mammo n tpnsiusnt: Maribor, Korošice ulic« 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. 2 uredništvom se more govoriti vsrik dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Celo telo.........12 K Pol leta ...... 6 K četrt leta ...... 3 K Mesečno........... ! K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila ae računijo s 15 vin. od 6redB« petitvrste ; pri večkratnih ozni-oilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 4 Jugoslovansko vprašanje. Po kratkjem odmor,u Ge zopejt obrača Vjse naše javno zanimanje našemu notranjepolitičnemu položaju. Pri tem stopa v razmotrivanjih raznih politikov in listov vedno jasneje jugoslovansko vprašanje na površje.. Alpski Nemci že opozarjajo v svojih listih na sklep v minulem; državnozborskem zasedanju, po katerem smatrajo ^prejem Jugoslovana v ministrstvo ,za (bojni slučaj. Znani naš prijatelj Doberjnig sevejia tudi noče nič slišati o kavern vpoštevanju Jugoslovanov, ako-ravno priznava, da je težišče avstrijske politike sedaj na jugu. Vprašanje trializma, ki ga tako straši, M se po njegovem mnenju najprimernejše rešilo, ako bi ee vse jugoslovanske dežele priklopile 'Ogrski, iseveda brez slovenskega (djela Koroške. Kakšno razkosanje Koroške je nedopustljivo, posebno ker bi se Slovenci gotovo ne zadovoljili z Drajvo kakor mejo. (Gospodu, Dobernigu je gotovo neznano, da prebiva nad Dravo še lepo število zavednih Slovencev in da teh mi nikakor ne moremo prepustiti ne-nasitlfjivim sosedom, „Vsi ali pa nič“ je našla parola.. Ne Je vseh, nobenega Korošca vam ne bomo prepustili. Prepričani smo, da bodo naše opravičenje zahteve in naša mlada moč toliko krepke, da bodo razrušile zastarele zgodovinske meje. Graški „iTagMatt“ je tudi odločno proti, temu, da M smel Jugoslovan v ministrst ro, ker bi trpela nemška premoč v Alpah. Gospodje so res smešni. Kakor da bi imeli kakšno pravico, do svoje premoči. Ako je njihov zgodovinski razvoj bil prijetnejši ih nas je potisnil pod njihovo oblast, naj bodo veseli. Ako šo nam prinesli nekaj kulture, smo jim to že stoterno povrnili. Prelivali smo (za nje svojo kri in omogočili smo jim njihov gospodarski napredek in blagostanje, s katerim nas hočejo uničiti. Zdaj smo pa postali (krepki in si hočemo sami odločevati svojo usodo. Z našimi žulji nočemo 'rediti nbbefriega tujca več! Mi hočemo enakopravnosti! Hudi Go nemški liberalci tudi na krščanske so-cialee, M uvidevajo važnost, ki jo ima slovanski jug za obstoj države in vedo, da z niarodnim premirjem na Češkem še ni vse doseženo za normalni razvoj države. Ljudje, ki še veji no sanjajo,, o nemški nadvladi v Avstriji, 5n ki ne uvidijo nevzdržnosti svojih zahtev v sedanjih demokratičnih časih, ec pač narodni zagrizenci brez globgega pogleda v pretek- Maribor, dne 10. januarja 1910. lost,. Ako bi kdo trdil, da je nemška, kultura brezpomembna, bi se mu po pravici smejali. Ako jih pa spomnimo, da Je rekel njihov Friderih Viel’ki v dobi, ko je vladala na Nemškem brezpogojno francoska kultura: „Z Bojgom govorim latinsko, z državniki francoske, s preprostim konjskim hlapcem pa nemško“, bi se izgovarjali s tedanjimi razmerami in Bcjg vje Še kakšnimi razlogi. Takrat Nemci še ni šobili „Herrenvolk“', in razvili so se še-le, ko so se uprostili tujega vpliva. Nam Slovanom,, posebno južnim, v Avssriji pa vseeno nočejo pripqznati pravice do prostega razvoja in hočejo Še vedno nadvlado, Tolažljivo je, 'da je med Npmjci se vedno nekaj zmernih mož, ki računajo z bodočnostjo in se ne oklepajo preteklosti. Zato smemo pričakovati, da jugoslovansko vprašanje, ki je po tolikih /ljutjh liojih, ki jih je vodila energična in dalekovidna rokja, prišlo na ßapet, ne bo izginilo prej iz njega, dokler ne bo rešeno. Velik korak proti cilju je gotovo izpre-memba poslovnika, po kateri so potisnjeni v V kot radikalni jzaostalci in dobe besedo trezni politiki, ki ne znajo za blagor ljudstva same* 'fraziariti, ampak tudi delati- Lažje bi seveda bilo naše delo, ako bi Jugoslovani sami taktično postopali 'enotno, A naši liberalci so prezavistni, da bi kakemu strankarskemu nasprotniku pripoznali zmožnosti, o katefrih s spoštovanjem govori vsa politična javnost.Rajši (polena pod noge In zahrbtni napadi- Gotova imena; bi drugače ne prišla nikoli v javnost. (Sedaj .zopet toliko naivne .in smešno agilnosti za ministra-trojaka s tistim otročjim potiskanjem gotoviih imen kakor Tvč -Vič, dr, Laginja v ospredje. gTjo nam silno škoduje na ugledu, ker je videti, da gotovim krogom. ni nič na stvari Sami, ampak le na osebah. S tako malenkostno politiko, ki s(e tako naivno predstavlja svetu, ne bomo še hitro dospeli do svojega cilja. Angleško in Nemčija. Konkurenca med Angleško in Nemčijo od dne do dne bolj raste. Sicer V Nemčiji tudi ni vse tako lepo in rožnato, kakor je videti na zunaj, vendafr je fakt, da je Nemčija v zadnjih <40 letih silovito napredovala. fRodovitost in bogatost zemlje na najrazličnejših rudah in kovinah ste omogočili hiter razvoj trgovine in industrije. Letnik II. Angjejška se pa boji, da bi jo nevlama Hvalili ja ne izpodrinila, ker njene kolonije leže raztresene po vseh delih sveta in jih je težko proti vojaSko tako močni sili, kajkor je Nemčija, braniti. Akoravno trezni ljudje v obeh državajh^ propovedujejo mir in prijateljevo, in ga poskušajo vfnditi z velikimi izleti trgovcev, parlamentarcev in Časnikarjev, ki si potem pri sijajnih. banketih zagotavljajo večjhe in neomajne ljubezni, zajvrši vsake toliko časa na eni ali drugi strani, in plahi ljudje slišijo že grmenje kanonov. Posebno se to zgodi, ako kakšna visoko stoječa oseba rabi v javnih ali pa tudi privatnih pogovorih prekrepke besede. Tudi v sedajnem zgodovinskem volilnem boju, kr divja na Angleškem, je bivši prvi admiral, resni Earl of Cawdor, slikal v nekem volilnem govoru nevarnost, ki preti Angleški od Nemčije, 'Mnogo drugih kandidatov seveda ne zaostaja za starim lordom in to vzbuja v ljudstvu seveda mrzlično napetost in bojaželjnost, ki jo še povečajo razni časopisi, kateri vedno sanjajo o vojski in vidijo Že prodirajoče sovražni k ve legije. Situacija je v resnici tudi precej resna. Ne sicer v toliko, da bi pričakovali v kratkem pričetek krvajvih konfliktov, ampak pomislimo. Angleška je država kramarjev in trgovcev. Ako se Nemčija Še nadalje v trgovini tako hitro razvija, kakor dosedaj, je nujna posledica, da ji dosedanji ti^gi lie bodo zadostovali in si jih bo pričela iskati v angleških kolonijah. Angleški trgovec bo čutil nazadovanje svojega prometa in dobička in ko Si ne bo mogel več drugače pomagati, bo segel po orožju. Vsi banketi, vse mirovne konference ne bodo nič pomagale, ker. stala si bosta nasproti dva lenako brezobzirna, grabežljiva konkurentia. Ze iz zgodovine je znano, da so imele najkrvavejše angleške vojske s svojimi sosedi svoj vzrok v trgovskih odnoŠajih tedanjega časa. Nočemo s temi izvajanji komu kaj vsiljevati ali avtoritativno trditi, toda naši zaldjjučki slede nekam logično iz razvoja obeh držav. Zanimivo pa je slišati, kako se je k temu bojnemu razpoloženju, ki pa sigurno v doglednem času ne bio rodilo posledic, izrazil bivši angleški premier Balfour: „iSliŠal sem ,visokostoječe Nemce, ki so me vprašali, ali ne mislim;, da Nemčija Angleški ne bo dopustila tarifne reforme. Mislim? sicer; da so ti pre- PODLISTEK. Fonograf. V našem stoletju se je posrečilo prrircjloslov-eem, zdsJediti, odkriti 'ter svoji volji vsaj deloma podvreči — takorekoč — unrotiti preje nenadne sile, s katerimi je Stvarnik obdaril prirodo, Treba je mnogo bistroumnosti in 'vstrajnosti, trdne volje in potrpežljivosti, 'da se komu posreči, ukrotiti v svobodi1 'vzrasle, svobodi privajenei zveri, tor si jih podjarmiti v službo; koliko razmijjavanja, koliki i vstrajnosti in potrpežljivega dela pa zahteva _U__X __I „ *'• _rflrföTifi Sirili o Vi Tv TV T» \_ igrati. Ljudje so Se temu Čudili ter ploskali hvalo krotitelju in ukročenim ßivalim, da so jih bolele dlani. Mnogo večjo zahvalo in glasnejše ploskanje zasluži gotovo Edison. Ta je naučili stroj pisati, govoriti, peti, na različna godala igrati, da, — celo streljati! Ne verujete'?, {SesUavJl je sljroj, kfajterega jo imenoval fonograf. Ako je ta stroj otvorjen in navit, vlovi vsak zvok in glas: človeške glasove, živalske glasove, glasove godbenih instrumentov, strelnega orožja, z jedno besedo: vse mogoče glasove, ki so se glasili pre|d njim, ter zapisuje vse verno na stanijolovo tančjeo. Kdor pozna ta stroj im hoče, da mu glasove ukročenje in podjarmljenje glgaiitiških, orjaških pri rodni,a šil, katere so se od stvarjenja svpta pokori- ponavlja, vloži le s fonqgrafom popisano tančico v le ecUnonle svojemu Stvarniku, stroj, spusti pero, in mili fonograf ponavlja vse ču- Res, človeku se ni nikd(ar posrečilo in ve ne posreči nikdar, tajko ukrotiti te sile, da bi mu služite proti zakonu, katerega jinx je dal Bog, k večjemu more zaslediti zakon ter v mejah tega zakona porabiti prirodne moči v svojo korist, ali, da govo-rim v podobi, da jih ukroti in podjarmi. Takih krotiteljev prirodnih sil je ‘mnogo,. Jeden kroti to,'drugi ono. Sevjeda niso vsi jen ako spretni in zato ne enako slavni. dovito natajnčno. Ako je, za primero, kdo pred njim ’zapel pesem, ponavlja jo fonograf takojkakon jo je pel pevec, ltei nekoliko tišje, kakor bi kdo pel „pod odejo,“ Posnema vsako besedo, vsak glas, in cjlo barvo glasu, tako, da uganeš, kdo je pel) io pesem, če ti je pevec znan, ZJto je Edison imenoval ta stroj „fonograf“, to je ijgilassopiseo.-“ .V razstavi sem slišal iz fonografa Šaljiv o deklamacijo ter po glasu takoj poznal, d)a io Eden glavnejšib v sedanjem času je Amerika- . ^ .... . -------- ----------_ ueo Edison, ki je ukrotil električno moč,. Kar ta mož je deklamoval priljubljeni komik narodnega gleda- nostjo in sršečimj dovtipi. Zlato |e bila tudi Še poleg elektrike izmisli, (je Čudovito! lišča, Mošna. Slišal se je tudi smeli in ploskanje po- povabljena^ f povsod dobro došffa.,. Brez nje mevali tenki, vriskavi glaisovi poročnikov, eni bližje, drugi dalje. Človek so čudi temu stroju, kakor tepček, ter noče verjeti niti lastnim ušesom. Ko bi raj/ne stare mamice vstale iz grobov Sn slišale 'to, križale bi se jedna kot druga ter ne midlile drugega, kakor da je to delo t— hudobca. Čemu neki ljudje Še porabijo tako strašno iznajdbo, kdo more to vedeti? Želel bi človeštvu, da bi jo porabil vsakdo raz. umno in dobro, kakor gospod profesor Lagoda. Profesor Lagoda je učil fiziko? ter bil človek nad vse pohleven. Skoraj nikdar ni prišla iz njegovih ust neprijazna, tem manj \pa še kaka osorna beseda. Bil je potrpežljivost sama, in brez dvoma si je izbral za geslo besede sv. Frančiška Ser,: „Na eno kapljo medu vgameš več muh, kakor na; jfeel čeber octa!“ Te pohlevnoßU in pa potrpežljivosti pa je tudi zelo potreboval, ida je Jno^el ohraniti ljubi mir s svojo mlado žlenko, katera bi bila ne le rada gospa gospoda prof opor j at, temveč pa še tudi njegova! — gospodarica. Gospa Lagodova je bila krasna, mlada, a tudi izobražena ženska. Kadar je šla po ulipi, pozdravljali so jo vsi 'gospodje prav bij udno ter se ozirali za njo. V dražbah je očarala \ sakega. s svojo pr'ijaz- povsod ni bilo V praški jubilejni raizstavi je nastopal znamo- slušalcev, ... plesa, ne koncerta; ne gledališke predstave — nobe- irotiielj divjih živali. Vpregal