Kakšno SZDL želimo?
SZDL se mora spremeniti - ali je ne bo! Pod tem geslom je tekla razprava > naši frontni organuaciji več kot dober mesec dni. Na sami občinski konferenci, ki je bila 19. aprila, je bil sklenjen prvi krog javne razprave. Njeni zaključki in usmeri-tve pa bodo prispevale k prenovljeni organiziranosti te naj-nnončnejš«' organizacije.
Clani konference so prejeli za /azpravp gradivo, ki je povzemalo tudi predloge, rezmišljanja in pobude iz javne razprave. Žal ta v naši občini ni bilaWetirano razvejana, vsaj v številnih krajevnih konferencah ne. Pfrvendar, do nekaterih odprtih in nedorečenih vpraSanj se je že oblikovalo več jasnejših usmeritev. Tako je do vprašanja enostrankarski politični pluralizem v SZDL kot ena ali izmed zvez ali SZDL kot povezovalka (fronta) vseh zvez, ki jim daje najširši pro-gram. zelo določno prevladala druga razlifica. Zdi se, dalje, da nove zveze. gibanja ler druga politična ter strokovna združevanja občanov po vsej verjetnosti ne bodo širila svoje dejavnosti na ravni KS in se bodo bolj usmerjala v parlament. Pa vendar, če bi iskali pot v skupščino, bi nedvomno morali imeti svojc predstavnike v KK SZDL in predsedstvu otoinske SZDL. In tako kot upravičeno uveljavljamo hotenja, da se mora SZDL odpreti za vse novo nastajajoče politične subjek-lc, je v tej povczavi potrebno oceniti. aii vsi doscdanji deli SZDL - rsuiljena so tista drušiva in organizacije, ki s pravo politiko nimajo prave zveze - Se sodijo v SZDL. Precej mnenj ' je zadevalo tudi sedanjo strukturo SZDL - organizacija in člani - saj verjetno ni ustrezno, ker članstvo ne prihaja do prave veljave, čeprav bi morali biti nosilci odloianja in aktiv-nosti. Glede na ta mnenja bi se morali odlottti, ali je SZDL organizacija članov ali fronta organizacij in zvez.
Pluralizem strahu in upanja?!
Glede na sedanjo situacijo v Sloveniji, ko novo nastajajoče politične zveze ne sprejemajo v celoti programskih usmeritev SZDL in vstopajo v »fronto« samo zato, ker sicer ne morcjo legalizirati svojega delovanja se postavlja vprašanje učinkovi-tosti delovanja SZDL. Kako si realno zamišljamo demokrati-čen dialog med zelo različno mislečimi subjekti znotraj SZDL? Kakšna bodo stališča SZDL, kadar se razlike ne bodo dale uskladiti pri temeljnih vprašanjih - praksa pa kaže, da so prav pri teh vpraSanjih razlike največje, stališča pa pogosto nasprotujoča?
Izstop iz Medobčinskega sveta SZDL
Z glasovanjem so se člani občinske konference opre-delili za izstop iz medobčinskega sveta SZDL Ljub-ljanske regije, pri čemer bo našo konferenco v bodo-če zastopala MK SZDL Ljubljana. Sicer pa so člani konference obravnavali in sprejeli finančno poročilo za leto 1988 in načrt za leto 1989 tako za OK SZDL. glasilo Naša komuna, Dom borcev in mladine Zapotok ter Sveta za turizem pri P OK SZDL. Brez pripomb pa so sprejeli tudi pred-log za priznanja OF za leto 1989.
Najboij je SZDL potrebna transformacije v KS. Organi SZDL v KS najbrle ne morejo biti frontni otgani, kar se tudi doslej ni obnesio Člani osnovnih organizacij ZK in ZB sodijo med starcjSe, da je mladinskih organizacij v KS zelo malo in da zato v organih SZDL najbolj vitalni in aktivni de! prebival-stva sploh nima svojih predstavnikov. Prav v KS se najbolj postavlja vprašanje danstva SZDL oziroma vpliva danov na politiko SZDL in obratno. Tudi bodoia vloga SZDL v KS pri neposrednih volitvah ni predstavljena. Prav gotovo pa bodo KS teren. kjer se bodo srečevali različni politični programi in
potegovali za mandate svojih predstavnikov. VpraSanje o tem kakšno vlogo bo imela SZDL pri neposrednih volitvah, kako je bo uresničevala in kakšno volilno aktivnost bo vodila med obiani, je še kako pomembno.
Zelo jasno pa je bilo v že omenjeni javni razpravi poudarje-no, da je temelj organiziranosti članstva organizacije in da se predenj prihaja s konkretnimi prograrai, skratka, da na vsa-kem koraku phsluhnemo delovnim ljudem in občanom.
Demokratična pomlad ne sme biti rušenje sistema
Na sami konferenci je nekatere odprte dileme in razdvoje-nost odgovorov na aklualna vprašanja podal k podpredsed-nik MK SZDL Vokaših Lutovac. Še posebej je podčrtal, da SZDL ni in ne sme biti sama sebi namen. Nahajamo se v času, ko pristopamo k prenovi celolne družbe in ko k pre-novi pristopijo njeni frontni deli. O drugačni, učinkovitejši in odprtejši vlogi SZDL pa nikakor ne gre razpravljati tudi izven ustavnih amandmajev, ne pomeni pa tudi, da demokratično pomlad v kateri se nahajamo pomeni rušenje sistema. Zave-dati se moramo, da nam je cili sintcza vseh pluralistično izraienih razmišljanj, ne sme pa biti pluralizem boj za oblast.
SZDL mora ostati gibanje
Rajko Najzer je v svoji razpravi še posebej podčnal, da SZDL ni in ne sme biti stranka temveč prostor za soo&nje in konfrontacijo različnih mnenj. Potem, ko je spregovoril o prenovi Zveze komunistov pa se je zavzel tudi za to. da legalizacije novth zvez ne gre graditi na kritiki ZK, čemur smo nemalokrat priia. Nujna sta dialog in razprava za razvoj pluralizma. Vse to pa se mora odvijati znotraj same SZDL. Preccj razprave o SZDL so namenjali tudi borri na svojih letnih konferencah. Alojz Skufc* jih je skušal predstaviti kot izhodišča za še nadaljnjo razpravo. SZDL mora ostati giba-nje, nc sme postati koalicija zvez in nekaterih posameznikov. Postati mora vse bolj odraz interesov suverenih Ijudi, neob-hodno mora poslati volilni sistem neposrednejSi. SZDL pa mora predstavljati temelj rcforme polititnega sistema pri iemer je treba izhajati od KS navzgor. Pa še to. Borci nisrao cokle razvoja in naši pogledi niso konservativni, kot nam včasih kdo rad pripisuje. Alfred Golaviek se je zavzcl za talno SZDL. kjer naj človek najde tudi dmge interese ne samo politične. Po njegovem nastajanje zvez nc gre jemati zgolj kot posledice idej temvei kot krizo prakse, ki je vse premalo upoštevala človeško dimenzijo, saj smo bili nemalo-krat v politifriem življenju preveč odmaknjeni od Cloveka. SZDL morda biti prosta, kjer se argumenti krešejo. Že sedaj se dokazuje, da je uspešna SZDL tam, kjer se približa imere-som ljudi - to pa se dogaja v KS. Pa vendar gre ludi v bodoče voditi računa o tem, da se ne bi tako kot dosedaj vsak interes prehitro in prevei spolitiziral, kar je marsikdaj tudi vodilo k neiimernosti. Stane Žerovnik je potrdil, da se da tudi v okviru SZDL marsikaj storiti, zavzel se je za pluralizem, vendar takSnega z izražanjem mnenja baze in z usklajevanjem staliSi znotraj SZDL. Dotaknil se je tudi aktualnega in ne vedno dorečenega vprašanja - člananne s tem pa tudi večje ilanske pripadnosti organizacij. Slavko Slak je razpravljal o neodtuljivi pravici ljudi tako glede političnega organiziranja in združevanja, kar pomeni nikogar omejevati ali mu vsiljeva-ti. Zavzel se je za takšno SZDL, kjer bodo vsi imeli enako-pravne možnosti, vendar ne po načelu pripadnosti zveze ampak na načelu konfrontadje argumenta v demokratični razpravi. SZDL mora prevzeti vlogo, da omogoči ta argu-mentirani dialog. Ob tem pa je izrazil tudi bojazen pred podrejanjem skup&inskemu sisierau. Tine Slobodnik se je vprašal kako bo kot član SZDL uveljavljal svoja mnenja, zavzel se je za enotno nastopanje v fcdcraciji. za neposredne volitve in predlagal, da dograjujemo sistem piedvscm na tistih točkah. kjer smo bili neuspešni.