, Ljubljana, n. sol. o.;
Jože Kastelic, referent za plan in analize, Skupščina'občine Trebnje;
Bojan Kerne, referent za varstvo pri delu, Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, n. sol. o.;	*
Gregor Kersnik, šef tehniško razvojnega sek-tor j a, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, n. sol. o. DS skupnih služb;
Niko K e r ž a n , skupinovodja-strugar, Mlino-stroj, tovarna strojev p. o. Domžale; •
Jože Kirn, vodja blagovnice. Astra, veletrgovina, export-import, zastopanje tujih firm. obdelava produktov na strojih visoke avtomatizacije, gradbeno proizvodna obrt, n. sol. o. Ljubljana;
Srečko K1 o p č a r , obratovodja, IMP industrijsko montažno podjetje, Ljubljana, n. sol. o.. TOZD Livarna Ivančna gorica, n. sol. o.;
Marjan Kobentar, direktor TOZD, Elektrotehna, trgovsko izvozno-uvozno in proizvodno podjetje, Ljubljana, n. sol. o.;
Vladislav Kocjančič, tehnolog v programskem centru, Združene papirnice Ljubljana, p. o. Papirnica Vevče, Ljubljana-Polje;
Rina Kokalj, vodja pisarne, Skupščina gorenjskih občin, Kranj;
Rozalija. Kokot, fererent, UNIŠ. združena kovinska industrija Sarajevo. UNIS-Rog. Ljubljana;
Stefan Kolar, preglednik šahtov. Zasavski premogovniki Trbovlje, 'n. sol o., TOZD Rudnik premoga Hrastnik, p. o. Hrastnik;
Stanko Kopač, višji strojni tehnik Gradbeno industrijsko podjetje Obnova, Ljubljana, n. sol. o ;
■ / Anica Korošec, referent za materialno finančno poslovanje. Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, Podjetje za turizem, transport in gostinstvo Ljubljana, Kolodvorska restavracije Jesenice;
Anton Kosec,'' upokojenec, Sinkov turn 52, p. Vodice;
Andrej Kralj, direktor finančnega sektorja, Predilnica Litija, p. o. Litija;
Helena Kralj, planer, analitik, Trgovsko podjele Murka. Lesce, p. o. Lesce;
Matija Kramar, tehnolog, Novoteks, tekstilna tovarna. Novo mesto. n. sol. o.;
Fani Kranjc, delavka, Novotekst, tekstilna tovarna. Ndvo mesto, n. sol. o.;
Viktor Kravanja, dipl inž. profesor Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani;
Marija Krek, pravnik, Sava, industrija'gumijevih. usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj, o. sol. o.;
Marko Kristan, obratni elektrikar, Color, tovarna barv in lakov, Medvode, p. o. Medvode;
Ivan K r i v o š i č . šef finančno-računovodske službe. Chemc. Ljubljana. Tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Črnuče, p. o.;
Ludvik Kukavica, upokojenec, Ljubljana Zgornji Kašelj 13/a;
Marija KukaVica, šef gradnje, gradbeno industrijsko podjetje Gradis. Ljubljana, n. sol. o.. TOZD Gradbena enota Ljubljanska-okolica, n sol. o.;
Angela K um še svetovalec za zdravstvo in socialno varstvo, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rud-nik;
Franc Kure, vodja splošnega sektorja, Kmetijska zadruga Črnomelj, p. o.;
Breda Kurent, računovodja, Gradbeno podjetje Megrad, n. sol. o. Ljubljana, TOZD Proizvodnja penobetona Vodice nad Ljubljano, n. sub. o.;
Janez Lapajne, inž. agronomije, vodja proizvodne enote. Gozdno gospodarstvo Kočevje, n. sol. o., TOZD Gozdarstvo Jelenov žli^b v Grčaricah, p. o.;
Ernest Lavrič, vodja oddelka varilnice, Elek-tro strojno podjetje Tiki, Ljubljana, p. o.;
Ivan Ljubičič, šef finančne operative in kontrole, Kemofarmacija, podjetje za promet s farmacevtskim materialom, Ljubljana, p. o.;
Marija Lokar, referent Za vzgojo in izobraževanje, Skupščina občine Kranj;
Milan Lovrenc, vodja splošno kadrovskega oddelka, Zima, industrija ščetk, Ljubljana, p. o.;
Boris Lovrenčič, upokojenec, Ljubljana, Tavčarjeva 1;
Pavle Luža n, referent, Skupščina občine Kranj;
Vincenc Manček, šef službe za obdelavo investicij, Krka, farmacevtika, kemija, zdravilišča, Novo mesto;
Stefan M a r c i j a n , samostojni svetovalec za razvoj samoupravljanja, Združene kemične industrije, Ljubljana;
Milica Mar e tič, učiteljica, Osnovna šola Simona Jenka, Kranj, p. o.;
Mitja Marinšek, poslovni sekretar, Sloveni-ja-sadje, import-export, Ljubljana;
Janez Marn, inženir, vodja proizvodnje, Fruc-tal-Alko. sadno likerski kombinat Ajdovščina, n sol. o.. TOZD za proizvodnjo pijač Alko, Ljubljana, n. sol o.;
Vinko Martinjak, direktor, Gorenjska oblačila. podjetje za proizvodnjo modne in športne konfekcije, Kranj;
Roman Mazi. šef pravnega odseka, PAP Ljubljana, Podjetje za avtomatizacijo prometa, Ljubljana, n. sol. o.;
Bogo Mazo v ec, strojevodja. Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, Transportno podjetje Ljubljana;
Albert Mervar, delovodj,a mehanične delavnice. Avtopromet, gostinstvo in turizem Gorjanci, Novo mesto — Straža;
Karel M e r ž a k , upokojenec, Ljubljana, Wolfo-va 6;
Franc Mesojedec, vodja šivalnice, Industrija obutve Novo mesto;
Cecilija Močnik. Vodja kadrovskega oddelka, Planika, industrijski kombinat za izdelavo in predela-* vo usnja, gume in plastičnih mas, Kranj, n. sol. o.;
Stefan Moha^r, vodja organizacijske enote, Loške tovarne hladilnikov LTH. Škofja Loka. n. sol. o.; .
Miha Mo 1 a h , vodja kadrovske službe, Cestno podjetje Kranj, p. o.;
Stanko M r 1 a k , obratovodja, Alpina, tovarna obutve, Žiri, n. sol. o.;
Ivan Muhič, dipl, pravnik, direktor ekonomske splošne direkcije, Emona, proizvodnja, trgovina, turizem in hotelirstvo, inženiring, Ljubljana, n. sol. o.;
Milan N a b e r g a j. referent za delovna razmerja, Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana;
Jože Naglič, direktor del v inozemstvu in blagovni izvoz, IMP, Industrijsko montažno podjetje, Ljubljana, n. sol. o.;
Slavko Nemanič, direktor Kmetijske zadruge Trebnje, p. o.;
Franjo Novak, direktor kadrovsko splošnega sektorja, Slovenske železarne, Ljubljana, TO VIL, Tovarna vijakov, p. o.;
Marija Novak, upokojenka, Črnuče, Cešta Ce- _ neta Stuparja 85/d;	>
Vinko Novak, referent za kooperacije, Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov, Ljubljana;
Ivica Obersne-Spasojevič, samostojna obrtnica, Ljubljana, Cankarjev vrh 1;
Ivan Oberstar, skladiščnik, Slovenijales, Ljubljana, LČsna industrija Kočevje;
Stane 011 a k , vodja računovodskega sektorja, Grafično podjetje Gorenjski tisk, Kranj, p. o.;
Brane Osredkar, socialni delavec, Center za socialno delo občine Ljubljana Center, p. o.;
Viktor Pakiž, vodja nabavne službe, Industrija kovinskih in plastičnih izdelkov, n. sol. o. Lož; *
Franc *P a n k o .. strugar, Strojna tovarna Trbovlje, n. sol. o., TOZD Tovarna strojev Trbovlje, n. sol.
o.	Trbovlje;
Vili Pavlič, direktor komercialnega sektorja, Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža n. sol. o.;
Marjan Pavlovčič,, direktor, Trgovsko proizvodno podjetje Zarja, Jesenice, n. sol. o. Jesenice;
Slobodan Pekarovič, vodja investicijskega oddelka. Kombinat lesne industrije Logatec, n. sol. o., Logatec;
Lojzka .Pestotnik, upokojenka, Ljubljana, Ulica v Mestni log 40;
Ivan Petrič, sekretar Občinske • konference SZDL Ribnica;
Stane Pezdič, samostojni analitik, Novoles, Lesni kombinat Novo mesto — STRAŽA n. sol. o.;
Janez Ficek, tajnik TOZD TSP Ribnica, Inles, industrija stavbnega pohištva, Ribnica;
Anton Pirc, vodja operativne priprave proizvodnje, Industrija motornih vozil Novo mesto, n. sol.
o., TOZD Tovarna avtomobilov o. sub. o. Novo mesto;
Jože Platner, svetnik, Jugobanka. .Beograd, sedež Ljubljana;
Tomislav Plečko, direktor in tehnični vodja, Rudnik rjavega premoga in industrija gradbenega materiala Kanižarica p. o.;
Karel Pogačar, vodja montažnega oddelka na vzdrževanju. Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Jesenice. Jesenice, n. sol. o.;
Marija Pohleven, finančni knjigovodja, Slovenijales, Ljubljana, Žičnica, tovarna strojev in opreme, Ljubljana, p. o.;
Stane Polak, vodja splošnega sektorja, Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, p. o.;
Pavel Potočnik, proizvodni referent, Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., TOZD gozdarstvo Škofja 'Loka. n sol. o.;
Avgust P o v š e , • upokojenec. Trbovlje, Vresko-vo 8/d;
Alojz Praček, vodja splošnega in kadrovskega oddelka. Gradbeno industrijsko podjetje Gradis. Ljubljana, n. sol. o., TOZD obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana, n. sol. o.;
Jože Primc, novinar-urednik. časopisno založniško podjetje Dolenjski list, Novo mesto. p. o.;
Stane Pugelj, profesor za telesno vzgojo, osnovna šola Dobrepolje, p Videm-Dobrepolje;
Jože R e n a r , direktor TOZD Mercator, import-export, podjetje Za trgovino. Industrijo, inženiring,
gostinstvo in storitve, Ljubljana, n. sub. o., TOZD Grmada, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana,
o.	sub. o.;
Francka Repnik, preddelavka barvarne, Trak, tovarna pozamenterije, p. o. Mengeš;
Ivo R i t o n j a , šef konstrukcije, tovarna kovinske galanterije Ljubljana, n. sol. o.;	t
Jože R o b e k , vodja proizvodnje, Lesnina, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, n. sol. o. Ljubljana, TOZD lesna proizvodnja Sinoles, b. o. Šentvid pri Stični;
Franc Roškar, upokojenec, Ljubljana, ^Zrinjskega 5;
dr. Pavle Rozman, upokojčnec, Ljubljana, Dalmatinova 7;
Alojz Roženberger, vodja izmene, Iskra industrija za avtomatiko, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Elektrospojna vezja Ela, Novo mesto, n. sol. o.;
Dragica Rožman, tajnik grafične predelovalne industrije, založništva in časopisne dejavnosti, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana;
Momir Savič, I. ročni pihalec stekla, Steklarna Hrastnik, Hrastnik, n. sol. o.;
Jakob Savšek, vodja kalkulacij. INDOS, industrija. transportnih in hidravličnih strojev, Ljubljana, p. o. Ljubljana Moste-Polje;
Alojz Schvveiger, vodja komercialne službe, Belokranjsko gradbeno' podjetje BEGRAD, Črnomelj.
p.	o.;
Stefan S e n I č a r , načelnik oddelka za finance, Skupščina občine Novo mesto;
Vladimir Silič, referent za nagrajevanje, Slovenske železarne Ljubljana, Tovarna verig, Lesce, p. o.; .
Simon Simoni, poslovodja, Hotel Ilirija, Ljubljana, p. o.;
Marjan Skubic, referent za splošne in kadrovske zadeve. Kartonažna tovarna Ljubljana, n. sol. o., Valkarton Logatec, n. sub o.;
Danica Sladojevič, kontrolor, Služba družbenega knjigovodstva Kranj;
Zdravko Smolej, vodja referata prodaje, Slovenske železarne Ljubljana, Železarna Jesenice, n. sol. o.;
Jože Smrkolj, inženir, direktor TOZD, Tovarna elektroporcelana Izlake, n. sol. o., Kovinski Izdelki Izlake, p sol. o.;
Mirko Sobočan, revizor materialno finančnega poslovanja, Termika, Industrijsko in montažno podjetje za izolacije, n. sol. o. Ljubljana;
Vera S p 1 i c h a 1, inženir, analitik živil, Medobčinski zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, P- o.;
Ljubica Srebot, uvozni referent, DONIT, kemična industrija Medvode, n. sol. o.;
Zinka Srpčič, učiteljica. Osnovna šola heroja Bračiča, Tržič;
Jule S t a m a č , vodja tehničnega sektorja, Komunalno podjetje Vič, Ljubljana, p. o.;
Marjan Stanovnik, tehnolog, časopisno, grafično podjetje Delo, Ljubljana;
Bojan ' Stepančič, vodja obratov, ABC, trgovsko podjetje Delikatesa. Ljubljana. P o.;
Hilda Stipšič. poslovodja, Trgovsko podjetje Kokra, Kranj. n. sol. o.;
Franc. Stošicki. vodja izmene, Cementarna Trbovlje, Trbdvlje, p. o.;
. Jože Suhadolc, vodja TOZD, Ljubljanske opekarne, Ljubljana, n. sol. o.;
Jože Sušnik, vodja poslovalnice. Trgovsko podjetje na veliko in malo Umversai, Jesenice, p. o.;
Mirko Sušnik, projektant, Beton Zasavje, Gradbeno industrijsko podjetje, Zagorje ob Savi;
Mitja Svetel, direktor 'finančnega sektorja, Emona Ljubljana, Ljubljana;
Cirila Sašek-Vilhar, vodja delovne enote, Krka, farmacevtika* kemija, zdravilišča, Novo mesto;
Stefan S č e r b i č , delovodja. Slovenske železarne ljubljana. Železarna Jesenice, n. sol. o., TOZD Talilnica, Jesenice, n. sol. o.;
Konrad S i n 11 e r , direktor, Mercator, import-export, podjetje za trgovinp, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, n. sub. o., TOZD Grosist, trgovina na debelo, Ljubljana, o. sub. o.;
Silva Šmid, knjigovodja, Industrijsko podjetje Alprem, Kamnik, p. o.;
Vilma Smuč, socialna delavka, Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, n. sol. o.;
NaCe Štampar, pripravnik, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 52100 Novo mesto;
Katarina S t e f e , vodja gradbišča, Splošno gradbeno podjetje Gorenje, Radovljica, p. o.;
Marko Štrukelj, referent za splošne zadeve, Kleparstvo, ključavničarstvo, strešno izolaterstvo Monter, Ljubljana, p. o.;
Stane S tu la r, obratovodja proizvodnje, Tovarna usnja Kamnik, n. sol. o.;
Stane S u 1 n ; direktor finančnega sektorja, No-voles, lesni. kombinat. Novo mesto, Straža, n. sol. o.;
Viktor Švab, vodja elektromontaže, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, p. o.;
Marina Terček, kontrolor, Alpetur, Škofja Loka, TOZD Gostinstvo, Kranj;
Dagmar Thaler, vodja kadrovske službe, Elektronabava, p. o. specializirano trgovsko izvozno-uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana;
Franc Thaler, sekretar Občinske konference SZDL Kranj;	1
Anton Tomc, direktor finančno-računovodskega sektorja, Belokranjska trikotažna industrija Beti, Metlika, n. sub. o.;
Milan Tribušon, vodja skladišča gotovih Izdelkov, Bombažna predilnica in tkalnica p. o. Tržič;
Alojzij Trontelj, vodja investicij, Ljubljanske mlekarne, delovna organizacija za kmetijstvo, živilsko industrijo, trgovino, izvoz-uvoz, Ljubljana, o. sol. o., TOZD Posestva Ljubljana, Kmetijska proizvodnja, Ljubljana, o. sub. o.;
Rafael Usenik, tehnični direktor, Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec;
Alojz V a g a j a . pomočnik skupinovodje za AM dela, Avtoobnova, generalni remont avtomobilov, p. o. Ljubljana;
Milan Vajda, sekretar, Kmetijska zadruga Metlika. p. o.;	.
Milan Velkavrh, vodja delavnice, TEOL, tovarna pomožnih sredstev in sintetskih pralnih surovin, p. o. Ljubljana;
Branko V e r g 1 e s , obratovodja tkalnice, Industrija volnenih izdelkov Sukno, Zapuže, n. sol. o., TOZD Tekstilna tovarna Zapuže, n. sol. o.;
Franc Vidmar, vodja splošnega sektorja, Komunalna energetika Ljubljana, podjetjd za proizvajanje in prodajo toplotne energije p. o. Ljubljana;
Martin Vodušek, elektrovarilec, Termoelektrarna Trbovlje, p. o.;
Štefka Volk, analitik-asistčnt, Lek, tovarna far-jnacevlskih in kemičnih izdelkov, n. sol. o. Ljubljana;
Kudoll W d 11 e r, upokojenec, Ljubljana, Breg 22;
Lavra Zadnik, sprejemalka, Kemična čistilnica in pralnica Bistra, Škofja Loka, p. o.;
Andrej Zajc, vodja komunalnega centra, Biro 71 Domžale;
Ivan Zajec, tehnik, Iskfa, industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sol. o., TOZD Elektrospojna vez- ^ ja ELA Novo mesto, n. sol. o.;
Franc Zavodnik, nadzbrni organ izgradnje, Industrija motornih vozil Lovo mesto;
Srečko Zima, šef splošnega sektorja, Kovinska oprema KO-OP Mojstrana, p. o.;
Črtomir Zorec, upokojenec, Kranj, Ulica Mošt Pijade 44;
Kazimir Zupan, računovodja osnovnih sredstev, Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Jesenice, n. sol. o.;
Zvonku Zupan, referent za uvoz, Color, tovarna barv in lakov Medvode, p. o.;
Jože Žagar, strojni tehnik, Rudnik kaolina Crna — Kamnik, p. o.,
Andrej Zalar, novinar, časopisno podjetje Glas, Kranj, p. o.;
Ivica Žefran. računovodja, Biro za gozdarsko načrtovanje Ljubljana, p. o.;
Sandi Žižmond, računovodja, Hotel Lev, Ljubljana p. o.;
Ivan Zunič, vodja splošnega oddelka, Obrtno komunalno podjetje Črnomelj, p. o.
St. 111-12/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
807.
NT, podlagi 28. alinee 335. člena, G. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o določitvi števila In izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru
I
Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru ima 100 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Annunziata Ahlin, fakturist, Obrtni center Koper;
Janez Ahlin, vodja centra za vzdrževanje VF naprav, Podjetje za PTT promet Koper, TOZD za PTT promet; •,
Franc A r č o n, samostojni statistik, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Nova Gorica;
.Stano Bačar, vodja vzdrževalne dejavnosti, Tekstilna, tekstilna industrija Ajdovščina;
Franko Barut, šef skladišča, Podjetje za PTT promet Koper;
Majda Baša, kontrolor oplemenitenih plošč, Lesonit, lesno kemična industrija, Ilirska Bistrica;
Franc Berginc, direktor TOZD Tolmin, Splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica;
Milovan Bilc, vodja operativne komerciale, Intereuropa, mednarodni transport, špedicija in pomorska agencija, Koper;
Iva Bole, finančni knjigovodja, Splošno gradbeno podjetje Gradnje, Postojna;
Andrej Bol tar, delovodja elektro delavnice, Splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica, TOZD Centralni obrati;
_ Olga Brecelj, inž. agronomije, šef laboratorija, Fructal Alko, sadno likerski kombinat, Ajdovščina;
Anka C e r 1 i n i, predmetna učiteljica. Osnovna šola Janka Premrla-Vojka, Koper;
Bruno Čopič, kriminalist, Uprava javne varnosti Koper;
Miroslav Čeligoj, terminer-lanser, Lesonit, lesno kemična industrija, Ilirska Bistrica, TOZD Topol;
Marica Čok, kontrolor obračunov, Slavnik Koper, TOZD hotel Bclvedere, Izola;
Srečko Damjan, knjigovodja, Splošno gradbeno podjetje Stavbenik, Koper;
Simo D j u r d j i ć . vodja odseka za carinsko upravne zadeve, Carinarnica Koper;
Marta D o 1 g o š , samostojni referent za kadrovska vprašanja, Cimos, podjetje za proizvodnjo avtomobilov in njihovih sestavnih delov, Koper;
Josip Domjan, kalkulant projektivnega biroja, Splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica;
Karlo Fakin, vodja materialnega skladišča, Železniško transportno podjetje Ljubljana, Sekcija za vleko Divača;
Gvido Filipčič, dipl. ekonomist, vodja deviznega oddelka,' Ljubljanska banka, Ljubljana, podružnica Nova Gorica;
Maks F1 a n d e r, poslovodja trgovine, Jestvina, trgovsko podjetje na veliko in malo, Koper;
Dušan F 1 e g o , blagajnik-likvidator. Soške elektrarne, Nova Gorica;
Jože Florjančič, finančni analitik, Iplas, kemična industrija, Koper;
Ivan Forte, tajnik strokovne, službe. Obalna samoupravna stanovanjska skupnost, Izola;
Nada Fritz, referent za kadre in organizacijo, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Koper;
Viktorija Furlan, samostojni knjigovodja uvo-za-izvoza, Tovarna motornih vozil, Tomos, Koper. TOZD tovarna motorjev;
Alfonz Gabrijelčič, vodja centralne delavnice, Salonit, industrija cementa in azbestcementa. Anhovo;
S e r g i o Gobbo, oblikovalec, Mladinski biro, Koper;
Marta G os a t, dipl. inž. agronomije, strokovni svetovalec, Obalni svet Koper;
Jože Grabar, komercialist, Intereuropa, mednarodni transport, špedicija in pomorska agencija, Koper, TOZD Transport;
Danica Grl j, saldakontist, Lama Dekani, Škofije;
Edvard Grmek, preddelavec pri predelavi soli, Droga, prehrambena industrija, Portorož, obrat Soline;
Jože Gruntar, nadzornik strojev, Iskra, industrija avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica;
Marija Gržinič, referent za cepljenje, Obalni zdravstveni dom Koper, TOZD ambulantno dispanzerska služba;
Marija Guštin, personalni referent, Tovarna pletenin Sežana;	’
Sergej - H a b i c h t, offset tiskar, Primorski tisk, založniško grafično podjetje, Koper, TOZD Tiskarna Jadran;
Miha Hladnik, dipl. pravnik, Rudnik živega srebra Idrija;
Zlata Hofman, receptor, Hotel Triglav, Koper;
Sonja Hrvatin, referent za izvajanje zdravstvenih dajatev, Regionalna zdravstvena skupnost, strokovna služba, Koper;
Nikola Ivančič, vodja splošne službe TOZD, Cimos, podjetje za proizvodnjo avtomobilov in njihovih sestavnih delov, Koper, TOZD Proizvodnja avtomobilov;
Valter J a k i n , vodja delovne enote 120 Tele- • foni, Mehanotehnika, Izola, TOZD I. Proizvodnja tehničnih igrač;
Katarina Jasnič, računovodja strokovne službe, Regionalna zdravstvena skupnost, strokovna služba, Nova Gorica;
Igor Jošt, vodj^ oddelka L, Intereuropa, mednarodni transport, špedicija in pomorska agencija, Koper, filiala Koper, TOZD špedicija;
Aleksander Jug, šef priprave dela, Splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica;
Stane Jurca, referent za osebna stanja in vodja matičnega urada, Skupščina občine Nova Gorica;
Jelka Justin, učitelj biologije in kemije, Gimnazija, Koper; f
Anton K i k 1, direktor uvoznega sektorja, Meblo, industrija pohištva in notranje opreme, Nova, Gorica;
Stane Klančar, brusilec, Tovarna motornih vozil, Tomos, Koper, TOZD Tovarna motorjev Koper;
Lazar Kocjančič, referent za zemljiškoknjižne zadeve, Agraria, Koper;
Franc Kodeli, vodja nabave, Tovarna igel in kovinskih izdelkov, Kobarid;
Marija Kokelj, šef računovodstva, Iskra, industrija avtoelektričnih izdelkov. Nova Gorica;
Srečko Kompare, vodja tajništva, Elektro Gorica, Nova Gorica;
Ivan Konstantinovič, vodja marketinga, Kombinat konzervne industrije Delamaris, Izola;
Gvido Koren, dipl. ekonomist, analitik, Skupščina občine Koper;
Miloš Košpenda, analitik, Intereuropa, mednarodni transport, špedicija in pomorska agencija. Koper;
Milan, K r u 1 j c, strokovni sodelavec za področje investicij, Luka Koper;
Margareta L a n g o , v. d. vodje sektorja tehnične kontrole, Iskra, tovarna radijskih sprejemnikov Sežana;
Hilarij Lasič, samostojni svetovalec za pravne zadeve. Skupščina občine Nova Gorica;
Jože Lavrenčič, vodja delovne enote Strojni park, Kmetijski kombinat Vipava;
Sonja Leben, fakturist, Elektro Gorica, Nova Gorica, enota Koper;
Sonja Ličen, kontrolor I. v oddelku kontrole, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Nova Gorica, ekspozitura Ajdovščina;
Rajko Makovec, samostojni svetovalec, Ljubljanska banka, Ljubljana, podružnica Koper;
Dušan Marinkovič, dipl. ekonomist, vodja odseka, Carinarnica Koper;
Krista M a t j a ž i č , korpercialrii referent, Luka Koper;
Maks M a y e r , direktor TOZD Preskrba Portorož, Trgovsko podjetje Nanos, Postojna;
Viktor M e d'v e d , analitik, Tovarna motornih vozil, Tomos, Koper;
Miroslav Mihalič, vodja izvozno-uvoznega oddelka, Lama Dekani, Škofije;
Lidija Miklavec, višji kreditni .referent, Ljubljanska banka, Ljubljana, podružnica Nova Gorica;
Silvan M i k 1 u š , referent za standardizacijo, Vozila Gorica, Šempeter pri Gorici;
Srečko Mikuž, kovinostrugar, IMP, industrijsko montažno podjetje Ljubljana, TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija;
Metka Mozetič, šef oddelka dolgoročnih poslov, Ljubljanska banka, Ljubljana, podružnica Nova Gorica; .
Albinca Možina, vodja računovodstva, Trgovsko podjetje Kurivo, Nova Gorica;
Lidija M u z n i k . asistent direktorja prodaje za domači trg, Meblo, industrija pohištva in notranje opreme. Nova Gorica;
Gvido Muženič, lanser, Tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Sonja Nussdorfer, strojni referent. Tovarna pohištva Lipa, Ajdovščina;
Milena Padežnik, kemik-analitik. Salonit, industrija cementa in azbcst-cementa. Anhovo;
Iva Pahor, konstruktor I, Modna konfekcija Ideal, Nova Gorica;
Dušan Panič, ročni stavec, Primorski tisk, založniško grafično podjetje; Koper
Lojze Peric, dipl. pravnik, pravni svetovalec, Kreditna banka Koper;
Vilma Presi, glavni knjigovodja, Rižanski vodovod. Koper;
Dušan Pucer, vodja ambulantne prodaje, Agra-ria, Koper. TOZD Proizvodnja;
Bojan Rehberger, tajnik komisije za ugotavljanje izvora premoženja, Skupščina občine Piran;
Danilo Remškar, vodja tehničnega obračuna, Splošno gradbeno podjetje Primorje, Ajdovščina;
Helena Sajko, vodja prevzemnega oddelka. Tovarna motornih vozil Tomos. Koper;
Ivan Smerdu, dipl. inž. strojništva, profesor. Višja pomorska šola Piran;
Anton Strle, sekretar splošnega sektorja skupnih služb. Trgovsko podjetje Nanos. Postojna;
Viljem Šafhalter, vodja proizvodnje. Iskra, industrija avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica, TOZD AET Tolmin;
Teo Šircelj, obratovodja vzdrževanja. Lesonit, Lesno kemična industrija. Ilirska Bistrica, TOZD Tovarna plošč;
Sergej Skorja, referent priprave dela, Agraria. Koper. TOZD Servisne delavnice;
Edo .Tončič, vodja prodajne službe, Mlinotest, proizvodno trgovski kombinat, Ajdovščina;
Vilma Ugrin, učiteljica, Osnovna šola Dekani;
Slavko Uhelj, vodja električnih naprav, Postojnska jama THP, Postojna;
Berta Urankar, materialni knjigovodja, Rižanski vodovod, Koper;
Tomaž V a 1 e n č a k , dipl. inž. elektrotehnike, strokovni sodelavec, Luka Koper;
David Vouk, samostojni zunanjetrgovinski referent. Adriacommerce, izvoz-uvoz. Koper;
Savo Vuk, šef gospodarsko tehnične službe, Iskra, industrija avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica;	f
Kamilo Zavrtanik, vodja proizvodnje, Meblo, industrija pohištva in notranje opreme. Nova Gorica;
Anton Zrimšek, vodja splošnega sektorja, Grand Hotel Metropol, Portorož;
Bruno Žvanut, referent za poštno službo, Podjetje za PTT promet Koper.
St. 111-12/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
, Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
808.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 50. in 51. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča
v Mariboru
Razreši se:
Tone Krempl, dolžnosti sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru z dnem 30. 6. 1975.
St. 111-40/75
* Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
809.
Na podlagi 28, alinee 335. člena 6 alinee 350 člčj na ustave Socialistične republike Slovenije, 44. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter s 45 členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) jc Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975 sprejela ,
ODLOK .
o razrešitvi sodnika porotnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru
Dolžnosti sodnika porotnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru se razreši:
Emerik Benko, vodja splošnega sektorja, »Panonija«, kovinska in elektro industrija Murska Sobota.
St. 111-12/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r. -
810.
Na podlagi 4. alinee 350. člena in 369'. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 17. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zboru združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi predsednika komisije Skupščine
Socialistične republike Slovenije za pravosodje
1.	Dolžnosti predsednika komisije' Skupščine Socialistične republike Slovenije za pravosodje se razreši:
Martin Košir, ker mu je prenehala -lastnost delegata v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
2.	Za predsednika komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za pravosodje se izvoli:
Vladimir G o š n i k , delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r
811.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 18. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 11. junija 1975 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana odbora za družbenopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije
1.	Dolžnosti člana odbora za družbenopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije se razreši:
Martin Košir, ker mu je prenehala lastnost delegata v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
2.	Za člana odbora za družbenopolitični sistem
Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR,Slovenije se izvoli:	j
Vladimir G o š n i k.
St. 02003-1/75
Ljubljana, dne 11. junija' 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
,	Marijan Brecelj 1.1.
812.
Na podlagi druge alinee 18. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškemu proračunu) za leto 1975 (Uradni Ust SRS, št. 39-470/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine borcem NOV v letu 1975
I
S postavke »Namenska dopolnilna sredstva občinam«. zagotovljena v republiškem proračunu za leto 1975,'se dodelijo sredstva v višini 9.494.000 dinarjev za priznavalnine borcem NOV naslednjim občinam:
	din
Ajdovščina	475.000
Brežice	64.500
Cerknica	354.900
Črnomelj	781.000
Dravograd	42.400
Gornja Radgona	96.700
Grosuplje	112.700
Hrastnik	89.000
Idrija	393.000
Ilirska Bistrica	399.200
Izola	74.600
Kočevje	'325.500
Krško	125.500
Laško	128.700
Lenart	21.200 .
Lendava	37.900
Litija	189.700
Ljutomer	41.500
Logatec	54.000
Metlika	551.400
Mozirje	253.000
Murska Sobota	42.700
Nova Gorica	510.000
Novo mesto	365.200
Ormož	41.500
Postojna	211.500
Ptuj	,	126.500
Radlje ob Dravi	158.100
Ravne na Koroškem	211.200
Ribnica	238.200
Sevnica	149.800
Sežana	268.000
Slovenj Gradec	230.000
Slovenska Bistrica	165.200
Slovenske Konjice	87.600
Šentjur pri Celju	130.200
Škofja Loka	92.000
Šmarje pri Jelšah	401.100
Tolrpin	655.700
Trebnje	219.700
Velenje	127.700
Vrhnika	45.500
Zagorje ob Savi	122.700
Žalec	282.500
	II
Namenska dopolnilna	sredstva za priznavalnin
razdeljena po tem odloku, pripadajo posamezni občini le v primeru, če izpolnjuje naslednja pogoja:
— da zagotovi iz svojih virov za ta namen v letu 1975 sredstva v višini iz leta 1974, povečana za porast izvirnih dohodkov proračuna;
-1- da najnižja stalna priznavalnina znaša vsaj 202 din mesečno.
III
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun dodeli sredstva posameznim občinam v mesečnih obrokih v okviru navedenih zneskov, upoštevajoč pogoja iz prejšnje točke.
IV
Ta odlok začne veljati z dpem objave v Uradnem
listu SRS.
St. 400-43/68
Ljubljana, dne 5. junija 1975.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
813.	,
Koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanj,u, dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibahju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975, daje in objavlja na osnovi 16. člena tega dogovora
T O L M A C E N J E
za izvajanje 4. odstavka'7. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975
1.	člen
S tem pravilnikom se predpisuje strokovna izobrazba, program in postopek za opravljanje strokovnega izpita strokovnih delavcev organizacij združenega dela, ki imajo za svoj predmet poslovanja raziskovanje, izvajanje in pospeševanje 'varstva pri delu po 25 členu zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št 32-391/74).
2.	člen
Delavci, ki opravljajo strokovne naloge raziskovanja, izvajanja in pospeševanja varstva pri delu v organizacijah združenega dela iz prejšnjega člena, morajo imeti ustrezno višjo izobrazbo in najmanj pet let prakse v določeni stroki in smeri ali ustrezno visoko izobrazbo in najmanj tri leta prakse v določeni stroki in smeri ter strokovni izpit o varstvu pri delu.
Za strokovno izobrazbo v določeni stroki in smeri se šteje strokovna izobrazba glede na področje raziskovanja. izvajanja in pospeševanja varstva pri delu ter glede na načine ustvarjanja in zagotavljanja varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer po prvem odstavku 2. člena zakona o varstvu pri delu.
3 člen
Delavci iz prejšnjega člena' opravljajo strokovni izpit po 'programu iz 17. člena pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev,, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu 'Uradni list SRS. št. 15-699/75) pred izpitno komisijo na način in postopku, kakof je predpisano z navedenim pravilnikom.
1.	Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije, ki za namene iz 4. odstavka 7. člena tega družbenega dogovora niso razporedila sredstev iz svojega dohodka v letu 1974, lahko v letu 1975 za ta namen izjemoma združujejo sredstva svojega poslovnega sklada na način, ki je določen s sklepom samoupravne interesne skupnosti ali pa s pogodbami, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, ki so jih sklenili v preteklih letih.
2.	Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije odpišejo tako združena sredstva v zaključnem računu za leto 1975 v breme dohodka.
3.	To tolmačenje se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
dr. Avguštin Lah 1. r.
814.
Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št 39-474/74) v zvezi .s 25. členom zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74) izdaja republiški sekretar za delo
PRAVILNIK
o strokovni Izobrazbi, programu in postopku za opravljanje strokovnega izpita za strokovne delavce organizacij združenega dela, ki imajo za svoj predmet poslovanja raziskovanje, izvajanje in pospeševane varst-,	va pri delu
4.	člen
Strokovni izpit iz varstva pri delu. opravljen po dosedanjih predpisih po prvem delu programa, je enakovreden strokovnemu izpitu iz 3. člena tega piavilni-ka.
5.	člen
Delavci, ki so dokopčali višjo ali visoko šolo za varstvo pri delu ali višjo šolo za zdravstvene delavce — oddelek za sanitarne tehnike ali so diplomanti fakultete za psihologijo — smer industrijska psihologija ali so zdravniki — specialisti medicine dela ali diplomanti višjih in visokih šol, ki delajo na področju ekologije dela, opravljajo strokovni izpit le iz zakono iaje o varstvu pri delu in o osnovah varstva pri delu po 2. členu zakona o varstvu pri delu.
6.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St, 180-1/75
Ljubljana, dne 23 maja 1975.
Republiški sekretar za delo
Pavle Gantar 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ
815.
Na podlagi 32. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, 133. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in v skladu z drugim odstavkom 9. točke sklepa o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje • prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost (Uradni list SRS, št. 12/73 in 39/73) je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj na »••"ji seji dne 4. junija 1975 sprejela
SKLEP
o valorizaciji osnov za plačevanje pn^pevka za zdravstveno dejavnost občanov, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko dejavnost
1
Valorizirajo se osnove iz prvega odstavka 2. točke sklepa o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost tako, da znaša lestvica osnov:
Ce znaša letna davčna osnova din
je osnova za plačevanje prispevki za zdravstveno zavarovanje din
	do	20.000	1.700
od 20.001	do	30.000	2.200
od 30.001	do	40.000	2.700
od 40.001	do	5O.0OO	3.200
od 50.001	do	60.000	3.700
od 60.001	do	70.000	4.200
od 70.001	do	80.000	4.700
od 80.001	do	90.000	5.200
od 90.001	do	100.000	5.700	«
od 100.001	, do	110.000	6.200
od 110.001	do	120.000	6.700
nad 120.001			v	7.200
Valorizirajo	se osnove iz prvega' odstavka 3. točke		
navedenega sklepa tako. da je lestvica osnov.
Ce je letna osnova osebnega dohodka od Intelek. storitev			je osnova za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje din
	do	50.000	3 500
od 50.001.	do	60.000	4.000
od 60.001	do	70.000	4.500
od 70.001	do	80.000	5.000
odf 80.001	do	90.000	5.500
od 90.001	do	100.000	6.000
od 100.001	do	110.000	6.500
nad 110.001			7.000
3
Osnove iz točke 8 se razdelijo in valorizirajo:
na din
—	za	artiste	in glasbenike	2.900
—	za	športnike	2.500
—	za druge občane, ki z osebnim delom s
sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko dejavnost	2.500
" '	i
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1975 dalje. S tem dnem prenehajo veljati zneski in tabele določene s sklepom o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, št. 02-6/73-02/19, z dne 30. marca 1973.
St. 02-11/75-02/4
Kranj, dne 4. junija 1975.
Skupščina
Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj
Predsednik Franc Orel L r.
816.
Na podlagi 32. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj in 64. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRB, št. 45/70) je skupščina skupnosti na seji dne 4. januarja 1975 sprejela
SKLEP
o valorizaciji osnov za nadomestilo osebnega dohodka
1
Zavarovancem delavcem na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, ki so po 1. januarju 1974 postali začasno nezmožni za delo in jim nezmožnost za delo traja neprekinjeno več kot eno leto, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizira s količnikom 124,4.
Nadomestilo osebnega dohodka od tako povečane osnove gre zavarovancem od prvega dne po preteku enega leta neprekinjene nezmožnosti za delo.
2
Zavarovancem delavcem, ki so pred 1. januarjem 1974 postali začasno nezmožni za delo, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka ppveča .po prejšnji točki in jim gre nadomestilo osebnega dohodka od tako povečane osnove od 1. januarja 1975.
2
Osnove točko 4 točko 5 točko 6
iz navedenega, sklepa se valorizirajo pod:
na	3 000	din
na	1.900	din
nš	1.700	din
3
Zavarovancem delavcem, katerim se je osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizirala z višjim količnikom, gre tudi vnaprej tako povečano nadomestilo.
4. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarje
Mto dalje.	->
St 2-*4tf&-eete
Kranj, dne 4. junija 1975.
Skupščina
Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj
Predsednik Franc Orel L r.
817. «	’
Na podlagi 32. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene .skupnosti Kranj, 134. člena statuta'skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, š. 45/70) je skupščina Regionalne .zdravstvene skupnosti Kranj na svoji seji dne 4. junija 1975 sprejela
SKLEP
o določitvi osnov za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetijskih delavcev, gospodinjskih pomočnic in kmetov-kooperantov brez katastrskega dohodka	'
1
S tem sklepom se določajo osnove od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno varstvo in zavarova-
nje kmetijskih delavcev, gospodinjskih pomočnic in kmetov-kooperantov brez katastrskega dohodka.
2
Osnova za plačevanje prispevka za kmetijske delavce in gospodinjske pomočnice je 1.300 din.
Osnova za plačevanje prispevka za kmete-kooperante brez katastrskega dohodka je 2.500 din.
Za kmetijske delavce in gospodinjske pomočnice plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje njihovi delodajalci.
Za kmete-kooperante plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje organizacije, s katerimi kmetje-kooperanti sklenejo pogodbe o kooperaciji.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 02-10/75-02/4
Kranj, dne 4. junija 1975.
Skupščina
Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj
Predsednik
Franc Orel 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
818.
Na px>dlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16-119/67) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 90. seji dne 4. junija 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije za opredelitev novih zazidalnih otokov za mestne javne službe in naprave z oznako VM 3/1 in VM 3/2 — Centralna sanitarna deponija Barje, ki predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana za lokacijo Centralne sanitarne deponije, ki jo je pod šifro projekta 1843/74 v februarju 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno raz-srne.
2
Predlog urbanistične dokumentacije iz i. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MtiB 7 in v pro-
storih krajevne skupnosti Malči Beličeve in Kozarje ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 18. junija 1975 do 17. julija 1975.
St. ’ 746/1-1975
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Predsednik izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dagmar Šuster 1. r.
819.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS. št. 16-119/67) ter 21. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ha 85. seji dne 13. maja 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega programa mesta Ljubljane — zaradi ukinitve zazidalnega otoka 9W 201 — Rašica, namenjenega za gradnjo počitniških objektov
1
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja ukinitev zazidalnega otoka SW 201—Rašica, ter jo je pod šifro projekta 2004/75 v marcu 1975 izdelal Ljub-
1	jamski urbanistični zavod, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2'
Urbanistična dokumentacija iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjena v avli Magistrata, Mestni trg 1, v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1 in v prostorih krajevne skupnosti Gameljne—Rašica, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 18. junija 1975 do 17. julija 1975.	-
St. 761/1-75
Ljubljana, dne 13. junija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dagmar Šuster 1. r.
BREZICE
820.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. maja 1975 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna za leto 1974 1 2 3 4 5
1.	člen
Potrdi sc zaključni račun proračuna občine Brežice za leto 1974.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po zaključnem računu za leto 1974 znašajo
din
—	dohodki	24,118.919
—	razporejeni dohodki	20,109.097
—	sredstva za solidarnost	2,298.000
—	nerealizirana obveznost za
solidarnost	1,711.822
3.	člen
Nerealizirana sredstva solidarnega	prelivanja v
znesku 1,771.822 se prenakažejo	na	podlagi	izvršnega
obračuna Republiškega sekretariata za finance.
4.	člen
Zaključni račun proračuna je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po oojavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-8/75-1
Brežice dne 29. maja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r
821.
Na podlagi L, 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SfRJ, št. 33-316/72, št 7/75 in SRS, št. 54-403/72) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na nromet proizvodov v občini Brežice
1.	člen
5.	točka tar. št. 2 se spremeni in pravilno glasi:
likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter
— nad 32 dinarjev	25,00
7.	točka tar. št. 2. odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem d^ivku na promet proizvodov (Uradni list SRS, št. 45-1044/73) se stop-nia 43 o/n nadomesti e stopnjo 45 %>.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975 dalje.
St. 421-2/75-1
Brežice, dne 29. maja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
822.
Na podlagi 5. člena odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918/19 in slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18 ter njihovim naj ožjim družinskim članom, je komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Brežice sprejela na seji dne 15. maja 1975
PRAVILNIK
o oblikah in višini družbene priznavalnine za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918/19 in slovenske dobrovoljce Iz vojn 1912/ 18 ter , njihovim najožjim družinskim članom
1.	člen
Višina in oblika družbene priznavalnine se določata na osnovi odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV, njihove družinske člane ter borce za severno mejo 1918/19 in slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18 ter njihovim naj ožjim družinskim članom no kriterijih tega pravilnika.
2.	člen
Oblike družbene denarne pomoči so: .
1.	stalna družbena priznavalnina udeležencem NOV,
2.	enkratna družbena priznavalnina udeležencem NOV,
3.	stalne in enkratne družbene denarne pomoči najožjim svojcem udeležencev NOV.
4.	enkratne in občasne družbene denarne pomoči borcem za severno mejo 1918/19 in slovenskim dobro-
voljcem iz vojn 1912/18 ter njihovim najožjim družinskim članom,
5.	zdravljenje v naravnih zdraviliščih,
6.	dodatek za postrežbo in tujo pomoč nepokretnim osamelim uživalcem priznavalnin.
3.	člen
Stalna družbena priznavalnina se lahko dodeli:
1.	borcem in aktivistom NOV, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem štetju do 31. XII 1944, če skupni dohodek na družinskega člana ne presega 70e/o vsakoletnega mejnega zneska varstvene pokojnine.
2.	stalna družbena priznavalnina se lahko dodeli borcem in aktivistom NOV, ne glede na skupni dohodek, če nimajo lastnih dohodkov, so pa bili v oboroženih enotah NOV, ilegalci ali pa aktivni organizatorji.
4.	člen
Stalna družbena denarna pomoč se lahko dodeli:
—	ožjim družinskim članom borcev in aktivistom NOB, upravičencem iz 4. člena odloka,
—	aktivistom, ki nimajo priznane posebne dvojne dobe, vendar je splošno znano, da so bili aktivisti NOV, niso si pa te dobe uveljavili.
5.	člen
Stalno družbeno denarno pomoč lahko dobi družinski član padlega oziroma umrlega borca ali aktivista ob naslednjih pogojih:
1.	če bi pokojni udeleženec izpolnjeval pogoje za dodelitev stalne družbene priznavalnine po odloku,
2.	če je družinski član stalno ali začasno, delno ali popolnoma nesposoben za pridobitno delo in nima finančnih sredstev za primerno preživljanje,
3.	če je družinski član živel v skupnem gospodinjstvu s pokojnim udeležencem NOV,
4.	da dohodek na družinskega člana ne presega 50°/» od zneska varstvene pokojnine v tekočem letu.
6.	člen
Pri odmeri višine stalne mesečne priznavalnine in ostalih denarnih družbenih pomoči po določilih 2. člena odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18 in njihovih najožjih družinskih članov, se upošteva:
—	mesečni katastrski dohodek na družinskega člana, pomnožen s faktorjem 2
—	dohodki pokojnine prosilca in družinskih članov, dohodki iz delovnega razmerja članov skupnega gospodinjstva ter ostali rednj dohodki pa se upoštevajo v dejanskih zneskih.
Pri izračunu višine mesečnih priznavalnin in družbenih.denarnih pomoči se upoštevajo dohodki iz prejšnjega leta, pokojnina pa iz meseca decembra.
7.	člen
Najvišja stalna mesečna priznavalnina borcem NOV je enaka znesku 700/o vsakoletne varstvene pokojnine, najnižja priznavalnina pa je enaka znesku mesečne starostne kmečke pokojnine v tekočem letu.
Najvišja* stalna mesečna družbena denarna pomoč je enaka znesku 50 6/o vsakoletne varstvene pokojnine, najnižja družbena pomoč pa je enaka znesku mesečne starostne kmečke pokojnine v tekočem letu.
Pomoč za postrežbo In tujo pomoč nepokretnim uživalcem stalnih priznavalnin se lahko določi največ
do zneska dodatka za postrežbo in tujo pomoč ki je določen za upokojence v tekočem letu.
Pri izračunu višine stalnih mesečnih priznavalnin in ostalih družbenih denarnih pomoči se znesek zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na I dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva.
8.	člen
Enkratno ali občasno finančno pomoč upravni odbor sklada za borce lahko dodeli udeležencem NOV in borcem za severno.mejo iz leta 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18 in njihovim najožjim družinskim članom, ki denarno pomoč nujno potrebujejo zaradi bolezni, nezgode, smrti ali drugih podobnih okoliščin po prosti presoji.
Družinski člani ki izpolnjujejo pogoje po 5. členu točke 1—3 tega pravilnika lahko dobijo enkratno denarno pomoč po določbah prejšnjega odstavka tega člena.
Enkratna družbena pomoč ne more biti višja kot 1.500 din
9.	člen
Višino cenzusa za pridobitev denarne pomoči po tem pravilniku lahko določi komisija za zadeve borcev NOV vsako leto posebej.
10.	člen
Pravico do preventivnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih imajo aktivni udeleženci NOV, kadar je to zdravljenje po mnenju zdravstvene službe potrebno.
Komisij^za zadeve borcev NOV lahko določi glede na razpoložljiva sredstva v tekočem letu število koristnikov in čas zdravljenja v naravnih zdraviliščih.
Komisija sestavi na osnovi predlogov krajevnih organizacij ZB prednostno listo za zdravljenje borcev. Prednost imajo borci NOV z nižjimi dohodki.
Za desetdnevni oddih v počitniškem domu v Savudriji za udeležence NOV' ki niso v delovnem razmerju in njihove družinske člane, se prizna regres in sicer:
—	za udeležence NOV	25 din dnevno
—	za vzdrževane družinske člane 15 din dnevno
11 člen
Ta pravilnik začne wljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 191-5/75-6	,
Brežice, dne 10. junija 1975.
Predsednik komisije
t	za zadeve borcev NOV
Skupščine občine Brežice Tončka Lovše 1. r.
CELJE
823.
Skupščina kulturne skupnosti občine Celje je v skladu s 135., 136., 137. in 138. členom ustave SFRJ, s
110..	111., 112. in 113. členom ustave SRS, 7. členom zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/ 74) in statutom Skupščine občine Celje ter samoupravnim sporazumom kulturne skupnosti občine Celje, na svoji seji dne 14. marca 1975 sprejela
STATUT
Kulturne skupnosti Celje
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi posebnega družbenega pomena kulturnih dejavnosti in utrditve samoupravnih razmerij v kulturi ter zagotovitve svobodne menjave dela na tem področju, so ustanovili delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, delavci po svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in drugi delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturne dejavnosti »Kulturno skupnost občine Celje« (v nadaljnjem besedilu: kulturna skupnost).
2.	člen
Ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: člani kulturne oicupnosti) uresničujejo v kulturni skupnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti svoje osebne in skupne potrebe s področja kulture, določajo kulturno politiko, svobodno menjujejo delo, združujejo sredstva in delo, ustvarajo možnosti za splošno dostopnost kulturnih vrednot ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju kulturnih dejavnosti v skladu z interesi socialistične samoupravne družbe.
3.	člen
Kulturna dejavnost na območju občine Celje obsega vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varstva kulturnih vrednot, zlasti pa književno, glasbeno, plesno, gledališko in filmsko umetnost ter muzejsko, galerijsko in knjižničarsko dejavnost; varstvo kulturnih spomenikov, varstvo arhivskega gradiva in ustvarjanje ter posredovanje kulturnih vrednot v založništvu, kinematografiji in radiu.
4.	člen
Dejavnost samoupravne kulturne skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Kulturna skupnost je pravna oseba.
Sedež kulturne skupnosti je v Celju, Muzejski trg 1.
5.	člen
Kulturna skupnost deluje javno. Delovanje kulturne skupnosti mora biti v skladu z zakonom o kulturnih skupnostih, drugimi zakoni in predpisi izdanimi na podlagi zakona, v skladu s samoupravnim sporazumom in tem statutom. 6 7
6.	člen
Skupnost upravlja s sredstvi, ki jih za uresničevanje programa kulturne skupnosti prispevajo in združujejo delovni ljudje, ki stalno prebivajo na območju Občine Celje in s sredstvi, ki jih za uresničevanje skupnega programa več kulturnih skupnosti v regiji prispevajo in združujejo delovni ljudje, ki stanujejo na območju kulturnih skupnosti, ki so se dogovorile za uresničevanje nalog skupnega pomena
7.	člen
Kulturna skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom »Kuturna skupnost občine Celje« na obodu in z emblemom skupnosti oblikovanim v ovalni obliki in kratico KSC na sredini.	*
«
II.	NALOGE IN PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI
8.	člen
V Kulturni skupnosti Celje uresničujejo člani kulturne skupnosti zasti tele naloge:
—	sprejemajo načrte in programe za razvoj kulturnih dejavnosti v občini Celje v skladu z družbenimi razvojnimi načrti;
—	določajo politiko razvoja in posepeševanja kulturnih dejavnosti;
—	odločajo o graditvi, uporabi in vzdrževanju objektov namenjenih za kulturne dejavnosti;
—	določajo merila za oblikovanje cen in stroškov ter materialne osnove za opravljanje posameznih oblik kulturne dejavnosti in merila za uporabo kulturnih objektov;
—	dajejo pobude in sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume s področja kulturnih dejavnosti;
—	sodelujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi ter organizirajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o vprašanjih s področja kulturne dejavnosti;
—	zagotavljajo sredstva za razvoj kulturnih dejavnosti, za dostopnost kulturnih vrednot občanom, za investicije in investicijsko vzdrževanje na kulturnem področju v skladu z družbenimi interesi in razvojnimi načrti;
—	razvijajo pogoje za »ačrtno usposabljanje delovnih ljudi, ki delajo v kulturnih dejavnostih;
—	pospešujejo stike slovenske kulture s kulturami drugih narodov in narodnosti v občini Celje, Socialistični republiki Sloveniji, Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in v tujini;
—	skrbijo za kulturno vzgojo delovnih ljudi in občanov, posebno otrok in mladine ter sodelujejo z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami in društvi;
—	sodelujejo z drugimi ustreznimi organi, organizacijami in skupnostmi pri varstvu človekovega okolja;
—	dajejo Skupščini občine Celje in njenim organom poročila in podatke in jih obveščajo o stanju na področju kulturnih dejavnosti;
—	kot soustanovitelji Kulturne skupnosti Slovenije sodelujejo v njenih organih upravljanja in posvetovalnih telesih:
—	sodelujejo v organih, upravljanja in posvetovalnih telesih ostalih skupnosti v občini Celje;
—	opravljajo druge haloge s področja kulturnih dejavnosti, ki so določene z zakonom, družbenim dogovorom, s samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
9.	člen
Kulturna skupnost se dogovarja z drugimi kulturnimi skupnostmi o skupnem obravnavanju, načinu obravnavanja kulturnopolitičnih vprašanj in financiranju kulturnih dejavnosti, ki imajo pomen za več občin, potem ko sprejme odločitev za tak dogovor Skupščina kulturne skupnosti. V primeru sprejetega dogovora združuje kulturna skupnost sredstva z drugimi kulturnimi skupnostmi in skupaj z njimi lahko po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ustanavlja skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
10.	člen
Kulturna skupnost se povezuje z drugimi kulturnimi skupnostmi za opravljanje skupnih nalog in oprav-janje ter oblikovanje enotne kulturne politike za območje vse Slovenije v Kulturni skupnosti Slovenije in v ta namen združuje z drugimi skupnostmi tudi ustrezna sredstva.
11.	člen
Kulturna skupnost se dogovarja in sporazumeva z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, predvsem pa s skupnostjo otroškega varstva in Izobraževalno skupnostjo Celje o zadevah • skupnega pomena, o skupnih nalogah in skupnih akcijah, zlasti s področja kulturnega osveščanja mladine in podobnem.
12.	člen
Kulturna skupnost v interesu ohranjanja in razvoja kulture pospešuje sleherno možno sodelovanje na kulturnem področju s kulturnimi skupnostmi drugih občih, zlasti s tistimi, s katerimi ima skupne interese pri vzdrževanju in ustanavljanju kulturnih institucij, pri ohranjevanju kulturnih objektov in pri skupnem organiziranju kulturnih akcij.
III.	ORGANIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA KULTURNE SKUPNOSTI
/	13. člen
Kulturno skupnost upravlja skupščina skupnosti.
Skupščina izvoli izvršilni odbor, ki vrši izvršilne funkcije določene v sporazumu in tem statutu ter je za svoje delo odgovoren skupščini.
Za izvajanje stalnih nalog lahko izvoli skupščina stalne komisije in odbore, ki jih lahko pooblasti za določene izvršilne funkcije.
Skupščina lahko za izvajanje občasnih pomembnejših nalog ustandvi skupščinske komisije in odbore kot občasne organe.
14.	člen
Za uspešno opravljanje nalog izvršilni odbor ustanavlja in imenuje člane za stalna in občasna delovna telesa, ki:
—	spremljajo in proučujejo problematiko posameznih zvrsti kulturnih dejavnosti;
—	pripravljajo predloge usmeritev dela in programov posameznih dejavnosti ter predloge drugih ukrepov;
—	spremljajo uresničevanje dogovorjenih akcij;
—	opravljajo druge naloge, določene s statutom in drugimi splošnimi akti.
15.	člen
Komisijo samoupravne kontrole izvolijo delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter šteje 7 članov.
Komisija samoupravne kontrole je dolžna vršiti nadzor nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi združenih v Kulturni skupnosti Celje, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe.
16 člen
Skupščino skupnosti sestavljata dva zborat
—	zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti^ delegatov delavcev temeljnih in dru-
gih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter delavcev in drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov; ta zbor šteje 40 delegatskih mest (v nadaljnjem besedilu: zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti) in
— zbor delegatov delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter društev in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo kulturne dejavnosti ter delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kulturne dejavnosti: ta zbor šteje 20 delegatskih mest (v nadaljnjem besedilu: zbor kulturnih delavcev).
17.	člen
V	Zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti pošiljajo delegate delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delavcev in drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi občanov, in sicer skupaj 30 delegatov.
V	isti zbor pa pošiljajo delegate tudi delegacije oziroma konference krajevnih skupnosti, in sicer 10 delegatov.
Število delegatov, ki jih pošiljajo v ta zbor posamezne delegacije oziroma konference delegacij, določi skupščina skupnosti, tako kakor so se sporazumele temeljne organizacije združenega dela ter druge samo-ufiravne organizacije in skupnosti.
18.	člen
V	zbor delegatov delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter društev in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo kulturne dejavnosti ter delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kulturne dejavnosti pošiljajo delegate'
a)	gledališka dejavnost: SLG Celje — 3 delegate, OS ZKPOS — gledališke skupine — 1 delegata;
b)	glasbena dejavnost: Koncertna poslovalnica Celje — 1 delegata. Mladinski pevski festival — 1 delegata, OS ZKPOS — glasbena dejavnost — 1 delegata, Glasbena mladina — 1 delegata;
c)	knjižničarska dejavnost in založništvo: Osrednja knjižnica Celje — 3 delegate, »Celjsjci zbornik« in »Obrazi« — 1 delegata;
č) muzejska dejavnost: Pokrajinski muzej Celje — 1 delegata; Muzej revolucije Celje — 1 delegata;
d)	spomeniško-varstvena dejavnost: Zavod za spomeniško varstvo — 1 delegata;
e)	arhivska dejavnost: Zgodovinski arhiv Celje —
1	delegata;
f)	likovna in galerijska dejavnost: Likovni salon Celje in likovni amaterji — 1 delegata; DSLU, Društvo oblikovalcev in Društvo arhitektov Celje — 1 delegata;
g)	filmska dejavnost: Kinopodjetje Celje, Fotoki- ■ noklub LT EMO Celje in mladinsko ter pionirsko filmsko gledališče — I delegata;
h)	Radio Celje In Novi tednik — 1 delegata.
19.	člen
izvršilni oaoor skupščine skupnosti je izvršilni organ skupnosti, ki skrbi za izvajanje sklepov skupščine.
Izvršilni odbor ima predsednika in 12 članov praviloma iz vrst delegatov.
Predsednika izvršilnega odbora in člane izvoli Skupščina kulturne skupnosti, pri čemer primerno upošteva sestav skupščine skupnosti.
IV.	POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI SKUPŠČINE IN DRUGIH ORGANOV UPRAVLJANJA KULTURNE SKUPNOSTI
-	,	i
20.	člen
Pristojnosti skupščine so:
a)	dogovarjanje o programiranju in financiranju kulturne dejavnosti in sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ža uresničevanje nalog kulturne skupnosti;
b)	sprejemanje statuta in drugih splošnih aktov kulturne skupnosti;
c)	sprejemanje letnega in večletnih programov, finančnega načrta in zaključnega računa kulturne skupnosti;
č) sklepanje samoupravnih sporazumov o uresničevanju in financiranju programa kulturne skupnosti;
d)	določanje osnov in meril za notranjo delitev sredstev kulturne skupnosti in odločanja o razdelitvi sredstev kulturne skupnosti;
e)	odločanje o ustanavljanju delovnih organizacij s področja kulture;
f)	obravnavanje in odobravanje poročil o delu skupnosti in njenih organov;
g)	odločanje o združevanju sredstev kulturne skupnosti s sredstvi drugih skupnosti ali organizacij za financiranje dejavnosti, ki so skupnega pomena;
h)	odločanje o najemanju posojil za kulturno skupnost in določanje pogojev za najemanje posojil od drugih;
i)	odločanje o dajanju posojil iz sredstev kulturne skupnosti in določanje pogojev za dajanje posojil drugim;
j)	izvolitev predsednika skupščine, predsednika zborov, predsednika izvršilnega odbora, njegovega namestnika, članov izvršilnega odbora ter predsednikov in članov drugih stalnih ali občasnih komisij oz. odborov skupščine;
k)	imenovanje vodje strokovne službe;
l)	sprejemanje skupščinskega poslovnika;
m)	izvolitev delegacije v skupščino slovenske kulturne skupnosti;
n)	izvajanje vseh drugih nalog in poslov skupnosti določenih z zakonom, sporazumom in s statutom.
21.	člen
izvršilni odbor skupnosti opravlja zlasti tele naloge:
a)	obravnava predloge statuta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, kot tudi programe dela, finančnih načrtov, zaključnih računov in poročilo o delu skupnosti, da jih sprejme;
b)	spremlja izvrševanje programa kulturne skupnosti in finančnega načrta;
c)	spremlja izvrševanje programov in porabe sredstev za njihovo izvedbo, posameznih izvajalcev;
č) nadzoruje uporabo sredstev kulturne skupnosti in razpolaga z njimi v mejah finančnega načrta;
d)	sklepa pogodbe z uporabniki sredstev kulturne skupnosti pod pogoji, ki jih je oblikovala skupščina;
e)	navezuje in vzdržuje stike z drugimi organi in organizacijami ter drugimi kulturnimi skupnostmi;
f)	spremlja in usklaja delo komisij in odborov skupnosti in obravnava njihova poročila;
g)	imenuje člane ali del članov izdajateljskega sveta uredniških odborov publikacij in glasil, katerih založnik in izdajatelj je skupnost sama ali skupaj z drugimi skupnostmi oz. organizacijami;
li) poroča skupščini o svojem delu in o delu komisij ter odborov;
i)	nadzoruje in usmerja delo strokovne službe ter o tem poroča skupščini;
j)	predlaga skupščini skupnosti najemanje posojil iz drugih virov in dajanje posojil iz lastnih sredstev;
k)	opravlja vse druge naloge, ki mu jih naloži skupščina kuturne skupnosti;
l)	ustanavlia stalne ali občasne komisije in odbore.
22.	člen
Strokovne komisije, ki jih imenuje izvršilni odbor, opravljajo predvsem tele naloge:
a)	spremljajo in proučujejo problematiko posameznih vrst kulturne dejavnosti in kulturne politične problematike ter druga vprašanja s tem v zvezi,-poročajo o stanju in potrebah ter pripravljajo ustrezne predloge;
b)	pripravljajo predloge za kratkoročne in dolgoročne usmeritve posameznih dejavnosti in za druge ukrepe;
'c) skrbijo za usklajen razvoj poklicne in amaterske kulture in pospešujejo sodelovanje vseh delavcev v kulturi;
č) opravljajo vse ustrezne naloge na lastno pobudo, naloge, ki jih naloži skupščina skupnosti ali izvršilni odbor skupnosti.
23.	člen
Občasne strokovne komisije in odbori skupnosti opravljajo le tiste naloge, ki so ji določene s strani skupščine oz. izvršilnega odbora. Število članov se določi ob ustanovitvi. Po opravljeni nalogi se razrešijo dolžnosti.
24.	člen
Komisija samoupravne kontrole vrši predvsem naslednje naloge:
—	spremlja delovanje kulturne skupnosti;
—	nadzira združevanje in uporabo sredstev kulturne skupnosti;
—	vrši nadzor nad sklepi organov kulturne skupnosti, če so v skladu z zakonom in drugimi akti na podlagi katerih posluje kulturna skupnost;
—	o svojih ugotovitvah obvešča komisija samoupravne kontrole skupščino kulturne skupnosti, izvršilni odbor in strokovno službo.
,	25. člen
. Mandat delegatov delegacij in konferenc delegacij v skupščini in voljenih organov skupščine traja štiri leta.
JSkupščina kulturne skupnosti izvoli na svoji prvi seji nove mandatne dobe izmed delegatov predsednika skupščine. Predsednik skupščine vodi delo skupščine na sejah.
Izvršilni odbor izvoli skupščina.
Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil večino glasov.
Člane stalnih komisij skupščine voli skupščina skupnosti na predlog predsednika skupščine oz. izvršilnega odbora.
V.	NAČIN ODLOČANJA ORGANOV KULTURNE SKUPNOSTI
26.	člen
Skupščina kulturne skupnosti in njeni organi na skupnih sejah delajo in odločajo. Skupščina skupnosti se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.
Skupščina veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica članov vsakega zbora.
Sporazum, statut kulturne skupnosti, poslovnik skupščine in druge akte samoupravljanja kulturne skupnosti, program dela, finančni ndčrt, prispevno stopnjo, predloge za sklenitev družbenih dogovorov, zaključni račun, načela in merila za razdelitev sredstev, sklep o razdelitvi sredstev in sklep o zadolžitvi skupnosti oz. o odobritvi posojil sprejema skupščina z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora.
V	primeru, da kakšen sklep oziroma besedilo ne sprejmeta oba zbora, se prične usklajevalni postopek. Oba zbora imenujeta skupno komisijo, ki izdela novo besedilo ali besedilo spornega sklepa in ga zatem znova predloži obema zboroma. Ce tudi tako na novo oblikovano besedilo ne sprejmeta oba zbora, se sporno besedilo o vprašanju, ki je bistvenega pomena za delo kulturne skupnosti predloži skupščini družbenopolitične skupnosti najkasneje 8 dni po seji skupščine.
27.	člen
seje skupščine vodi predsednik skupščine,, v primeru odsotnosti ga nadomešča predsednik zbora delovnih ljudi in krajevnih skupnosti. V primeru usklajevalnega postopka vodita seje zborov predsednika zborov skupščine. Seje izvršilnega odbora vodi predsednik izvršilnega odbora, v primeru odsotnosti pa podpredsednik izvršilnega odbora.
Seje komisij in odborov vodijo predsedniki komisij in odborov.
V	primeru odsotnosti navedenih vodi seje član organa, za katerega se sporazumejo člani z večino glasov.
28.	člen
Gradivo za seje skupščine pripravlja tehnično in administrativno strokovna služba Gradivo mora biti odposlano delegacijam in konferencami delegacij praviloma vsaj 14 dni pred sejo kulturne skupnosti najmanj v 2 izvodih.
29.	člen
Za stalno in sprotno obveščanje javnosti in članov kulturne skupnosti o delu vseh organov kulturne skupnosti je dolžna skrbeti strokovna služba kulturne skupnosti; v ta namen pripravi gradivo za objavo, uredi in poskrbi za pravočasen izid informativnega biltena ter tudi sicer, poskrbi za primerno objavo dela kulturne skupnosti in njenih organov. Razen tega morajo biti pri strokovni službi kulturne skupnosti stalno na vpogled vsi zapisniki sej organov kulturne skupnosti in drugi dokumenti v zvezi z delom in finančnim poslovanjem kulturne skupnosti.
30.	člen
Kulturna skupnost na seji skupščine izvoli izmed delegatov delegacijo, ki pošilja delegate v Kulturno skupnost Slovenije.
Delegacija mora imeti najmanj 6 članov.
31.	člen
Skupščina kulturne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti Celje razpravlja in sklepa kot določa zakon o kulturnih skupnostih.
Med take zadeve sodijo zlasti srednjeročni in kratkoročni razvojni načrti, ki morajo biti v skladu s splošnim gospodarskim razvojem občine.
VI.	DELO ORGANOV KULTURNE SKUPNOSTI
32.	člen
Poslovnik skupščine ureja način dela skupščine kulturne skupnosti.
33.	člen
Skupščino sestavljajo člani delegacij In konferenc delegacij, ki pošiljajo delegate na zasedanje skupščine kulturne skupnosti na podlagi pismenega vabila.
V	pismenem obvestilu mora biti naveden dnevni red seje skupščine in priloženo potrebno gradivo.
Pismeno obvestilo za sejo skupščine skupnosti mora biti odposlano praviloma najmanj 14 dni pred sejo.
V	obvestilu mora biti naveden kraj in čas seje skupščine.
34.	člen
Sklicatelj sej skupščine je predsednik skupščine.
Predsednik skupščine sklicuje seje skupščine na lastno pobudo in to najmanj dvakrat letno; sejo skupščine je dolžan sklicati tudi, če predlaga sklic izvršilni odbor; sejo skupščine mora sklicati predsednik skupščine, če to zahteva najmanj 10 članov podpisnikov sporazuma, ali pa delegacij in konferenc delegacij. Predsednik skupščine skliče sejo skupščine tudi na zahtevo občinske skupščine Celje.
35.	člen
Na vsaki seji skupščine morajo delegati predložiti pooblastila svojih delegacij oziroma konferenc delegacij razen voljenih organov.
36.	člen
Skupščina kulturne skupnosti dela na sejan ocen zborov sočasno.
Sestaja se najmanj dvakrat letno oziroma po potrebi.
Sklepčna morata biti oba zbora, ki glasujeta z večino glasov Dosameznega zbora.
37.	člen
Delegati, člani delegacij ali konferenc delegacij imajo pravice in dolžnosti:
—	spremljati delovanje kulturne skupnosti In njegovih organov;
—	se udeleževati sej skupščine1 kulturne skupnosti ter sodelovati pri razpravah in oblikovanju sklepov ii) se osebno zavzemati za oblikovanje stališč podpisnikov (članov kulturne skupnosti) ter njihovo uresničevanje;
—	se pred odločanjem na sejah skupščine in drugih organov kulturne skupnosti posvetujejo s podpisnikom (članom kulturne skupnosti), ki jih je delegiral, da lahko pojasnjujejo njegova stališča:
-r redno poročajo delovnim ljudem v svojih temeljnih organizacijah združenega dela ali v drugih
organizacijah in skupnostih o delovanju kulturne skupnosti, stališčih in sklepih skupščine in njenih organov ter svojem delu;
—	spremljajo in proučujejo kulturna dogajanja in vprašanja kulture;
—	sodelujejo v zvezi z opravljanjem nalog kulturne skupnosti;
—	skrbe, da sproti in pravočasno dobe potrebno dokumentacijo o delu in vprašanjih kulturne skupnosti;
—	so kot delegati delegacij ali konferenc delegacij neposredno odgovorni podpisnikom (članom kulturne skupnosti).
38.	člen
Delegati delegacij in delegati konferenc delegacij članov kulturne skupnosti so dolžni obravnavati gradiva za seje kulturne skupnosti temeljito pred sejami; pripraviti se morajo na razpravljanje o zadevah, o katerih bodo' soodločali, če menijo, da je to potrebno.
Delegati, kj so se udeležili sej skupščine kulturne skupnosti, so dolžni poročati delegacijam in konferencam delegacij o delu skupščine.
39.	člen
Predsednik skupščine kulturne skupnosti predstavlja in zastopa kulturno skupnost v času svojega mandata.
V primeru daljše odsotnosti predsednika opravlja dolžnosti predsednika predsednik zbora delovnih ljudi in krajevnih skupnosti. V primeru daljše odsotnosti obeh pa predsednik zbora kulturnih delavcev.
Predsednik sklicuje seje skupščine, predlaga dnevni red in vodi seje; podpisuje splošne akte kulturne skupnosti, zapisnike sej skupščine in vse listine, s katerimi skupščina posreduje svoje sklepe in stališča.
40.	člen
Delovanje izvršilnega odbora in ustanavljanje delovnih teles ureja poslovnik, ki ga sprejme izvršilni odbor in potrdi skupščina kulturne skupnosti.
41.	člen
Člani izvršilnega odbora odločajo na sejah, če je glasovalo najmanj polovica članov za.
Sejo vodi predsednik izvršilnega odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, v primeru odsotnosti obeh pa najstarejši član od prisotnih na seji.
Člani izvršilnega odbora morajo biti delegati delegacij ali pa konferenc delegacij.
Člani izvršilnega odbora sb lahko razrešeni na zahtevo" skupščine, če je ta pravilno sklepala o razrešitvi, na podlagi lastne prošnje, ali pa če se član brez upravičenega razloga trikrat zaporedoma ne udeleži seje.
42.	člen
Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršilnega odbora. Zahtevek za sklicanje seje izvršilnega odbora lahko da predsednik skupščine najmanj- trije člani izvršilnega odbora, vodja strokovne sjužbe kulturne skupnosti. V utemeljenem primeru lahko zahtevajo sklic seje tudi najmanj 3 delegati zbora kulturnih delavcev.
Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini kulturne skupnosti.
43.	člen
Predsednik izvršilnega odbora lahko:
—	po. pooblastilu predsednika skupščine kulturne skupnosti predstavlja in zastopa skupnost kot pravno osebo;
—	sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora;
—	predlaga dnevni red sej izvršilnega odbora;
—	podpisuje zapisnike sej izvršilnega odbora in vse listine, s katerimi IO posreduje svoje sklepe in stališča;
—	opravlja druge naloge, ki; po svoji naravi sodijo v pristojnost predsednika izvršilnega odbora;
—	je lahko sopodpisnik finančnih listin in pogodb skupnosti;
—	v času odsotnosti predsednika lahko opravlja njegove pravice in dolžnosti njegov namestnik.
44.	člen
Komisije skupščine vodi predsednik komisije. Komisije delajo na sejah, sklicuje jih predsednik. Predsednik komisije mora biti praviloma delegat delegacije ali konference delegacij.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA
45.	člen
Strokovna služba kulturne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge;
—	"neposredno uresničuje zakone, družbene dogovore, samoupravne sporazume, statut in druge akte;
—	pripravlja osnutke splošnih aktov skupnosti in pogodb za razdelitev sredstev kulturne skupnosti;
—	pripravlja analize, informacije m druga gradiva, pomembna za delo kulturne skupnosti in njenih organov;
—	'pripravlja osnove in merila za razdelitev sredstev kulturne skupnosti;
—	opravlja strOkovne, finančne, administrativne, tehnične in druge zadeve in naloge za potrebe kulturne skupnosti;
—	lahko opravlja določene posle tudi za posamezne delovne organizacije s področja kulture;
—	se lahko ukvarja tudi z raznimi organizacijskimi nalogami (posreduje) za potrebe kulturne skupnosti;
—	pripravlja analize, programske predloge itd. za potrebe regionalnega dogovarjanja.
46.	člen
Strokovno službo kulturne skupnosti vodi vodja strokovne službe, tajnik kulturne skupnosti, ki ga imenuje kulturna skupnost v soglasju s Skupščino občine Celje in opravlja zlasti tele naloge:
—	skrbi za zakonitost poslovanja strokovne službe in seznanja organe kulturne skupnosti z zakonitostjo odločitev in postopkov;
—	skrbi za izvrševanje splošnih aktov skupščine in njenih organov ter zato. da je javnost ustrezno obveščena p delu kulturne skupnosti;
—	skrbi zal pravilno opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih poslov kulturne skupnosti in njenih organov;
—	skrbi za uskjajeno delo organov kulturne skupnosti;
—	pomaga predsedniku skupščine in predsedniku izvršilnega odbora ter predsednikom komisij in odborov pri pripravljanju sej;
—	je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta in sklenjenih pogodb o uporabi sredstev kulturne skupnosti in sredstev strokovne službe;
—	je odgovorni urednik informativnega »Biltena kulturne skupnosti«;
—	opravlja druge posle, ki mu jih poverita skupščina in izvršilni odbor kulturne skupnosti.
47.	člen
Delavci strokovne službe imajo vse pravice, ki gredo delavcem v združenem delu. Pri uresničevanju samoupravljanj a imajo smiselno enak položaj kot delovne skupnosti pri občinah oziroma interesnih skupnostih občine.
48.	člen
Kulturna skupnost izdvaja del sredstev za opravljanje skupnih zadev strokovni službi kulturne skupnosti, ki mora o uporabi teh sredstev periodično poročati izvršilnemu odboru kulturne skupnosti. Ta sredstva troši strokovna služba na podlagi svojega letnega finančnega načrta in sporazuma v svoji stroki.
VIII.	SREDSTVA 'KULTURNE SKUPNOSTI
49.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim dejorn s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo za financiranje dogovorjenega programa kulturnih dejavnosti prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka izraženo v stopnji določi Skupščina kulturne skupnosti občine Celje po predhodni obravnavi med delavci in delovnimi ljudmi' v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so člani kulturne skupnosti. .
Delavci in delovni ljudje lahko tudi združujejo sredstva iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in iz osebnega dohodka za financiranje dodatno dogovorjenih ali posebnih nalog na podlagi pogodb in samoupravnih sporazumov.
Kulturna skupnost občine Celje se za prispevke iz prvega in drugega odstavka dogovarja tako, da so v skladu z družbenim planom, resolucijo o družbenoekonomski politiki in družbenim dogovorom o skupni porabi.
Delavci in delovni ljudje v občini Celje pa se s tem sporazumom tudi dogovore, da lahko iz dela osebnih dohodkov, namenjenih za zadovoljevanje svojih osebnih potreb plačujejo dodatne prispevke za financiranje posameznih nalog tudi nad obsegom sredstev določenih v prejšnjih odstavkih tega člena.
Kulturna skupnost lahko z namenom, da bi zagotovila potrebna sredstva za financiranje temeljnih nalog enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti Celje določi višino prispevka, izraženo v stopnji.	\
50.	člen
Kulturna skupnost ima obvezno rezervo, če ni z zakonom drugače določeno.
V obvezno rezervo kulturne skupnosti se vsako leto izloča najmanj 1 e/o od skupnih dohodkov kulturne skupnosti. !S finančnim načrtom se vsako leto določi, koliko sredstev se izloči v obvezno rezervo. Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo, preneha, ko ta sredstva dosežejo višino 5 % povprečnih letnih dohodkov kulturne skupnosti v zadnjih treh letih, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta 'znesek.
51.	člen
Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo.
a)	če sredstva jz virov ne pritekajo pravočasno;
b)	če mora skupnost zaradi nepredvidenih objektivnih okoliščin dati večja sredstva za financiranje kulturne dejavnosti, kot so bila dogovorjena s pogodbo;
c)	če se pojavijo drugi, večji nepredvideni izdatki, ki jih je skupnost dolžna kriti po zakonu in tem statutu.
52.	člen
Za uresničevanje nalog, ki terjajo dolgoročnejše • financiranje in večja sredstva, lahko kulturna skupnost najema kredite.
53.	člen
Višina sredstev, ki jih skupnost dodeli porabniku sredstev se (nosilcu programa) določi z medsebojno pogodbo. Ta mora vsebovati tudi dogovorjeni obseg in značaj programa, ki ga mora porabnik s temi sredstvi uresničiti.
Kulturna skupnošt lahko v pogodbi zahteva, da prispevajo porabniki del svojih sredstev ali pa da si zagotovijo del potrebnih sredstev od drugih ali, da jih morajo del ustvariti sami.
V	pogodbi se lahko tudi določi, da bo porabnik prejemal sredstva v obrokih.
Pogodbe ž uporabniki .sklepa izvršilni odbor na osnovi splošnega akta skupščine o osnovah in merilih za razdelitev sredstev ter po postopku za razdelitev sredstev.
*	54. člen
V	pogodbi se lahko tudi določi, da se porabniku (nosilcu programa) zadrži nakazovanje "obrokov v celoti ali delno, če troši sredstva za namene, ki niso predvideni v pogodbi, ali če porabnik ne izpolnjuje programa po pogodbi. Porabnik, ki ni izpolnil programa. mora vrniti dobljena sredstva v celoti ali delno na način, ki se določi s pogodbo.
O sankcijah iz prejšnjega odstavka odloča izvršilni odbor, dokončno pa odloča skupščina kulturne skupnosti.
55.	člen
Sredstva kulturne skupnosti se lahko dajejo porabnikom tudi kot posojilo. Skupščina kulturne skupnosti s splošnim aktom določi pogoje za dodeljevanje in vračanje posojil.
56.	člen
Kulturna skupnost lahko združuje svoja sredstva tudi s sredstvi delovnih in drugih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti za financiranje dejavnosti, ki so pomembne tudi za kulturo.
57.	člen
Kulturna skupnost-zbira in razporeja sredstva za razširjeno reprodukcijo na področju kulture.
Sredstva, ki jih dobi kulturna skupnost za poseben namen, se lahko uporabljajo samb v skladu s tem namenom.
Skupnost lahko v skladu z zakonom združuje sredstva iz. amortizacije nepremičnin kulturnih zavodov. Združena sredstva iz amortizacije uporablja kulturna skupnost kot kreditna sredstva za nadomestilo dotrajanih kulturnih objektov ali pa razširjanje gmotne osnove kulture. Skupščina kulturne skupnosti s splošnim aktom določi pogoje za dodeljevanje in vračanje kreditnih sredstev iz združene amortizacije kulturnih zavodov.
58.	člen
Sredstva kulturne skupnosti se lahko uporabljajo tudi za odkupe umetniških del in kulturnih spomenikov, za nagrade in za štipendije ter za subvencioniranje knjižnih izdaj.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59.	člen
Statut kulturne skupnosti potrjuje občina Celje.
60.	člen
Statut velja z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine kulturne skupnosti občine Celje
prof. Anton Aškerc 1. r.
Skupščina občine Celje je dne 24. aprila 1975 dala soglasje k statutu Kulturne skupnosti občine Celje.
' ' \ . ’
LENART
824.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št 19-545/74) ter 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72 in 39-467/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1975 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Lenart se na promet nepremični^ plačuje prometni davek. Davek na promet nepremičnin
se odmerja in pobira po določbah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72 in 39-467/74) in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter na podlagi tega odloka.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po na-sednjih stopnjah:
1. za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra:
nad din do din	maša davek po kvadratnem metru
2	5 °/o
2	3	0,10 din	+	7 °/»	od	presežka	nad	2 din
3	4	0,17 din	+	9°/e	od	presežka	nad	3	din
4	5	0,26 din	+	12 %	od	presežka	nad	4 din
5	7	0,38 din	+	14 °/o	od	presežka	nad	5 din
7	10	0,66 din	+	16 °/o	od	presežka	nad	7 din
10	1,14 din + 20°/# od presežka nad 10 din
2. za nezazidana stavbna zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra:
nad din do din	maša davek po kvadratnem metru
10
10	20
20 ■	30
30	40
40	50
50	70
70	100
100
10 °/o
1.00	din + 15°/o od presežka nad 10 din
2.50	din + 20 °/o	od	presežka	nad	20 din
4.50	din + 25 °/o	od	presežka	nad	30 din
7.00	din + 30 "/e	od	presežka	nad	40 din
10.00	din '+ 35 0/o	od	presežka	nad	50 din
17.00	din + 40 °/o	od	presežka	nad	70 din
29.00	din + 50 °/o	od	presežka	nad	100 din
3.	za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra:
maša davek po kvadratnem metru 10 »/o
200 din + 12 “/o od razlike v ceni nad 2.000 din 440 din + 14 ”/o od razlike v ceni nad 4.000 din 720 din + 16 ”/o od razlike v ceni nad 6.000 din 1.040 din + 18°/o od razlike v ceni nad 8.000 din 1.400 din + 20 °/o od razlike v ceni nad 10.000 din
nad din do din
2.000
2.000	4.000
4.000	6.000
6.000	8.000
8.000	10.000
10.000
3.	člen
Na promet nepremičnin, za katerega je davčna obveznost nastala pred veljavnostjo tega odloka, se uporablja odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 42/72).
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davka na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 42/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po onjavi v uradnem listu SRS.
St. 421-3/65
Lenart, dne 9. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart ’	Božo Tuš 1. r.
825.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) ter 1., 4., 16. in 37. členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72. 55-491/72 in 28-377/73) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1975 sprejela
/
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart
1.	člen
V tarifi posebnega občinskega prometnega davka — del A — davek od prometa proizvodov, ki je sestavni del odloka po posebnem občinskem prometnem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 55/72, 2/73, 33/73, 45/73 in 16/74), se v tarifni številki 2 spremenita oziroma dopolnita točki 5. in 7. tako, da glasita:
5. likerjev in močnih alkoholnih pijač če znaša nabavna cena za liter nad 32 din	25 din
7.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter do 32 din in od drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točki 1 do 6	430/,
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-6/72
Lenart, dne 9. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
826.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah-zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. junija 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih upravnih organih občine Lenart
1.	člen „
V odloku o občinskih upravnih organih občine Lenart (Uradne objave, št. 17-197/67 in Uradni list SRS, št. 15-145/68, 40-243/68, 15-992/71) se 7. člen spremeni in glasi:
»Sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Lenart, po predhodni obravnavi v delovni skupnosti upravnega organa SO Lenart.«
2.	člen ■
13.	člen se spremeni in glasi:
»Delo temeljnega upravnega organa vodi predstojnik posameznega temeljnega upravnega organa, kolikor ni s predpisi določeno, da posamezne zadeve spadajo v pristojnost občinskega izvršnega sveta.
Predstojnik je osebno odgovoren za delo občinskega upravnega organa, ki ga vodi, občinski skupščini in izvršnemu svetu občinske skupščine.« 3 4
3.	člen
14.	člen se spremeni in glasi:
»Predstojnike občinskih upravnih organov, ki niso člani občinskega izvršnega sveta in Inšpektorje, imenuje po razpisu in razrešuje občinska skupščina.
Razpis opravi komisija, za volitve in imenovanja občinske skupščine.«
4.	člen
30. člen se spremeni in glasi:
»Pravice samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v upravnih organih s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom upravnega organa oz. mnenja in predlogov glede vprašanj s področja notranjih odnosov v upravnem organu in z odločanjem v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine,«
5.	člen
Spremeni se 32. člen in glasi:
»Delovni ljudje v soglasju s predstojnikom skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev, za zboljšanje organizacije dela ter za zboljšanje svojih delovnih pogojev in odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov, kadar je to z zakonom ali s splošnim aktom organa tako določeno.
Delovni ljudje oz. pristojni organi samoupravljanja, dajejo predstojniku mnenja in predloge v zvezi z odločanjem o zasedbi prostih delovnih mest, o izbiri kandidatov, o prenehanju lastnosti delavca in o drugih zadevah, če je tako s predpisom določeno.«
6.	člen
Spremeni se 33. člen in glasi:
»Delovni ljudje v upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom:
—	sprejemajo splošne akte o notranji organizaciji, o delitvi sredstev upravnih organov in o osebnih dohodkih, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter druge splošne akte, s katerimi se urejajo notranji odnosi v upravnem organu,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun upravnih organov,
—	sprejemajo delovne programe upravnih organov.« ■
7.	člen
Spremeni se 34. člen in glasi:
»Če se v zadevah, o katerih odločajo delovni ljudje v soglasju s predstojnikom upravnega organa, ne doseže soglasje med delovno skupnostjo in predstojnikom, odloči o spornem vprašanju občinski izvršni svet.
Če se soglasje ne doseže v zadevah, o katerih odločajo delovni ljudje v oglasju z izvršnim svetom, pa o spornem vprašanju odloči zbor združenega dela občinske skupščine.«
8.	člen
Spremeni se 35. člen in glasi:
»Če izvršni svet občinske skupščine meni, da samoupravni splošni akt oziroma njegova posamezna določba ni v skladu s sprejeto politiko ter načelnimi stališči in splošnimi smernicami občinske skupščine oziroma njegovimi načelnimi stališči in splošnimi smernicami, zadrži izvršitev takega akta ter o tem obvesti občinsko skupščino; ta mora o spornem vprašanju odločiti v 45 dneh po prejemu obvestila.«
9.	člen
Spremeni se 39. člen in glasi:
»Dokler Izvršni svet Skupščine občine Lenart ne sprejme sistemizacije v skladu s 1. členom tega odloka, velja sistemizacija, sprejeta po dosedanjih predpisih.
Splošne akte morajo delovni ljudje uskladiti z določbami, tega odloka najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.«
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-6/65
Lenart, dne 9. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
827.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in drugem odstavku 1. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje _ osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. junija 1975 sprejela
ODLOK
o nadomestilu osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjem Skupščine občine Lenart
1.	člen
Funkcionarjem občinske skupščine pripaaa nadomestilo osebnega dohodka in drugi osebni prejemki v višini in ob pogojih, ki jih določa družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, ki so ga sprejeli vsi zbori Skupščine občine Lenart na sejah, dne 28. aprila 1975 (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor).
Družbeni dogovor sprejmejo skupščine občin, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki so sestavni del skupščinskega sistema občin Lenart, D^ribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica.
2.	člen
Za voljene ali imenovane funkcionarje občinske skupščine se pb tem odloku štejejo: predsednik občinske skupščine, predsednik; zborov občinske skupščine, tajnik občinske skupščine, predsednik in člani izvršnega sveta občinske skupščine, komandant občinskega štaba teritorialne obrambe.
3.	člen
Osnovo nadomestila osebnega dohodka za posamezne funkcionarje občinske skupščine in višino drugih osebnih prejemkov, določi komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine, v okviru razponov, ki so določeni v 2. členu družbenega dogovora, po predhodni uskladitvi na občinski komisiji podpisnikov družbenega dogovora, s posebnim' sklepom.
4.	člen
Če voljenemu ali imenovanemu funkcionarju ne pripada mesečno nadomestilo osebnega dohodka po določbah 2. in 5. člena družbenega dogovora, lahko komisija za volitve in imenovanja v skladu s 6. Čehom družbenega dogovora, za posebno angažiranost pri delu, prizna občasno nagrado, ki v enem koledarskem letu ne more presegati dvakratne višine povprečnega’ mesečnega osebnega dohodka v republiki iz preteklega leta.
5.	člen
Pri določanju konkretne višine nadomestila mesečnega osebnega dohodka funkcionatju po 3. členu i°ga odloka, upošteva koVnisija za volitve in imenovanja določila 2., 3., 4. in 5. člena družbenega dogovora.
6.	člen
Osnova nadomestila osebnega dohodka po 3. členu tega odloka, se voljenemu .ali imenovanemu funkcionarju usklajuje s postavkami o gibanju osebnih do-
hodkov, predvidenih v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za posamezno leto.
Usklajevanje se opravlja za nazaj ob koncu vsakega polletja, upoštevajoč gibanje družbene produktivnosti dela, osebnih dohodkov v gospodarstvu in življenjskih stroškov v skladu z določili družbenega dogovora.
7.	člen
Delegatu zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in članu teles občinske skupščine, ki nima lastnosti delegata in, ki ne prejema nadomestila osebnega dohodka oz. povračila po določbah 3. in 5. člena tega odloka, se prizna poleg nadomestila za izgubljeni osebni dohodek po 8. členu družbenega dogovora in povračila potnih stroškov, še pavšalno povračilo, ki znaša:
din
—	kadar seja občinske skupščine, njenega
zbora ali drugega telesa traja nad 4 ure	50
—	kadar seja občinske skupščine, njenega
zbora ali drugega telesa traja oti 2 do 4 ure	40
—	kadar seja traja do 2 uri	30
8.	člen
Nadomestila za čas bolezni do 30 dni, dnevnice za službena potovanja, stroški prenočevanja, potni stroški, povračilo za uporabo lastnega vozila za službene namene, povračilo zvišanih stroškov za ločeno življenje, povračilo stroškov za selitev iz kraja stalnega prebivališča do kraja zaposlitve, regres za organizirano prehrano, regres za letni dopust in stroški za prevoz na delo in z dela, se priznajo funkcionarju iz 2. člena tega odloka v višini, določeni v samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti, upravnih organov in strokovnih služb skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, ki velja za upravne organe Skupščine občine Lenart.
9.	člen
Ostala nadomestila in povračila, ki niso navedena v tem odloku, ureja za funkcionarje iz 2. člena tega odloka, komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine s posebnim sklepom, v skladu z določili družbenega dogovora.
10.	člen
Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine mora funkcionarjem iz 2. člena tega odloka izdati individualne odločbe na podlagi določb tega odloka.
11.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov delegatom in funkcionarjem občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 31-928/74)
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1975, razen določil o dnevnicah za službeno potovanje in stroškov za uporabo lastnega vozila za službene namene, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka. St. 010-12/62
Lenart, dne 9. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
828.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Lenart za leto 1975
1
Skupščina občine Lenart daje sogasje k finančnim načrtom skladov občine Lenart za leto 1975:
1.	cestni sklad	din
	— dohodki	1,992.531
	— izdatki	1,912.161
	— nerazporejena sredstva	80.370
2.	komunalni sklad	
	— dohodki	2,800.167
	— izdatki	2,665.371
	— nerazporejena sredstva	134.796
3.	sklad za kmetijstvo	
	— dohodki	454.207
	— izdatki	438.650
	— nerazporejena sredstva	15.557
4.	občinski gasilski sklad	
	— dohodki	166.936,7*
	— izdatki	136.598,00
	— nerazporejena sredstva	3.338,75
2
Iz nerazporejenih sredstev navedenih skladov se lahko pokrivajo premalo predvideni in nepredvideni izdatki ustreznega sklada.
3
Finančni načrti skladov občine Lenart za leto 1975 so sestavni del tega sklepa.	„
4
Ta sklep velja osmi dah po oojavi v uraonem listu SRS.
Lenart, dne 28. aprila 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
829.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1975 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov skladov ODCme Lienari za leto 1974
1
Potrdijo se zaključni računi skladov občine Lenart za leto 1974:
din
1. cestni sklad		
— dohodki		1,528.625,18
— izdatki		1,336.594,25
— neporabljena sredstva		192.030,93
2. komunalni sklad		
— dohodki		2,809.454,25
— izdatki		2,359.285,40
— neporabljena sredstva		450.168,85
3. solidarnostni stanovanjski sklad		
— dohodki		2.859.800,32
— izdatki		1,567.308,50
— neporabljena sredstva		1,292.492,15
4. sklad za kmetijstvo		
— dohodki		477.101,50
— izdatki		385.574,55
— neporabljena sredstva		91:526,95
5. občinski gasilski sklad		
—•. dohodki		154.487,20
— izdatki		127.550,20
— neporabljena sredstva		26.936,75
6. sklad za preživninsko varstvo kmetov		
— dohodki	•	18.932,03
— izdatki		17.365,05
— neporablj ena sredstva		1.575,98
7. sklad za investicije v šolstvu		
— dohodki		16.984,10
— izdatki		223,20
— neporabljena sredstva		16.760,90
' 2
Neporabljena sredstva skladov navedenih pod 1. do 5. prešnje točke, se prenesejo kot dohodek ustreznega sklada v leto 1975 Obveznosti skladov navedenih pod 1. do 5. prejšnje točke, se poravnajo in prenesejo iz dohodkov sklada za leto 1975.
Neporabljena sredstva sklada za preživninsko varstvo kmetov se prenesejo na kmetijsko zemljiško skupnost Lenart, ki prevzame obveznosti do prejemnikov preživnin iz tega sklada.
Neporabljena sredstva sklada za investicije v šolstvu se prenesejo na občinsko izobraževalno skupnost Lenart, ki iz prenešenih sredstev poravna obveznost do osnovne šole* »Borisa Kraigherja« Gradišče v višini
16.000	din.
Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Lenart za leto 1974 so sestavni del tega sklepa.
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Lenart, dne 28. aprila 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
LJUBLJANA CENTER 830.
Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 10. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1975, na 10. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1975, enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom na
10.	seji dne 22. maja 1975 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1974
din
II.	Rezervni sklad:
dohodki	4,555.865,46
izdatici	1,316.212,35
presežek dohodkov	nad izdatki	3.239.653.11
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v višini 1,349.045,85 din se odvede za solidarnost med) občinami v Sloveniji.
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 3,239.653,11 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1975.
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1974, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada in posebni računi.
2.	člen
5.	člen
Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot dohodek za leto 1975.
* 6. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1974 so znašali:
din
I.	Po proračunu:
dohodki	146,275.065,85
izdatki	144,926.020,00
presežek dohodkov nad	izdatki	1,349.045,85
St. 400-03/75
Ljubljana, dne 26. maja 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flis 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna
Vrsta
dohodka
Dohodki
Štev.		
Skupaj	glav. namena	Razpored dohodkov	Skupaj
1	Davki iz osebnega	dohodka
in na dohodek	33,953.598
2	Prometni davek, davek na premoženje
in na dohodke od	premoženja	102,650.471
3	Takse	8,600.753
5	Denarne kazni	777
6	Dohodki upravnih	organov in	razni
drugi dohodki	1,069.467
Skupaj
146,275.066
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih	
	skupnosti	15,810.377
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	3,240.356
04	Negospodarske investicije	14,174.680
07	Kulturnoprosvetna dejavnost	80.000
08	Socialno skrbstvo	11,532.500
09	Zdravstveno varstvo	1,100.595
10	Komunalna dejavnost	2,481.554
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	2,947.114
12	Prispevki proračunom drugih družbeno-	
	političnih skupnosti	90,699.720
15	Gospodarske investicije	1,300.000
17	Tekoča proračunska rezerva in obvez-	
	nosti iz prejšnjih let	1,003.370
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	555.754
144,926.020		
	Presežek dohodkov nad izdatki	1,349.046
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 831.
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Ljubljana Moste—Polje, je na seji dne 11. junija 1975 sprejela
SKLEP
o spremembi samoupravnega sporazuma e štipendiranju učencev in študentov občine Ljubljana Moste— Polje, objavljenega v Uradnem listu SRS, številka 35-1050/74 in sicer z naslednjimi dopolnitvami:
1. člen
V	7. členu se črta prvi odstavek in se nadomesti z novim, ki se glasi:
»Za uresničevanje namena iz 'prvega odstavka prejšnjega člena se sporazumemo, da bomo od 1. julija 1974 združevali iz svojega dohodka sredstva v višini 0,5 0/o od bruto osebnih dohodkov.«
z	2. člen
V	10. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Določila prvega odstavka tega člena ne veljajo,
če življenski stroški študentov, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča, presežejo najnižji osebni dohodek (neto), opredeljen s sindikalno listo in s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v SR Sloveniji.
V	primerih iz prejšnjega odstavka bomo določili višino življenskih stroškov tako, da bodo ohranjena razmerja v višinah stroškov glede na kraj šolanja štipendistov.«
3.	člen
V	14. členu se doda nov odstavek, ki se glasi.
»Vrednost štipendij se Lahko poveča do 200 točk
za šolanje v tehničnih strokah, pedagoških šolah in zdravstvenih strokah.«
4.	člen
V	24. členu se v tretjem odstavku črta beseda:
»do (50.000 dinarjev)« in besedilo:
»odgovorna oseba pa iz svojega dohodka do 5.000 dinarjev,* v petem odstavku pa se besedilo: »sprejeli kot dokončne« nadomesti z besedilom »dosledno izpolnjevali.«
Doda se nov odstavek, ki se gltisi:
»Če podpisnice odločitve razsodišča ne Izpolnijo, lahko vsaka od podpisnic sproži obravnavo pred pristojnim sodiščem združenega dela.«
5.	člen z
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi^ v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1975, kolikor posamezni ‘člen ne določa drugega datuma.
St. 67-3/73-2/75
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Skupna komisija
podpisnic samoupravnega sporazuma o Štipendiranju učgncev in študentov občine Ljubljana Moste—Polje
MOZIRJE
832.
Skupščina občine Mozirje, Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet, krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, zasebni obrtniki občine Mozirje, so v zadevi financiranja neposrednih potreb krajevnih skupnosti občine Mozirje, v smislu določb 74., 143. in 148. člena ustave SRS in v smislu določb 35. člena statuta občine Mozirje in medobčinskega družbenega dogovora sklenile
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o financiranju neposrednih potreb krajevnih skupnosti občine Mozirje za leto 1975
1.	člen
» tem samoupravnim sporazumom ;v naaarjnjem besedilu — sporazum) je dogovorjen način financiranja in višina sredstev, ki jih namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu TOZD) in zasebni obrtniki v občini.
2.	člen
Podpisniki tega sporazuma so TOZD z območja občine Mozirje, TOZD iz drugih občin, ki zaposlujejo delavce s stalnim prebivališčem v občini Mozirje, zasebni obrtniki, krajevne skupnosti katerim so zbrana sredstva namenjena, za njihove dejavnosti ter Skupščine občine Mozirje, Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet, ki so podpisniki in nosilci naloge za sklenitev tega sporazuma.
3.	člen
, Podpisniki tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prispevali svoj delež, ki je določen s tem sporazumom.
4.	člen
Ključ za prispevanje sredstev je število zaposlenih v TOZD Šoštanjem 31. XII. 1974 in znaša 300 din na zaposlenega.
Prispevek v enaki višini velja tudi za vse zasebne obrtnike in pri njih zaposlene delavce.
5.	člen
Sredstva iz 4. člena se zbirajo na posebnem računu pri občinski skupščini Sredstva se razdeljujejo krajevnim skupnostim na podlagi števila zaposlenih delavcev pri posameznih TOZD in zasebnih obrtnikih, ki plačujejo sreds,tva, določena s tem sporazumom za Izvršitev programov razvoja krajevnih skupnosti.
6.	člen
Sredstva se lahko uporabljajo le za tiste investicije v krajevnih skupnostih, ki so v skladu s sprejetimi programi in načrti razvoja krajevnih skupnosti.
7.	člen
TOZD in zasebni obrtniki se zavezujejo, da bodo denarne obveznosti nastale s tem sporazumom, nakazali na žiro račun določen v 5. členu tega sporazuma, takoj 'po prejemu zaključnega računa vendar najkasneje do 1. aprila 1975.
8.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance kot pristojni upravni organ občine Mozirje, skrbi za opravljanje vseh strokovnih, organizacijskih in administrativnih nalog, potrebnih za realizacijo tega sporazuma, zlasti pa za opravljanje naslednjih nalog:
—	priprava izračuna in pregleda prispevkov posameznih TOZD in obrtnikov, ter posredovanje tega vsem podpisnikom;
—	zbiranje programov krajevnih skupnosti in posredovanje le teh podpisnikom sporazuma;
—	zbiranje in urejanje poročil krajevnih skupnosti ter posredovanje teh vsem podpisnikom;
—	skrb za finančno poslovanje.
9.	člen
TOZD, krajevne skupnosti ter združenje oonniKov občine Mozirje imenujejo po enega predstavnika v skupno komisijo podpisnikov samoupravnega sporazuma.
Skupna komisija spremlja izvajanje določb sporazuma.
10.	člen
Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo prek pristojnega upravnega organa Skupščine občine Mozirje, najkasneje do 15. januarja 1976, vsem podpisnikom tega sporazuma, poročale o porabi sredstev, sprejetih po tem sporazumu.
11.	člen	'*
Sporazum stopi v veljavo z dnem, ko ga podpiše toliko TOZD in zasebnih obrtnikov, da to predstavlja najmanj 50 % zaposlenih delavcev v občini.
12.	člen
Spremembe in dopolnitve sporazuma so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. Predlog za spremembo in dopolnitev sporazuma lahko poda katerikoli podpisnik tega sporazuma. Predlog sprememb in dopolnitev je sprejet, če ga sprejme 2/3 podpisnikov.
13.	člen
Ta sporazum začne veljati z dnem podpisa in ko je objavljen v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	januarja do 31. decembra 1975.
833.
Skupščina občine Mozirje je po 2. odstavku 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št 50/72) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja in 27. maja 1975 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Mozirje
1.	člen
Določi se naj višja stanarina, ki za posamezno stanovanje ne more biti večja od 3,5 “/o vrednosti stanovanja, ugotovljene z odlokom o naj višji stanarini za stanovanja, ki jih upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Uradni vestnik Celje, št. 1/66) s tem. da ostane valorizacijska vrednost tačke za leto 1975 nespremenjena, tj. 9 dni. Tako izračunana stanarina se poveča za 25 %.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje, oziroma lastnik stanovanja določi višino stanarine za vsako stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 1 /'lena tega odloka. 3
3	člen
Ce se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina, določena po 1 Členu tega odloka, za tak prostor poveča za
100 "/o.
4.	Člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok 0 na j višjih stanarinah v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 25/73).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-17/75-1
Mozirje, dne 29. maja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
i
834.	»
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 81. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18-175/74) in na podlagi 123. in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja in 27. maja 1975 sprejela
ODLOK
o ureditvi podstanovanjskih razmerij v občini Mozirje
1.	člen
Glede načina oddajanja posameznih prostorov v podnajem velja v celoti VI. poglavje zakona o stanovanjskih razmerjih, s-tem odlokom pa se določijo podrobnejši pogoji za oddajanje v podnajem.
2.	člen
Skladno z 28. členom zakona o stanovanjskih razmerjih lahko imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju odda posamezne prostore v stanovanju v podnajem.
Predmet'podnajema ne more biti celo stanovanje imetnika stanovanjske pravice, temveč samo posamezni prostori.
Za lastnika družinske stanovanjske hiše, oziroma etažnega stanovanja ne velja omejitev iz drugega odstavka tega člena.
3.	člen
Ta odlok velja v celoti za lastnike družinskih stanovanjskih hiš, oziroma lastnike etažnih stanovanj, razen izjeme iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka.
4.	člen
Naj višja raven podstanarine, ki jo imetnik stanovanjske pravice lahko dogovori za uporabo posameznih stanovanjskih prostorov, ne sme presegati dvakratnega zneska stanarine za v podnajem oddane prostore.
Znesek iz prvega odstavka tega člena se izračuna tako, da se stanarina za celo stanovanje imetnika stanovanjske pravice deli s celotno površino stanovanja in pomnoži s številom m8 v podnajem danih prostorov. Tako dobljeni znesek s?Uahko, pomnoži z maksimalnim količnikom 2.
Pri družinskih stanovanjskih hišah in etažnih stanovanjih v lasti občanov se znesek iz prvega odstavka ugotovi tako. da se po predpisanih kriterijih za družbena stanovanja najprej izračuna stanarina za celo hišo, oziroma stanovanje. Nadalje veljajo tudi za te primere določila drugega odstavka tega člean.
5.	člen
Za storitve, ki jih imetnik stanovanjske pravice oziroma lastnik nudi podnajemniku, je upravičen dogovoriti odmero v višini dejanskih stroškov, ki jih je s takimi storitvami imel.
Stroške za vodo, električno energijo, kurjavo, odvoz smeti, kanalščino in druge stroške obratovanja (čiščenje itd.) je porazdeliti v sorazmerju površine stanovanja, ki jo uporablja podnajemnik proti celotni površini stanovanja oziroma hiše.	%
Stroške pranja perila, posteljnino in druge storitve se lahko podnajemniku zaračunajo' v dejanski višini.
Podnajemnik je dolžan plačati primerno odškodnino za uporabo pohištva last imetnika stanovanjske pravice oziroma lastnika hiše. Primernost odškodnine se presoja glede na kvaliteto, ceno in količino pohištva, upoštevajoč normirano življenjsko dobo pohištva ob normalni rabi.
Za krivdne poškodbe na pohištvu ali drugih napravah v stanovarlju je odgovoren podnajemnik po splošno veljavnih predpisih.
6.	člen
Imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju. katerega stahovanje je nesmotrno izkoriščeno, ne sme oddajati posameznih prostorov v podnajem brez dovoljenja stanovanjskega organa občine. Stanovanjski organ občine odloča na predlog stanovanjske skupnosti, imetnika pravice razpolaganja nad družbenim stanovanjem ali drugih zainteresiranih, v vseh primerih, o tem ali je stanovanje smotrno izkoriščeno. Ta organ v primeru nesmotrnega izkoriščanja družbenega stanovanja izvede tudi postopek za zamenjavo stanovanja, skladno z zakonskimi predpisi.
Stanovanjski organ občine bo v primerih iz prvega odstavka tega člena dal dovoljenje za oddajanje v podnajem le v primerih, ko dobi ustrezno mnenje občinskega skrbstvenega organa, da je imetnik stanovanjske pravice socialno ogrožen, da mu je dohodek od podnajemnine glavni del dohodka, ter od ostalih svojih dohodkov ne more živeti ipd.
7.	člen
Imetnik stanovanjske pravice ne sme imeti več * kakor tri podnajemnike v stanovanju.
Omejitev iz prvega odstavka ne velja za lastnike hiš in stanovanj.
Izjemoma lahko stanovanjski organ občine v primerih podobnih tistim iz zadnjega odstavka 6. člena, da na vlogo prizadetega imetnika stanovanjske pravice dovoljenje za večje število podnajemnikov, vendar največ do 6. Pri tem stanovanjski organ upošteva socialne razmere imetnika stanovanjske pravice, velikost stanovanja in možnosti higienske nastanitve podnajemnikov.
Preden da stanovanjski organ občine dovoljenje iz prejšnjega odstavka si preskrbi mnenje skrbstvenega organa in hišnega sveta, če tega ni pa krajevne skupnosti.
Za imetnika stanovanjske pravice in lastnike družinskih hiš ali etažnih stanovanj ne glede na gornja določila veljajo predpisi o davkih občanov.
8.	člen
Stanovanjski organ občine vodi evidenco o pod-najemnih razmerjih po hišah oziroma imetnikih stanovanjske pravice.
Imetnik stanovanjske1 pravice oziroma lastnik družinske hiše ali etažnega stanovanja je dolžan poslati prepis vsake pogodbe o podnajemu stanovanjskemu organu občine zaradi evidence. Najpozneje 15 dni po sklenitvi pogodbe.
V primerih iz 6. in 7. člena odloka je imenik stanovanjske pravice dolžan pridobiti soglasje oziroma dovoljenje stanovanjskega organa pred sklenitvijo pogodbe o podhajemu.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 5.000 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice oz. lastnik družinske hiše ali etažnega stanovanja:
—	ki zahteva oz. zaračuna podnajemniku pod stanarino v nasprotju s 4. členom;
—	ki zaračuna podnajemniku storitve v zneskih, ki so višji kot v členu 5 določeni;
—	ki oddaja stanovanjske prostore v podnajem v nasprotju s členom 6;
—	ki ne pošlje pogodbe o podnajemu stanovanjskemu organu občine, ali ne pridobi pravočasno soglasje stanovanjskega organa po členu 8.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 200 din se Kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice:
—	ki ima večje število podnajemnikov kakor to dovoljuje člen 7.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-14/75-3
Mozirje, dne 29. maja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
835.
Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje izdaja na podlagi 5. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Mozirje (Uradni ^ist SRS, št. 6/75) in na podlagi medobčinskega dogovora o izvajanju politike cen
ODREDBO
o sprememoan in dopolnitvah odredbe o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno
Odredba o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Uradni list SRS. št 10'75) se spremeni in dopolni tako, da njeno prečiščeno besedilo glasi:
,ODREDBA
o naj višjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno
1. člen
V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s pro-
metom prehrambenih proizvodov, zaračunati maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah:
—	rastlinske maščobe (margarina) rastlinska
mast	1,60 din/Kg
—	riž, zdrob in moka vseh vrst razen pšenične mo-
ke, testenine, kavovine (sadna kava, mleta kavovina), cikorija, jedilna sol, kis;	14”/o
—	zelenjavne predelave in konzerve, zelenjavni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava ipd.,
—	predelave sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje,
—	ribje predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in antipa-ste z zelenjavo in brez,
—	med, medica,
—	bučno, olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje,
—	prava kava;	15%
—	brezalkoholne pijače naravne in umetne, mineralna voda,
—	naravne alkoholne pijače, prirodna vina in žganje,
—	pivo,
—	škrob in izdelki iz škroba, dekstrini, glutein, pudingi,
—	kvas, ,
—	čaji vseh vrst;	18%
—	sveža zelenjava, sadje in povrtnina,
—	delikatese in zelenjave (gorčica, antipaste, majoneza)
—	jušni koncentrati,
—	bonboni (trdi, polnjeni, žele, idr.), slaščice,
—	kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst vklj. polnjena, desert, ipd.),
—	konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo,
likerji, vafli, ipd.)	20%
—	likerji vseh vrst,
—	močne alkoholne pijače (mm, konjak, vodka
itd.)
—	umetna vina (vermuth, porto, malaga ipd., peneča vina),
—	začimbe (domače in uvožene);	25 %
—	ostali izdelki živilske industrije	17%
2.	člen
V primerih, ko je sklenjen na nivoju republike ali regije družbeni dogovor ali samoupravni sporazum, na temelju družbenega dogovora, s katerim se določa način oblikovanja cen, oziroma cene. veljajo določila takega samoupravnega sporazuma oz. družbenega dogovora'ne pa določila odredbe. 3
3.	člen
Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem ko prične veljati ta odredba se preneha uporabljati odredba o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št 10/75).
Št. 38-16/75-3
Mozirje, dne 2. junija 1975.
Načelnik
oddelka za gospodarstvo in finance
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
VRHNIKA
836.
Na podlagi 312. člena ustave SRS, 128. in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 11. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1975, na 11, seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. junija 1975 in 11. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela
ODLOK
o družbeni samozaščiti v občini VrhnlKa
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Družbena samozaščita je najširša podlaga za zagotovitev naše samoupravne socialistične družbe, njeno uresničevanje pa je nedeljiva sestavina samoupravljanja v občini Vrhnika.
Osnovni namen družbene samozaščite v občini Vrhnika je, zagotoviti varnost ljudi in premoženja, varstvo družbene lastnine nemoten proces združenega dela, varstvo družbenih odnosov ter družbe in njenega razvoja nasploh.
2.	člen
Uresničevanje družbene samozaščite je ustavna to samoupravna pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka in občana vseh organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev, krajevnih skupnosti in Skupščine občine Vrhnika.
n. NOSILCI IN VSEBINA URESNIČEVANJA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
3.	člen
Nosilci družbene samozaščite v občini morajo razvijati tak sistem ukrepov in aktivnosti, s katerimi organizirano in usklajeno uresničujejo naloge s tega področja, zlasti zagotavljajo:
—	varovanje z ustavo določenega reda (borba proti notranjemu in zunanjemu sovražniku, dejavnosti sovražne emigracije, posebno njenega ekstremnega dela, borba proti tujim obveščevalnim službam in drugim oblikam sovražne aktivnosti),
—	varovanje premoženja in osebno varnost delovnih ljudi in občanov ter varstvo družbene lastnine,
—	borbo proti gospodarski kriminaliteti, zlasti proti zlorabam v gospodarstvu, korupciji, nelojalni konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnem prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju,
—	preventivo in borbo proti elementarnim nesrečam (požari, poplave, plazovi in drugo), epidemijam ter širjenju drugih kužnih bolezni, '
—	'skrb za varstvo naravnega okolja komunalni red in urejenost naselij ter borbo proti onesnaženju okolja,
—	z ustreznimi socialnimi, vzgojnimi, normativnimi in drugimi dejavnostmi, da se odpravijo vzroki kriminalnih in drugih asocialnih pojavov,
—	s primernimi oblikami množične vzgoje razvijajo varnostno kulturo med občani, zlasti zavest e po-
menu varnosti družbe in negovanja socialističnega patriotizma,
—	svojo pomoč državnim organom in službam pri izpolnjevanju nalog s področja ustavnega varstva, osebne in premoženjske varnosti občanov, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj (glej 6. člen zakona o notranjih zadevah, Ur. list SRS, št. 47/72 in 6. člena zakona o temeljih sistema državne varnosti, Uradni list SFRJ, 1/74),
—	dajanje pristojnim organom in službam ter drugim družbenopolitičnim dejavnikom pobude za reševanje problemov varstva družbenih vrednot in opozarjanje na smeri in oblike preventivnega delovanja.
4.	člen
Požarna varnost, prometna varnost, varstvo naravnega okolja, so področja splošnega družbenega pomena v občini in so sestavni del uresničevanja skrbi za varnost.
5.	člen
V temeljnih skupnostih združenega dela ter v delovnih skupnostih državnih organov in družbenopolitičnih organizacij so delovni ljudje in občani poleg nalog iz 3. teze, dolžni zlasti:
—	organizirati in uresničevati zavarovanje družbene lastnine in drugih vrednot, s katerimi upravljajo,
—	organizirati in uresničevati delavsko kontrolo kot samozaščitno obliko interesov delavskega razreda,
—	varovati državno, vojaško, uradno in poslovno skrivnost,
—	v smislu 8. člena zakona o notranjih zadevah organizirati fizično in tehnično zavarovanje pomembnejših objektov in drugega premoženja,
—	določiti ustrezne ukrepe in mere v primerih odkritja družbeno nevarnih pojavov in v izrednih situacijah,
—	krepiti osebno odgovornost in delovno disciplino,
—	zagotoviti, da pomembnejša delovna mesta zasedajo moralno, politično in strokovno kvalificirani kadri,
—	določiti postopek in način komuniciranja s tujci ter v zvezi z odhajanjem v tujino,
—	opredeliti, katere kršitve določb o družbeni samozaščiti pomenijo hujšo kršitev delovnih dolžnosti.
Naloge iz prejšnjega odstavka morajo biti opredeljene v samoupravnih aktih, oziroma v posebnem pravilniku o izvajanju družbene samozaščite.
6.	člen
Sestavljene organizacije združenega dela in tiste, ki so pomena za narodno gospodarstvo, organizacije posebnega družbenega pomena, delovne skupnosti državnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij, morajo imeti tudi zaščitni načrt za primer izredne varnostne situacije. Zaščitni načrt sprejmejo samoupravni organi, potem, ko so dobili mnenje postaje milice s splošnim delovnim področjem v občini. En izvod zaščitnega načrta hrani enota milice. Zaščitni načrt se izvaja takoj, ko enota milice obvesti organizacije ali skupnost o potrebi uresničitve; preneha se pa izvajati ko enota milice sporoči, da za to ni več razlogov.
Organizacije iz prejšnjega odstavka, ki morajo imeti zaščitni načrt, določi z odredbo izvršni svet občine
Vrhnika. Predlog o tem, da odbor za notranjo politiko in družbeno samozaščito po tem, ko je dobil strokovno mnenje postaje milice.
7.	člen
Krajevna skupnost kot temeljna samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov zagotavlja s primernimi oblikami aktivnosti uresničevanja družbene samozaščite na svojem območju, še posebej pa prispeva k stabilnosti javnega reda in miru, večji solidarnosti in varnosti občanov ter k odpravi raznih oblik družbeno negativnih obnašanj. Poleg nalog iz 3. člena, je krajevna skupnost dolžna samostojno ali v sodelovanju z različnimi skupnostmi združenega dela in z ustreznimi državnimi organi in službami, zlasti:
—	organizirati socialno in drugo pomoč ogroženim družinam,
—	povečati večjo skrb vzgojno zanemarjenim osebam,
—	zavzemati se za odpravo raznih kriminogenih žarišč in izvorov,
—	razvijati in spodbujati med mladino pozitivno družbeno aktivnost;
8.	člen
Skupščina občine usmerja in vodi uresničevanje družbene samozaščite tako, da:
—	daje orientacijo za aktivnost vseh nosilcev družbene samozaščite zoper sovražne pojave in druga dejanja, ki ogrožajo ustavni red in pravni red,
—	z družbenimi dogovori določiti v sistemu družbene samozaščite ustrezne programe aktivnosti ter jasneje opredeliti mesto in vlogo njenih nosilcev ter pravice in obveznosti,
—	zagotavlja koordinirano delo in dogovarjanje nosilcev družbene samozaščite,
—	zagotavlja materialne in druge pogoje za vsestranski razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite,
—	skrbi, da se organi odkrivanja, pregona, sojenja in strokovne službe usposabljajo v organizacijskem, kadrovskem iri materialno-tehničnem pogledu,
—	razpravlja o varnostni problematiki v občini nasploh.
9.	člen
V občini usmerja in usklajuje dejavnost na področju družbene samozaščite svet za vprašanja družbene samozaščite, ki ga imenuje skupščina občine.
Svet za vprašanja družbene samozaščite (v nadaljnjem besedilu: svet), šteje 9 članov.
Svet opravlja zlasti naslednje naloge:
—	usmerja in sklajuje dejavnost teles za družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in skupnostih združenega dela,
—	nudi pomoč telesom iz prejšnje alinee pri idejnem, praktičnem in organizacijskem delu ter jih seznanja z varnostno problematiko,
—	sodeluje s tiskom in drugimi javnimi občili, seznanja javnost o svojem delu in skrbi na sploh za populariziranje družbene samozaščite,
—	goji stik s šolami, družbenimi, političnimi organizacijami in društvi ter preko njih zagotavlja širjenje varnostne kulture,
—	seznanja se z varnostno situacijo, o njej razpravlja in na tej podlagi sprejema svoj letni akcijski program,
—	poroča skupščini občine o svojem delu in o problematiki s področja uresničevanja družbene samozaščite,
—	daje pobude za pravno urejanje zadev v občini in za sprejemanje družbenih dokumentov s tega področja kot so priporočila, resolucije itd.,
—	mudi pomoč skupnostim združenega dela pri tehničnem zavarovanju premoženja in sestavljanju zaščitnih načrtov,
—	sodeluje z občinsko postajo milice in z upravo javne varnosti Ljubljana.
10.	člen	e,
Pravosodni organi, organi za notranje zadeve, inšpekcijske službe, drugi državni organi ter službe družbenega knjigovodstva v občini, so dolžni sodelovati pri-izgrajevanju samozaščitnega sistema, zlasti tako:
—	da nudijo organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter skupnostim strokovno pomoč v zvezi z vprašanji, ki so pomembna za uresničevanje družbene samozaščite in,da jih obveščajo o zadevah, ki so zanje neposrednega pomena,
—	da redno in konkretno obveščaj#) javnost j vsebini in oblikah sovražnega delovanja in o drugih druž-benoškodljivih pojavih in aktivnostih,
—	da poročajo izvršnemu svetu in skupščini občine o stanju in problemih na področju svoje dejavnosti,
—	da sodelujejo v različnih oblikah vzgojno propagandne aktivnosti.
III.	TEDEN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
11.	člen
Z namenom, da bi manifestirali podružbljeno skrb za varnost kot pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, se v občini praznuje vsako leto teden varnosti in družbene samozaščite, in sicer v tistem tednu, ki vključuje 13. maj.
12.	člen
Teden varnosti in družbene samozaščite se praznuje zlasti tako, da se organizirajo proslave, svečane seje ‘ samoupravnih organov in vseh zborov skupščine Vrhnika, da se v javnih občilih publicira aktivnost in uspehi na področju uresničevanja družbene samozaščite, razpišejo se nagradni natečaji y šolah na temo družbena samozaščita in njeno uresničevanje, podeljujejo pa se tudi pohvale in priznanja.
IV.	PLAKETA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
13.	člen
Skupščina občine podeljuje ob tednu varnosti in družbene samozaščite posebno pismeno priznanje: »Plaketa družbene samozaščite občine Vrhnika« (v nadaljnjem besedilu: plaketa). Plaketa se podeljuje občanom, ki so pokazali posebno zavzetost in uspehe pri širjenju varnostne kulture in koncepta družbene samozaščite ali pa so z enkratnim dejanjem izkazali požrtvovalnost, izpostavili svoje življenje ali pa preprečili znatno premoženjsko ali drugo škodo pri uresničevanju družbene samozaščite.
14.	člen
Pobudo za podelitev Plakete lahko dajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in organi za notranje zadeve.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Ko začne veljati"ta odlok, nehajo veljati vse določbe splošnih aktov in sklepi skupščine občine in izvršnega sveta v občini Vrhnika, ki so v nasprotju s tem odlokom.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe o organiziranosti in o sprejemanju normativnih aktov v tem odloku, pa najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi;
St. 1/1-010-012/75
Vrhnika, dne 5. junija 1975.
x	Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
837.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1V74) je Skupščina občine Vrhnika na 11. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1975, na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. junija 1975 in na 11. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence NOV in 'njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918
1.	člen
Borcem NOV in njihovim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, ki gmotno niso preskrbljeni, se lahko dodeli občinska priznavalnina ali družbena pomoč.
2.	člen
Oblike pomoči so:
—	stalna družbena priznavalnina borcem NOV,
—	stalna družbena pomoč naj ožjim družinskim članom borcev NOV,
—	stalna družbena pomoč borcem za severno mejo 1918—1919, in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918,
—	stalna pomoč za šolanje otrok borcev NOV, ki se uspešno šolajo,
—	občasna ali enkratna dtužbena pomoč vsem osebam iz 1. člena odloka v primerih, ko so pomoči potrebni,
—	enkratna družbena pomoč osebam iz 1. člena odloka za okrevanje, zdravljenje v naravnih zdraviliščih ali preventivno zdravljenje, ki jim je ta pomoč potrebna ali po mnenju zdravstvenega organa koristna.
3.	člen
Stalna družbena priznavalnina se lahko dodeli:
—	borcem in aktivistom NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 z neprekinjeno posebno dobo. do 15. 5. 1945,
—	borcem in aktivistom NOV po 9. 9. 1943 z neprekinjeno posebno dobo do 15. 5. 1945,
—	borcem in aktivistom NOV, ki nimajo priznane posebne dobe vendar je znano, da so bili aktivisti, niso pa uveljavljali posebno dobo. Zanjo se mora uvesti dokazni postopek.
. 4. člen
Stalna družbena pomoč se lahko dodeli:
—	ožjim družinskim članom borca ali aktivista NOV, upravičenca iz 3. člena,
—	borcem ža severno mejo 1918—1919 in dobrovoljcem iz vojn 1912—1918.
5.	člen
Vse oblike stalne družbene pomoči se lahko dodelijo borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 ter dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, ki imajo stalno bivališče na območju občine Vrhnika in če njihov dohodek ali skupni dohodek družine ne presega višine cenzusa, ki ga določi komisija za zadeve invalidov in borcev NOV Skupščine občine Vrhnika vsako leto posebej.
6.	člen
Stalna družbena pomoč se lahko dodeli pod enakimi pogoji tudi ožjim družinskim članom padlih ali umrlih borcev NOV.
Za ožje družinske člane se štejejo: zakonec, otroci, starši, posvojenci in pridobitno nesposobni bratje in sestre, če jih je padli ali umrli borec — aktivist preživljal.
7.	člen
Pomoč za šolanje se lahko dodeli otrokom borcev, aktivistov NOV, otrokom umrlih borcev, voj. vojnih invalidov, ki nimajo zadostnih sredstev.
8.	člen
O delitvi in višini oblik stalne družbene pomoči odloča komisija za zadeve invalidov in borcev NOV Skupščine občine Vrhnika upoštevajoč predloge krajevnih organizacij in občinskega odbora združenja zveze borcev NOV Vrhnika.
Zoper odločbo komisije je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojne invalide SRS.
9.	člen
Pri določanju vseh oblik stalne družbene pomoči borcem se upošteva:
—	čas vstppa v NOV ali aktivno organizirano delo in pomembnost tega časa ali dela,
—	splošno zdravstveno stanje, starost in zmožnost za delo.'
—	število družinskih članov, ki jih borec preživlja in višina mesečnega dohodka na družinskega člana,
—	udejstvovanje v povojni socialistični graditvi in druge okoliščine, ki označujejo bot-ca v ljudski revoluciji.
Isti, kriteriji se upoštevajo pri priznanju in določanju družbene pomoči družinskim članom borcev NOV.
10.	člen
Višino priznavalnine ali stalne družbene pomoči določa komisija za zadeve invalidov in borcev NOV Skupščine občine Vrhnika.
Priznavalnina ali stalna družbena pomoč ne more biti nižja od 200 dinarjev.
11.	člen
Pri določanju višine občasnih ali enkratnih družbenih pomoči komisija upošteva splošno socialno sta-
nje v družini in trenutni gmotni položaj oseb iz 1. člena odloka.
12.	člen
Če se spremenijo pogoji za pridobitev družbene pomoči, se pomoč lahko zviša, zmanjša ali ukine.
Ti pogoji se upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu po nastalih spremembah, kolikor komisija ne določi drugače.
13.	člen
Uživalec priznavalnine ali stalne družbene pomoči se zdravstveno zavaruje pri Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana, če ni zdravstveno zavarovan po drugih predpisih.
14.	člen
Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV rešuje vsa stanovanjska vprašanja borcev NOV in njihovih družinskih članov skupaj z občinskim odborom ZZB NOV.
Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV razpolaga z amortizacijskimi sredstvi stanovanj, nabavljenih iz sredstev sklada za varstvo borcev NOV ali iz drugih sredstev, namenjenih borcem in invalidom NOV.
Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami, ki jih na kakršnikoli način izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani.
15.	člen
Administrativne posle komisije v zvezi z dodeljevanjem vseh oblik družbene pomoči in z reševanjem stanovanjskih vprašanj borcev NOV oprav.ja pristojna služba za zadeve invalidov in borcev NOV v oddelku za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine Vrhnika.
16.	člen
Finančna sredstva in vse oblike družbene pomoči borcem se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu Skupščine občine Vrhnika.
17.	člen
Postopek za pridobitev vseh oblik družbene pomoči in merila za določanje višine te pomoči borcem natančneje določi komisija s pravilnikom o izvajanju tega odloka.
Pravilnik sprejme komisija, ki ga potrdi Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
18.	člen
Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV lahko razpravlja, sklepa in predlaga ustrezne ukrepe za izboljšanje zadev borcev, ki se urejajo sicer po drugih predpisih, ki pa zadevajo gmotno, zdravstveno in drugo zaščito udeležencev NOV, borcev za severno mejo in dobrovoljcev iz vojn 1912—1918, kolikor je za to pristojna.
Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV se pooblašča, da predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine, da razširi krog upravičencev, vseh oblik družbene pomoči, ki te pravice do sedaj še nimajo.
Predlog o tem mora temeljiti na samoupravnem sporazumevanju med občinami in na razpoložljivih proračunskih sredstvih.
19.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 44/73).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1/1-010-016/75
Vrhnika, dne 6. junija 1965.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
838.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72 in 28/73) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni, list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 11. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1975, na 11. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 5. junija 1975 in na 11. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74 in 15/74) se v tarifni številki 2, toč. 5., spremeni tako, da se glasi:
“5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša babavna cena za 1 liter:
— nad 32 dinarjev	25,00-".
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-dem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975 dalje.
St. 1/1-010-022/72-75
Vrhnika, dne 5. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
839.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67 in 27/72) ter na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 11. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1975, na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. junija 1975 in na 11. ®eji družbenopolitičnega zbora dne 22. mala 1975 štrlela
ODLOK
0 razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči m Prepovedi parcelacije zemljišč ter graditve in spremembe kultur zemljišč na področju občine Vrhnika
1. člen
Da se zagotovi izvajanje programa izgradnje osnovnega prometnega omrežja po predlogu Republi-e skupnosti za ceste Ljubljana in sicer izgradnjo av-oceste Al v odseku Dolgi most—Vrhnika, se s tem ° lokom razglaša splošna prepoved:
■— prometa z zemljišči,
— Parcelacije zemljišč,
— graditve,
—" spremembe kulture zemljišč.
2.	člen
Splošna prepoved po 1. členu tega odloka velja za območja k. o. Blatna Brezovica, Log in Vrhnika ter se nanaša na traso avtoceste in rezervata, ki je določen po investicijskem programu modernizacije tega odseka in grafičnega prikaza rezervata, ki ju je izdelala Republiška skupnost za ceste Ljubljana.
3.	člen
Splošna prepoved je začasna in velja le do dokončne izgradnje avtoceste.
.4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-015/75
Vrhnika, dne 5. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. t. r.
840.
Na podlagi 16. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) ter na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 11. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1975, na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. junija 1975 in na 11. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo avtoceste Al v odseku Dolgi most—Vrhnika
1.	člen
Odsek avtoceste Al na relaciji Dolgi most—Vrhnika, katerega modernizacijo kot investitor izvaja Republiška skupnost za ceste v Ljubljani, na podlagi zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor—Celje—Ljubljana—Postojna—državna meja pri Novi Gorici (Ur. list SRS, št. 9/69), je investicijski objekt, katerega zgraditev je v splošnem interesu.
2.	člen
S tem odlokom je ugotovljen splošni interes za zgraditev v 1. 'členu tega odloka navedenega investicijskega objekta na vseh zemljiščih k. o. Blatna Brezovica Log in Vrhnika, ki so po glavnem projektu in po pripadajočih katastrskih načrtih predvidena za razlastitev.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-017/75
Vrhnika, dne 5. Junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
841.
Na podlagi " tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 11. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1975, na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. junija 1975 in na 11. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela
ODLOK
o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilske avtomobile
1.	člen
V občini Vrhnika so oproščeni plačevanja pristojbine za javne ceste za cestna motorna vozila (cestnine) gasilski avtomobili gasilskih društev.
2.	člen
Oprostitve po 1. členu tega odloka začnejo veljati ob prvi registraciji oziroma ob prvem naslednjem podaljšanju registracije vozila.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-014/75
Vrhnika, dne 5. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
842.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 149. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 11. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1975, na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. junija 1975 in na 11. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. tnaja 1975 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnega načrta področja med Cannarje-vim domom in Cankarjevim trgom
1.	člen
Potrdi se" zazidalni načrt področja med Cankarjevim domom in Cankarjevim trgom.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje:
1.	uvod
2.	omejitev območja
3.	značilnosti zemljišča
4.	programska in prostorska izhodišča za ureditev in Izrabo območja
5.	urbanistična zasnova
6.	promet
7.	arhitektonske osnove
8.	številčni podatki	/
9.	pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta
10.	grafični del
11.	geodetski načrt obstoječega stanja v M 1 :1000
12.	arhitektonsko zazidalni načrt
13.	zbirni načrt obstoječih komunalnih naprav.
3.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena je izdelal mestni arhitekt pri Skupščini občine Vrhnika, v okviru določil urbanističnega programa, ki ga za občino Vrhnika izdeluje Urbanistični inštitut .Slovenije.
4.	člen
Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt.
5.	člen
Spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku kot je bil sprejet zazidalni načrt.
6.	člen
Izvajanje zazidalnega načrta in tega odloka' nadzoruje upravni organ za urbanizem in občinska urbanistična inšpekcija.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	v
St. 1/1-010-013/75
Vrhnika, dne 5. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
ŽALEC
843.
Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16'67. 27/72). 81: člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73) in 126 člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št 9/74) na seji zbora združenega dela ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o' ustanovitvi zavoda za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec
Odlok o ustanovitvi zavoda za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 9/75) se spremeni, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o ustanovitvi zavoda za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec
1. člen
Ustanovi se Zavod za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč s sedežem v Žalcu.
Dejavnost — predmet poslovanja zavoda bo naslednja:
—	urbanistično in prostorsko planiranje, načrtovanje, zelenih površin, parkovne ureditve in zasaditve;
—	izdelava lokacijske dokumentacije s soglasji;
—	izdelava	tehnične	dokumentacije,	ki	obsega:
projekt za	pridobitev	gradbenega	dovoljenja.
projekt za	razpis.
projekt za	Izvedbo.
projekt izvedenih del;
—	parcelacija gradbenih zemljišč in zakoličba objektov;
—	pridobivanje, priprava, komunalno opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč;
—	investitorski posli in inženiring za samoupravne interesne skupnosti, občinsjce sklade in ostale naročnike;
—	projektiranje nizkih (komunalnih) in visokih gradenj za lastne potrebe;
—	raziskave ekonomike urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
—	druge zadeve, ki jih zavodu poveri občinska skupščina.
2.	člen
Ustanovitelj zavoda je občina Žalec.
Zavod je pravna oseba.
Zavod ■ opravlja dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena.
S svojo redno dejavnostjo začne zavod v 30 dneh po ustanovitvi.
3.	člen
Za trajno opravljanje svoje dejavnosti pridobiva zavod svoja sredstva:
—	s plačano realizacijo svojih storitev po cenikih, ki jih potrdi izvršni svet občinske skupščine in z drugo plačano realizacijo po posebnih naročnikih;
—	s kreditnimi pošli;
—	z drugimi izrednimi dohodki, ki po splošnih predpisih predstavljajo dohodek.
Zavod bo za svojo dejavnost sklepal v skladu z zakonitimi predpisi pogodbe ali sporazume s Skupščino občine Žalec, občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi.
Za začetno razširjeno dejavnost zavoda bo Skupščina občine Žalec zagotovila sredstva kot posojilo po posebni pogodbi.
4.	člen
Zavod sme spremeniti, razširiti ali dopolniti dejavnost le v soglasju s Skupščino občine Žalec.
Zavod mora najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o svojem delu in uresničevanju nalog zaradi katerih je bil ustanovljen. 5
5.	člen
Zavod upravljajo zbor delovne skupnosti in svet zavoda.
Individualni poslovodni organ je direktor zavoda.
K imenovanju direktorja daje svoje soglasje občinska skupščina.
Svet zavoda sestavljajo:
—	delegati delovne skupnosti zavoda;
—	delegati občinske skupščine;
—	delegati krajevnih skupnosti;
—	delegati samoupravnih interesnih skupnosti.
Način in postopek odločanja sveta zavoda ter drugih organov upravljanja se določi s statutom.
S statutom ali drugim aktom zavod določi, na kakšen način opravlja svojo dejavnost in storitve in na kakšen način jih občani in organizacije lahko uporabljajo.
Statut zavoda in druge splošne akte, s katerimi se ureja način in pogoji za opravljanje dejavnosti zavoda, program dela. finančni načrt in zaključni račun potrdi občinska skupščina.
Konstituiranje zavoda mora biti opravljeno do 31. maja 1975.
•	6. člen
Osebni dohodki delavcev zavoda se delijo na podlagi samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov*
7.	člen
V roku enega meseca mora zavod sprejeti:
'— statut zavoda;
—	samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu;
—	samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov;
—	pravilnik o notranjem poslovanju enot.
Zavod lahko sprejema tudi druge splošne akte.
8.	člen
Notranja organizacija zavoda se določi s statutom.
9.	člen
Dejavnost zavoda je potrebno priglasiti okrožnemu gospodarskemu sodišču v 15 dneh od dneva uveljavitve tega odloka.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/73).
Z uveljavitvijo tega odloka preneha delovanje sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Žalec In razreši upravni odbor tega sklada.
Z uveljavitvijo tega odloka se sredstva sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča občine Žalec prenesejo na zavod za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec, delavci sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča nadaljujejo delo pri zavodu za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-2/75-2
Žalec, dne 30. maja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
792.	Odlok o soglasju k besedilu ustavnega zakona o spre-
membah ustavnega zakona za izvedbo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije	•	825
793.	Odlok o razglasitvi ustavnega zakona o spremembah
ustavnega zakona za Izvedbo ustave Socialistične republike Slovenije	825
794.	Zakon o rudarstvu	825
795.	Zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živili	834
796.	Zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna So-
cialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1674	840
797.	Zakon o dopolnitvi zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti	843
798.	Odlok o sofinanciranju programa graditve stanovanj za delavce republiških upravnih in pravosodnih organov, ki se financirajo iz republiškega proračuna, ter strokovnih služb Skupščino SR Slovenije, Predsedstva SR Slovenije, Ustavnega sodišča SR Slovenije in
Stran
Izvršnega sveta sKupscine »k Slovenije v leim 1875
do 1979	843
799.	Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o skupnem financiranju gozdarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena na Kraškem gozdnogospodarskem območju	844
BOO. Odlok o soglasju k predlogu zakona o premiji za
sojo	844
BOI. Odlok o soglasju k zaključnemu računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1974	844
802.	Odlok o soglasju k finančnemu.načrtu Narodne banke
Jugoslavije za leto 1975	844
803.	Odlok o izvolitvi predsednikov Okrožnega sodišča v
Kopru in Okrožnega sodišča v Novem mostu ter sodnikov Okrožnih sodišč	845
804.	Odlok o izvolitvi predsednika Okrožnega gospodar-
skega sodišča v Celju in predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru ter o izvolitvi sodnikov Okrcl.vlh gospodarskih sodišč	845
805.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sddišča v Murski Soboti	846
806.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega	sodišča	v	Ljubljani 848
v
807.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega	sodišča	v	Kopru	852
808.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega
sodišča v Mariboru	854
809.	Odlok o razrešitvi sodnika porotnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru	854
810.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika komisije
Skupščine Socialistične republike Sloveplje za pravosodje	855
811.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana odbora za druž-
benopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije	855
IZVRSNI SVET SKUPSCIN6 SRS
812.	Odlok o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine borcem NOV v letu 1975	855
813.	Tolmačenje za izvajanje 4. odstavka 7 člena druž-
benega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975	856
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
814.	Pravilnik o strokovni izobrazbi, programu in postopku za opravljanje strokovnega izpita za strokovne delavce organizacij združenega dela, ki imajo za svoj predmet poslovanja raziskovanje, izvajanje in pospeševanje varstva pri delu	856
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
815.	Sklep o valorizaciji osnov za plačevanje prispevka
za zdravstveno dejavnost občanov, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko dejavnost (Kranj)	857
816.	Sklep o valorizaciji osnov za nadomestilo osebnega
dohodka (Kranj)	857
817.	Sklep o določitvi osnov za plačevanje prispevka za
zdravstveno zavarovanje kmetijskih delavcev, gospodinjskih pomočnic in kmetov-kooperantov brez katastrskega dohodka (Kranj)	858
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
818.	Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije za opredelitev novih zazidalnih otokov za mestne javne službe in naprave z oznako VM 3/1 in
Stran
VM 3/2 — Centralna sanitarna deponija Barje, ki predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta)	razvoja	mesta Ljubljane	(Ljubljana) 858
819.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe urbani-
stičnega programa mesta Ljubljane — zaradi ukinitve zazidalnega otoka SVV 201 — Rašica, namenjenega za gradnjo počitniških	objektov (Ljubljana)	858
820.	Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 1974
(Brežice)	859
821.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku na promet proizvodov v občini Brežice	859
822. Pravilnik o oblikah in višini družbene priznavalnine za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918/19 In slovenske dobrovoljce
iz vojn 1912/18 ter njihovim naj ožjim družinskim članom (Brežice)	859
823.	Statut kulturne skupnosti Celje	860
824.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Lenart)	867
825.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart	867
826.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih
upravnih organih občine Lenart	868
827.	Odlok o nadomestilu osebnega dohodka in drugih
osebnih prejemkov funkcionarjem Skupščine občine Lenart	869
828.	Sklep o soglasju k finačnim načrtom skladov občine
Lenart za leto 1975	870
829.	Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov občine
Lenart za leto 1974	870
830.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1974	871
831.	Sklep o spremembi samoupravnega sporazuma o šti-
pendiranju učencev in študentov občine Ljubljana Moste-Polje	871
832.	Samoupravni sporazum o financiranju neposrednih
potreb krajevnih skupnosti občine Mozirje za leto 1975	872
833.	Odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj
v občini Mozirje	#	873
d34. Odlok o ureditvi podstanovanjskih razmerij v občini
Mozirje	873
835.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o
najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Mozirje)	874
836.	Odlok o družbeni samozaščiti v	občini Vrhnika	875
837.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce Iz vojn 1912—1918 (Vrhnika) 877
838.	Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Vrhnika)	879
839.	Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zem-
ljišči in prepovedi parcelacije zemljišč ter graditve in spremembe kultur, zemljišč na področju občine Vrhnika	879
840.	Odlok o ustanovitvi splošnega interesa za gradnjo avtoceste Al v odseku	Dolgi	most—Vrhnika	879
841.	Odlok o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za
gasilske avtomobile (Vrhnika)	880
842.	Odlok o potrditvi zazidalnega načrta področja med
Cankarjevim domom in Cankarjevim trgom /Vrhnika)	88®
843.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o usta-
novitvi zavoda za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec	880
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1975 200 din. Inozemstvo 300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava. Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379'VTl - Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo• 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka no mnenln Sekretariata za ’nformaclle v Izvršnem avetu Sknn^^inp «3p slovenile št 421-1/72