PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIII. Št. 254 (6838) Amnestija v SZ ob 50-lrtnici oktobra MOSKVA, 26. — Predsednik vrhovnega sodišča SZ Aleksander Gorkin je danes javil na tiskovni konferenci, da je vrhovno sodišče priporočalo amnestijo za omejeno kategorijo zločincev, ki veljajo za nenevarne za družbo in ki so sedaj v zaporu. Priporočilo so posla-' li prezidiju vrhovnega sovjeta, ki bo sprejel odločitev pred 7. novembrom. V POSLANSKI ZBORNICI SE NADALJUJE OBSTRUKCIJA DESNICE Senat je včeraj odobril zakon o pomoči ladjedelski industriji Razprava o načinu glasovanja o kritičnem členu 22 zakona o volitvah v deželne uprave ■ Žaklju- £*£*! TRST, petek, 27. oktobra 1967 BROVfNOVE IZJAVE 0 SKUPNEM TRŽIŠČU Britanska vlada bo vztrajala naj se začnejo pogajanja Brandtove izjave v Bundestagu ■ Zasedanje ministrov EFTA LONDON 26. — Britanski zu- ni vlogi šterlinga ni nič takega, i zaradi italijanskega nasprotovanja ______t->__ ,, enoH. vor Ki ioV«irr» nronrp^iln na* vstoD I nnpmnimApna napla rešitev avstril- čena razprava o «škandalu INPS» - Tolloy o prepovedi uvoza masla iz tržaške proste cone RIM, 26. — Senat je danes odobril zakon o prispevkih za ladjedelsko industrijo, ki predvideva pomoč v višini 90 milijard v petih letih od 1967 do 1971. Za zakon so poleg senatorjev večine glasovali tudi liberalci, komunisti pa so se vzdržali. Zadnji zakon o pomoči ladje-delski industriji je zapadel že 31- decembra lanskega leta in Je morala vlada že izdelani zakonski predlog predelati, da ga uskladi z načeli evropske gospodarske skupnosti, ki je dokaj stroga pri podporah industriji. .Minister Natali je pri obrazložit-Vl dejal, da vse ladjedelnice na svetu z izjemo japonskih prejemajo državno pomoč in da tudi evropska gospodarska skupnost proučuje načrt skupne pomoči. Zakon po omogočil italijanski ladjedelski mdustriji, da bo konkurenčno sposobnejša na tujih tržiščih. Ob kon-cu Pa Je zagotovil, da «ne bodo zaprli nobene ladjedelnice, dokler ne bo zagotovljeno delo za zaposlene v drugačnih dejavnostih*. 1 a zagotovitev se očitno nanaša tudi na tržaško ladjedelnico Sv. Marka, glede katere je že odloče-n°. da se zapre, in torej ne bo rr'ogla več izkoristiti ugodnosti novega zakona. V senatu se je zaključila tudi razprava o «škandalu INPS»; kakor je znano, je bila glede, zavarovalne ustanove imenovana posebna preiskovalna komisija. Običajna večina je odobrila resolucijo, ki obvezuje vlado na postopno ureditev vseh perečih vprašanj ‘e ustanove. Minister za delo Bosco je v svojem zaključnem govoru dejal, da oo vlada v kratkem predložila par- lamentu vrsto ukrepov, da se pospeši postopna reforma INPS, pri čemer bodo upoštevali zaključke preiskovalne komisije. Nato je navedel vrsto ukrepov, ki so jih že izvedli, da bi uredili nekatere najbolj kričeče nepravilnosti. V tej zvezi je minister dejal, da so že predali trinajst kmetijskih obratov v najem, za osem pa preučujejo najboljši način u pravljanja. Kot je znano, se je INPS ukvarjala tudi s kmetijstvom, česar po svojem statutu ne bi smela delati, in je imel zavarovalni zavod s to dejavnostjo velike izgube. Glede stanovanj, ki so last ustanove, so zvišali najemnine, pri čemer gre za luksuzna stanovanja za visoke funkcionarje, ki so plačevali do sedaj samo simbolično najemnino. Glede odpravnin in pokojnin pa je minister dejal, da so uvedli poenostavljen postopek, ki so ga že uveljavili na sedežih v 26 pokrajinah. Tudi pri tem je šlo za nezašliša-ne primere, ki so prišli na dan, ko je misinski poslanec Roberzi prejel astronomsko visoko pokojnino, pa čeprav dejansko skoro nikoli ni dejal v INPS. Obsežno in pomembno je vprašanje zdravljenja za TBC, glede cesar je minister zagotovil, da bodo pregledali vse pogodbe, z zasebnimi sanatoriji in da bodo težili za tem, da se premestijo bolniki v zavode, ki jih neposredno upravlja zavarovalna ustanova, zmanjšali bodo število postelj za bolnike na pljučih in zvišali za one, ki bolu- .............................. SPOROČILO MINISTRSTVA ZA ZDRAVSTVO Negativni zaključki o Vierijevem zdravljenju Posebna komisija je ugotovila neučinkovitost njegove metode Minister Mariotti odredil prekinitev zdravljenja s to metodo RIM, 26. __________ strstva za zdravstvo je danes spo r°čil, da je komisija, ki jo je bil ‘menoval minister za zdravstvo, da Pregleda rezultate zdravljenja, ki P* je začel zdravnik dr. Vieri na Potnikih, ki bolehajo za rakom, poročala, kakor sledi. Zdravilo so Poizkušali na 1700 bolnikih, ki so sami zaprosili, naj jih zdravijo s •o.m preparatom, in ki so jih sprega v poseben oddelek v bolnišnici »Regina Elena*. Komisija je presedala 29 nrimerov zdravljenja jejo za drugimi oblikami TBC. Preučujejo tudi možnost, da bi prevzeli v oskrbo bolnike drugih zavodov in bolnike, ki niso socialno zavarovani. Minister je zaključil, da bo posebna komisija do konca novembra preučila reformo INPS. V Poslanski zbornici se nadalju- nanašajo na pereče vprašanje odnosov bolnišnic z univerzitetnimi klinikami. Predsednik deželne uprave Sardinije Del Rio je danes na konferenci v Rimu dejal, da nekatera površna opisovanja banditizma na Sardiniji vodijo k policijskim represalijam, ki so povsem napačne je razprava o zakonu o volitvah in neučikovite. Gre za hude posle- Tiskovni urad mini-, zanj ni še končana bitka, ki jo vo-ivctvn ie danes spo- di že 30 let ter da ima dokumente, ki jih bo predložil ob primernem trenutku. Predsednik komisije za zdravstvo v poslanski zbornici De Maria je pozval na predvidnost v zvezi z novimi preparati. Poudaril je, da je medicina resna stvar in se izogiba čudežem in lažnim tajnostim ter neutemeljeni reklamni propagandi o lažnih pripomočkih, kajti ala 29 primerov zdravljenja, *} »e je začelo pred štirimi mese-» pol. Ugotovila je, da ni na-nobena ugodna sprememba, vseh teh bolnikih j« bolezen pccgresivno potekala in v neka-_2',n primerih so tudi umrli. Ko-2"81)« je mnenja, da lahko objektno trdi, da se v nobenem od j*e8ledanih primerov ne opaža sprememba v ugodnem smislu na ***uagi zdravljenja z omenjenim Preparatom. V nekaterih primerih f* bo zdravljenje lahko nadaljevali jS . konvencionalnimi metodami, najejo možnost ozdravljenja. Ko; "“slJa ugotavlja, da iluzija 9 novi j^rjevani metodi zdravljenja, ki J®, na žalost neučinkovita, lahko r~y*ame še ozdravljivim bolnikom ^črnosti zdravljenja, ki je lahko s® Učinkovito. si2a .Podiagi teh zaključkov komi -..■j® Je minister za zdravstvo skle-jT Prekiniti sedanje preizkušnje in g. odredil, naj bo primer Vieri za- •J^jključke komisije so sporočili reusedniku bolnišnice »Regina E-^ m ta je takoj pisal dr. Vie-■ Ju.i da ga obvesti o tem. Hkrati L!??8*1 skrb za bolnike. Minister ariotti je odredil, naj bolnike, ki j. bili podvrženi poizkusnemu u?avljenju, še dalje zdravijo v cjfni zavodu s konvencionalno me ?!'J* želijo bedelo se je, da se bo minister rbravstvo Mariotti sestal jutri vt-raj z dr. Vierijem. Zdravniška natlca Je povabila dr. Vienja, zh; se 10. decembra javi pred otoškim svetom. Mrgoli 50 oseb, ki se privatno pri dr. Vieriju, je prišlo v dežele in kaže, da so pričeli z nekoliko bolj učinkovitim delom. Do 19. ure so zaključili s petnajstim členom in s popravki k 16. členu, za katerega odobritev je predvidenih sedem glasovanj. Verjetno bodo dokaj naglo odobrili vse naslednje člene do 22., saj za 17., 18. in 19. člen ni vložen noben popravek, za 20. dva in za 21 pa samo eden. Zato pa se bo vnela dolga raz prava okrog 22. člena, za katerega je predloženih kar sedem popravkov in 131 podpopravkov. Gre za člen, ki ga desnica v prvi vrsti napada, saj določa, da morajo biti prve deželne volitve 1969. leta. Desnica protestira proti temu členu z raznimi pravnimi razlogi, predvsem pa, ker predstavlja obveznost strank levega centra, da do takrat sprejmejo ostale zakone, ki so potrebni za ustanovitev dežel in torej tudi formalno obveznost, da se dežele v prihodnji zakonodajni dobi tudi v resnici ustanove. Način razprave glede tega člena še vedno ni določen in kaže, da demokristjani dejansko pomišljajo o postavitvi zaupnice, tako da bi ločili svojo odgovornost od komunistov, ki so že napovedali, da v takem primeru ne bodo glasovali za vlado. Danes se je zlasti v tej zvezi sestalo vodstvo demokristjan, ske skupine, ki v poročilu o sestanku samo omenja ((perspektive glede ostalih členov in še zlasti glede 22. člena«. Vodstvo demokri-stjanske skupine je tudi izvedlo statistični pregled prisotnosti poslancev posameznih skupin za sredo, 18. oktobra, iz katerega izhaja, da je bilo na tej seji prisotnih 61,9 odst. poslancev KPI, 27,3 PSIUP, 55,7 PSU, 29,5 PRI in 68,7 KD ter 64,7 odst poslancev levega centra in 57,7 odst. poslancev levice. O zaključkih te seje ho razpravljala skupščina poslancev KD, vodstvo pa je sporočilo, da bodo morali biti prisotni tudi v soboto in v nedeljo, kar pomeni, da se bo razprava o zakonskem predlogu nadaljevala tudi to nedeljo. Med današnjo razpravo v poslanski zbornici pa se je vnela nekoliko živahnejša diskusija okrog 15. člena, ki predvideva način razdeljevanja sedežev v nekem volilnem okrožju in določa, da se razdelijo sedeži ne čisto po proporcionalnem sistemu, tako da se delijo glasovi s predvidenim številom sedežev plus enim. Glede tega se je zbornica ločila, tako da so za navedeni način delitve sedežev glasovali samo socialisti in demokristjani, proti pa so glasovali tudi komunisti in socialproletarci. Jutri ob 10.30 se bo sestal mi- dice, tako da se je še bolj zaostrilo nezaupanje med prebivalstvom in državno upravo. Predsednik deželne uprave ugotavlja, da je treba tudi vprašanje organiziranega kriminala predvsem reševati z reševanjem gospodarskih m socialnih vprašanj Sardinije, in je v tej zvezi obdolžil vlado, da ni izvedla zakona iz 1962. leta, ki predvideva investicije državne industrije na Sardiniji. | zvezi in je sporočil, da vrhovni so-vjet proučuje predloge o ukinitvi i smrtne kazni za gospodarske zlo-! čine in za spolno nasilje. Na razna vprašanja je Gorkin potrdil, da je država popolnoma rehabilitirala žrtve protizakonitega zatiranja v stalinski dobi. Poleg tega so jim vrnili zaplenjeno imetje in plačali odškodnino. Gorkin je dalje poudaril, da je bila najvažnejša pobuda 20. kongresa obnovitev zakonitosti in demokracije v sodstvu. Od leta 1956 samo sodišče lahko odloča o usodi kakega državljana in po javni raz- pravi. Niso več mogoče obsodbe, ki se izrečejo upravno. Dodal je, da je treba obtožencu sporočiti nanji minister Brown je v spodnji zbornici izjavil, da namerava britanska vlada pritiskati za začetek pogajanj o sprejemu v evropsko gospodarsko skupnost. Dejal je, da je britanska vlada pripra ske prošnje za pridružitev k skupnemu tržišču. kar bi lahko preprečilo naš vstop onemogočena nagla rešitev avstrij-v skupnost. Seveda se sedanji va- * ” ’ ~ *" lutni sistem ne more uničiti v ne-, kaj urah, razen če se druge države ne vključijo v nov sistem.« da britanska ju, v«, ju ——--------------------- Brown je izjavil, ™ —-— ljena takoj začeti pogajanja ter da vlacja ne misli nikakor upoštevati želi pristopiti k skupnosti v pogo- J pridružitve k skupnosti, temveč jih enakopravnosti z drugimi državami članicami. Dalje je izjavil, da vedno čakajo odgovor šestih držav, ki so sedaj dobile mnenje komisije skupnost: Izrekel je prepričanje, da se bodo omenjene države po nadaljnji diskusiji v prihodnjem mesecu potrudile, da se sporazumejo o začetku pogajanj. Na nekatera vprašanja o položaju šterlinga je Brown izjavil: «Ne vidimo, kako naj bi položaj šterlinga lahko bila ovira za naš vstop obtežbo 24 ur po aretaciji. Proces v skupnost. Ce namerava kaka pri-' ''----*- — zadeta država sprožiti vprašanje re- forme mednarodnega denarnega sistema, lahko diskutiramo. Imamo svoje ideje o tem in smo sporočili nekaj predlogov. V mednarod- mora slediti najkasneje šest mesecev po aretaciji. Na koncu je izjavil, da se je v zadnjih letih v SZ zmanjšala kriminaliteta za 1 29 odstotkov. VEDNO BOLJ SUROVA VOJNA V VIETNAMU Američani so znova bombardirali središče Hanoja in predmestja Deset letal sestreljenih - V zadnjih treh dneh so Američani zgubili 31 letal . Vedno večje število Američanov nasprotuje vojni HANOJ, 26. — Ameriška letala so davi znova bombardirala in obstreljevala središče Hanoja in predmestja. Nekaj čez poldne po krajevnem času so letala napadla z raketnimi izstrelki termoelektrično centralo, ki je oddaljena 1500 metrov od središča mesta. To centralo to lahko ustvari nevarne razočara- nistrski svet. joče iluzije. Na koncu je pozval | Minister za zunanjo trgovino je tisk, znastvenike in tiste,^ki _taiajo | odgovoril v senatu na vprašanje javno odgovornost, naj bodo previdni. Aden ADEN, 26. — Vrhovno poveljstvo narodnoosvobodilne fronte (FNL), ki nadzoruje večino ozemlja Južne Arabije, je včeraj pozvalo Veliko Britanijo, naj takoj umakne svoje čete iz Adena. Ravnatelj političnega urada osvobodilne fronte je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo streljali na britanske čete, dokler se ne bodo vdale in dokler bo Velika Britanija nadaljevala svoje spletke. Izjavil je zatem, da se 18.000 monarhističnih Jemencev in plačancev, ki jih financirajo Saudova Arabija in bivši sultani, pripravlja na napad Beiha-na, ki je sedaj pod nadzorstvom liberalnih senatorjev glede uvoza masla brez upoštevanja carinskih določil evropske gospodarske skupnosti na škodo italijanskega gospodarstva. Minister za zunanjo trgovino Tolloy je odgovoril, da gre v bistvu za uvoz masla, ki so ga proizvedli v tržaški prosti coni iz smetane tujega izvora, pri čemer je šlo za nenormalne uvozne postopke in za izredno visoke dobičke. Minister je dejal, da je šlo «za olajšave, ki naj pomagajo tržaškemu gospodarstvu«, da pa so sedaj te olajšave ukinili in da bodo izvedli vse omejitve, kot jih predvidevajo določila za uvoz, in da zato ministrstvo za zunanjo trgovino ne bo izdalo več nobenega uvoznega dovoljenja, ki ne bi bilo v skladu z ureditvami, ki so predvidene v sporazumu z evropsko gospodarsko skupnostjo. Komisija za zdravstvo senata je obravnavala zakonski predlog o re. formi bolnišnic in je predlog odobrila z izjemo treh členov, ki se so prvič bombardirali 21. avgusta. Danes so Američani uporabljali raketne izstrelke, ki se sami usmerijo proti cilju na podlagi sistema, ki temelji na načelu televizijskega zaslona. Med današnjim bombardiranjem Hanoja je bilo sestreljenih deset ameriških letal, drugi dve pa nad pokrajino Ha Tai. V zadnjih treh dneh je bilo nad Severnim Vietnamom sestreljenih 31 ameriških letal. Severnovietnamska tiskovna a-gencija javlja, da so po včerajšnji sestrelitvi ameriških letal ujeli do sedaj tri ameriške pilote. Četrti pilot, ki se je spustil s padalom, je pristal na bregu Rdeče reke. V Berlinu so našli na sedežu poveljstva ameriških čet letake, ki pozivajo ameriške vojake, naj dezertirajo, da jih ne bi poslali v Vietnam. Letaki pozivajo vojake, naj gredo v Kanado, na Švedsko ali Dansko, ter navajajo nekaj telefonskih številk v Kopenhagnu, na katere se ameriški vojaki, ki so na dopustu na Danskem, lahko o-brnejo. Po teh telefonskih številkah stopijo ameriški vojaki lahko v stik z neko organizacijo, ki jim bo pomagala, da odidejo v tujino. Letaki pravijo med drugim: Francija-ČSSR PARIZ, 26. — General de Gaulle je sprejel danes predsednika češkoslovaške vlade Lenarta, ki je prišel včeraj na uraden obisk v Francijo. Zunanji minister David, ki spremlja Lenarta, pa se je sestal z zunanjim ministrom de Murvil-lom. Po pogovoru z de Gaullom je Lenart izjavil, da sta govorila o odnosih med Francijo in CSSR m o njihovem izboljšanju ter po povečanju trgovine med obema državama in tudi izboljšanju kulturnih odnosov. Skupno poročilo, ki so ga objavili nocoj, pravi, da se nemško vprašanje in vprašanje evropske varnosti ne bosta mogla rešiti drugače nego sporazumno z vsemi prizadetimi državami. Sporazumeli so se, da bodo še dalje proučevali možnost evropske konference o varnosti. Glede Vietnama se poudarja zaskrbljenost obeh vlad zaradi nadaljevanja in stopnjevanja vojne. nes popoldne v Moulhousu. Demonstranti so protestirali proti brezposelnosti. S kamenjem so razbili okna krajevnega sedeža pod-prefekture in so se nato razšli. Atenagora v Rimu RIM, 26. — Danes je prišel letalom v Rim ekumenski patriarh Atenagora, da vrne obisk papežu Pavlu VI., ki ga je letošnjega julija obiskal v Turčiji. Ob tej priložnosti so bile razne slovesnosti priložnostnimi govori. FNL. ............................1...............im..im..............................................................mm...............................mm« PO RESOLUCIJI VARNOSTNEGA SVETA koi J pred njegovo stanovanje, ta-Pih 1 80 zvedeli iz tiska o skle- javd. °toisije. Časnikarjem so iz-jih ,7. ?a se bojijo posledic, ki bi kini.*0 imela zanje nenadna pre-V,.alev zdrnvlior,io iTinvili SO. da ?večer' kn at C!ev zdravljenja.' Izjavili so, da sff .0(Rli na ministrstvo za zdravil ln zahtevali sprejem pri mi-Mariottiju. 6» 2lavnik Vieri je zvečer izjavil, da u p°dreja mnenju komisije, to-nle»m, ne strinja z njim, ker po ki m®1** ninenju gre za mnenje, tatj ~,v skladu z dejanskimi rezul-la ' ~°d&l Je. da komisija ni ime-hieliit CsLsa niti možnosti, da te-k(r H0 Pregleda njegovo metodo, so se člani komisije sestali okt,,'., dvakrat v prvih desetih dneh Cm. ara in samo tedaj so pregledu ,;}olnike v oddelku, kjer jih je komu,r,avll- Dodal je, da so člani p°dW9 lzrekli dokončno sodbo na Men« taagnoz specialistov orne- t>reRa .zavoda !’r*h )e v poznih Jutranjih V Kairu obtožujejo ZDA da hočejo povečanje nupetosti Wiison o prizadevanjih, da bi se sporazumeli o obnovitvi plovbe po prekopu KAIRO, 26. — V egiptovskih po- varnostnem svetu OZN. «A1 a hram« piše s tem v zvezi: »Jasno ie da ZDA, ki podpirajo Izrael ori njegovih napadih in mu pošiljajo orožje, hočejo, da se napetost na Srednjem vzhodu poveča dokler ne doseže vojnega =>ta-n% Ta politika lahko pripelje samo ' do večje osovraženosti ZDA ta do okrepitve narodnoosvobodilna gibanj proti ameriškemu impena 1Z«A1* Ahram« piše, da napad, kakr šen ie bil na Suez, lahko samo sprosti sile zla, če ostane nekaznovan. «A1 Gumhurja« pa piše, cm Izrael še dalje povzroča večanj« napetosti in ZDA so glavna ovira za rešitev spora v okviru Zdrave nih narodov. List «Messa» piše nocoj, da je izW‘nli svojo" delavnost in je 1 požar v rdp« P s« J te “ved! m Davi se je pod predsedstvom Mo hiedina sestal odbor za načrt, da preceni izgubo. Po sestanku je minister za dobave in zunanjo trgovino izjavil, da imajo sedaj zadostne zaloge petrolejskih proizvodov, tako da niso potrebni izredni ukrepi. Odbor se bo ponovno sestal v nedeljo, da predloži dokon čen obračun Izgub ministrskemu svetu, ki se bo sestal v nedeljo zvečer pod Naserjevim predsed stvom. V Kairu so javili, da so izraelska letala danes dvakrat letela naa egiptovskim ozemljem na področju Sueza. Protiletalsko topništvo jin je prisililo na umik. Predsednik britanske vlade Wil-son je v spodnji zbornici izjavil v zvezi s Srednjim vzhodom, da je v teku stalna diskusija med vladami vseh držav in tudi z egip- nančne pomoči Egiptu. Wilson je nato dejal, da se britanska vlada trudi, da bi sprti stranki na Srednjem vzhodu začeli diskusijo, ki naj odpre pot za trajen mir. Poleg tega se britanska vlada kljub velikim težavam trudi, da bi se Sueški prekop zopet odprl za mednarodni promet, in v ta namen je vlada v stalnem stiku z vladami drugih držav tudi prek Združenih narodov Na vpra-anje voditelja opozicije je Wilson odgovoril, da je Velika Britanija zaradi prekinitve plovbe po Sueškem prekopu zgubila do sedaj 20 milijonov šterlingov na mesec. Toda ta znesek se bo zmanjšal, tudi če bo prekop ostal zaprt. Takoj ko je bila prekinjena plovba po prekopu, je Velika Britanija namreč morala kupiti velike količine goriva po zelo visokih cenah zunaj Srednjega vzhoda in družba zahteva polnopravno članstvo. Na koncu je izjavil, da je evropska javnost z veliko večino naklonjena sprejemu Velike Britanije. V Bonnu je zahodnonemški zu nanji minister Brandt v Bundestagu govoril o luksemburških posvetovanjih, katerih se je udeležil tud: Kiesinger. Brandt je dejal, da se bo Bonn še dalje trudil, da bi prispeval k razširitvi skupnosti. «ne da bi po nepotrebnem spravljal v nevarnost to, kar že obstaja«. Brandt je ugotovil, da je postopek za sprejem Velike Britanije sedaj v teku, ter da v Luksemburgu ni nihče izrekel načelnih pridržkov proti sprejemu držav, ki so to zahtevale. Govoril je nato kancler Kiesinger, ki je poročal o luksemburških posvetovanjih. Dejal je, da so Angleži vztrajali, naj ((Evropa ne opusti te edinstvene priložnosti za svoj razvoj«. Pripomnil je, da je bonska vlada brez pridržkov naklonjena sprejemu Velike Britanije v skupno tržišče, tudi kar se tiče zaželene politične enotnosti. Na koncu je dejal, da je treba soglasnost med šestimi doseči s prepričevanjem, in da je v Londonu našel boljše razumevanje za to stališče bonske vlade. Na koncu je dejal, da je zaskrbljen zaradi sedanjega stanja, da pa noče dramatizirati V Lausani se je začelo danes zasedanje ministrov EFTA ob udeležbi predstavnikov Avstrije, Danske, Finske, Norveške, Portugalske, Švedske, Švice in Velike Britanije. Britanski minister za evropske zadeve lord Chalfont je obrazložil bri. tansko stališče in dejal, da je Velika Britanija odločena vztrajati pri svoji zahtevi za sprejem v skupno tržišče. Dejal je, da je Francija edina država, ki želi zakasniti sprejem Velike Britanije. Toda de Mur-ville ni postavil v Luksemburgu novih pogojev. Švedski minister za gospodarstvo je izjavil, da je z zahtevo nekaterih držav EFTA za sprejem v skupno tržišče nastala nova faza ter da je po luksemburški konferenci treba misliti na prihodnost EFTA, da se vidi, kako bo lahko nadaljevala svoje delo. Portugalski delegat je izjavil, da je bila solidarnost držav EFTA kompromitirana aprila med razpravo o britanski zahtevi za sprejem v skupno tržišče. Med razpravo je avstrijski mini ster za trgovino Bock kritiziral stališče, ki ga je zavzela Italija v Bruslju, da zavira pogajanja med Avstrijo in evropsko gospodarsko skupnostjo. Bock je izjavil, da je PORTOROŽ, 26. — V Portorožu se je danes pričela 9. redna skupščina zveze ekonomistov Slovenije, v kateri sodeluje okrog 200 ekonomistov. Glavna tema je proble-matika regionalnega prostornega načrtovanja. V uvodnem poročilu je Ervin Kržišnik govoril o gospodarskih načelih regionalnega načrtovanja. Slovesnosti v Teheranu ob kronanju Reze Pahlevija Amnestija za številne kaznjence - Sedanji šah je prevzel oblast leta 1941 ter je po vojni s silo zatrl Mosadekovo gibanje V Ložu so se poslovili od pok. Janeza Hribarja LJUBu-JANA, 26. — V Ložu na Notranjskem so danes z največji-mi častmi pokopali umrlega narodnega heroja, uglednega jugoslovanskega revolucionarja in člana uK ZKJ Janeza Hribarja. Na dva kilometra dolgi poti iz Starega trga do družinske grobnice v l^ožu so »smrtne ostanke pokojnega sprein-jali prebivalci Notranjske, prijatelji in soborci. Pokojniku so s stražo ob mrtvaškem odru v Domu partizana v Starem trgu izkazali zadnjo čast številni njegovi najožji sodelavci, med njimi Edvard Kardelj, Miha Marinko, Ivan Maček. Albert Jakopič, Lidija Šentjurc, Franc Popit in drugi. Na »grebu je bila tudi delegacija CK ZK Hrvaške, sabora Hrvaške, republiške konference SZDL Hrvaške, zatem številni zastopniki druž-beno-političnih organizacij Slovenije in zastopnila Jugoslovanske ljudske armade. Pred Domom partizana v Starem trgu se je v imenu CK ZKS in družbeno-političnih organizacij republike poslovil od »kojnega podpredsednika republike skupščine dr. Jože Brilej, pri odprtem grobu pa njegov vojni tovariš, narodni heroj Vinko Šumra-da. Preprečen atentat v Južni Tirolski BOČEN, 26. — Nocoj so javili, da je neki karabinjer, ki je bil v službi v vojašnici v Toellu (Tel) opazil okoli 23.30 zavoj pred vhodom v poslopje, kjer stanujejo karabinjerji. V zavoju so bili štirje kilogrami in pol razstrelitva, ki je bilo povezano z urno napravo, naravnano na 1,30. Uvedli so preiskavo. 15. novembra proces proti Teodorakisu ATENE, 26. — Po zadnjih vesteh bo prvi proces proti grškemu skla. datelju in poslancu Teodorakisu 15. novembra, kateremu pa bo sledil drugi. Teodorakis bo pri prvem procesu na zatožni klopi skupaj s 47 osebami, ki so obdolžene prevratniškega delovanja in vohunstva na osnovi zakona št. 509, ki je bil sprejet pred leti in ki predvideva za taka dejanja tudi smrtno kazen. Teodorakis ima 42 let in je od 21. avgusta, ko so ga prijeli v Atenah, zaprt v središču za javno varstvo v Atenah. Med ostalimi obtoženci je tudi vdova bivšega ministra za javno vzgojo v Papandreujevi vladi Akritas. Številnih obtožencev niso še aretirali in med njimi tudi bivšega poslanca stranke EDA Bri-lakisa. tovsko vlado o obnovitvi medna- «unasn reiroieum« je moram u» rodne plovbe po Sueškem prekopu, jeti ladje proti zelo visoki odškod Zanikal je možnost s-sl^ke «- 1 ki ™ '* nvm1*a. Demonstracije in stavke v Španiji MADRID, 26. — Med demonstracijami in stavkami v raznih krajih na področju Madrida in drugod je bilo do sedaj aretiranih okoli 300 oseb. Protestno gibanje se je začelo proti nedavnim sklepom vlade o določitvi novih minimalnih mezd in o reorganizaciji sindikatov. Protestno gibanje bo doseglo višek jutri; ko bodo v prestolnici tri velika protestna zborovanja. Istočasno, je v teku protestno gibanje študentov, ki zahtevajo demokratično reformo univerze. Danes so se univerzitetni študentje spopadli v Madridu s policaji. Študentje so skušali priti v sprevodu pred prosvetno ministrstvo. Toda policaji na konjih so jih začeli razganjati, študentje pa so policaje obmetavali s kamenjem. Demonstracije v Franciji LE MANS, 26. - Delavci tovarne »Renault* so organizirali danes demonstracijo, ker se zavlačujejo pogajanja v zvezi z njihovimi mezd nimi zahtevami. Skušali so priti v sprevodu do prefekture in pridružili so se jim delavci drugih podjetij, tako da je sprevod narasel na približno 6000 oseb. Ko je policija skušala demonstrante ustaviti in razgnati, so demonstranti reagirali in policaji so začeli metati solzilne bombe. Spopadi, ki so sledili, so trajali ves popoldan. 36 oseb, med katerimi 20 policajev, je bilo ranjenih. A-retirali so 50 demonstrantov. Druga demonstracija, katere se je udeležilo 5000 oseb, je bila da TEHERAN, 26. — Danes so bile v Teheranu velike svečanosti ob kronanju šaha Reze Pahlevija in cesarice Farah Dibe. Ob tej priložnosti je iranski šah razglasil pomilostitev za 4811 obojencev za navadne zločine, drugim 1727 pa se bo zmanjšala kazen. Pričakuje se amnestija tudi za politične obsojence. Davi zgodaj so bile vse ulice prestolnice polne ljudi, ki so čakale, da vidijo slavnostni sprevod. Svoje mesto so zavzeli tudi vojaški odredi, ki so se udeležili sprevoda. Kronanje je bilo v cesarjevi palači. Vrhovni voditelj muslimanske skupnosti je imel priložnostni govor. Po kronanju je govoril ministrski predsednik Hoveida, ki je omenil reforme, ki jih je začel i-ranski šah. Po voščilih predsednika poslanske zbornice je neki pisatelj prebral odo, ki jo je napisal za to priložnost. Govoril je zatem šah, ki je med drugim izjavil, da upa, da bo ohranil neodvisnost in suverenost Irana ter dosegel napredovanje iranskega ljudstva. Po končani slovesnosti so vsi odšli v park, kjer je bilo zbranih 5000 povabljencev, ki so cesarja in cesarico navdušeno pozdravili. Nekaj čez poldne je cesarjev sprevod zapustil palačo in krenil proti mra-momati palači. Ves čas je ogromna množica pozdravljala cesarja in cesarico. Zvečer ob 21. uri sta se cesar in cesarica udeležila folklorne predstave v novi koncertni dvorani v mestu. Ob današnji slovesnosti so številni državniki poslali čestitke iranskemu šahu. Med temi je tudi predsednik italijanske republike Saragat, ki mu je poslal tudi darilo. Sedanji šah Reza Pahlevi je prevzel oblast leta 1941, ko se je njegov oče Reza odpovedal prestolu, ko so ga zahodni zavezniki odstavili, ker je bil naklonjen nacistični Nemčiji. Leta 1941, nekaj mesecev potem, ko je sedanji šah prevzel oblast, se je iranska vlada postavila na stran Angležev in Sovjetske zveze in napovedala vojno Nemčiji. Po vojni je bil Iran dolgo časa zaseden. V severnozahodnem Iranu je bila ustanovljena azerbejdžanska1 republika, ki pa se je potem zopet pridružila Iranu na podlagi sporazuma s Sovjetsko zvezo. Po vojni se je močno okrepila napredna stranka Tudeh. V Kurdi-stanu so nastali neredi, ki so jih zatrli z vojsko. Leta 1951, ko je prišel na oblast dr. Mosadek, je nastala nova kriza, ker je Mosadek odredil nacionalizacijo iranskega petroleja. Kriza je dosegla višek 30. januarja 1953, ko je šah zaradi velikih demonstracij proti monarhiji sklenil zapustiti deželo. Toda nastopila je vojska in šah se je vrnil. Trinajstega avgusta istega leta so Mo-sadeka aretirali in ga postavili pred sodišče ter obsodili. V letih vladanja sedanjega šaha je bilo izvršenih več jx>litičnih umorov. Četrtega novembra 1950 je bil pred parlamentom ubit dvomi minister Hagir. Marca 1961 je muslimanski fanatik v veliki mošeji v Teheranu ubil ministrskega pred. sednika generala Rasmaro. 21. januarja 1965 je neki študent ubil ministrskega predsednika Mansuro Sam šah je ušel dvema atentatoma. 4. februarja 1949 ga je neki študent med obiskom na univerzi ranil v vrat in glavo. 10. aprila 1965 je vojak njegove osebne straže streljal z brzostrelko proti nje- Želczniška nesreča v Celju LJUBLJANA, 26. — Pri trčenju motornega in tovornega vlaka na železniški postaji v Celju je bilo sinoči ranjenih 21 potnikov. Nesreča se je dogodila ob 22.30, ko je tovorni vlak z Zidanega mosta privozil na postajo. Strojevodja ni opazil, da je bil signal zaprt. Ko se je zavedel napake in je skušal vlak zapeljati nazaj, je bilo prepozno. V istem trenutku je namreč s postaje Celje odpeljal proti Zidanemu mostu motorni vlak. Trčenje je bilo neizbežno. Trčenje ni povzročilo zastoja pri železniškem prometu na progi. MODENA, 26. — Nocoj ob 23.15 je nastal v skladišču dinamita ___________ r_______družbe SIPE požar, kateremu je mu v palači. Vojaka so na mestu [ sledila eksplozija, pri čemer je zgu-ubili in zadeva Je ostala zavita v bil življenje čuvaj. Poslopje je bi-tajnost. 1 lo popolnoma porušeno. Časnikarji si v Teheranu ogledujejo dvorano s prestolom, kjer st* bila kronana iranski šah in njegova soproga 27. oktobra 19ST Vreme včeraj: najvišja temperatura 18, najnižja 12.9, ob 19. uri 16.4, vlaga 85 odst,, zračni tlak 1017.2 raste, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 19.2 stopinje. Tržaški dneva Danes, PETEK, 27. oktobra Antonija Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.01. Dolžina dneva 10.24. Luna vzle de ob 0.00 in zatone ob 14.36. Jutri, SOBOTA, 28. oktobra Simeon PODATKI MINISTRSTVA Zfl TRGOVINSKO MORNARICO Pri naročilih novih ladij zapostavljene naše ladjedelnice v primeri z ligurijskimi Konec junija je bilo v gradnji v Furlaniji-Julijski krajini 16 ladij za skupnih 149.421 ton Po podatkih, ki jih je te dni ob. javil študijski urad ministrstva za trgovinsko mornarico, je bilo v ladjedelnicah Furlanije-Julijske krajine konec junija letos v gradnji 16 ladij za skupnih 149.421 bruto registriranih ton. Na petih ladjah so ob tistem datumu delavci opravljali zadnja dela. Od teh 5 ladij, katerih skupna tonaža znaša 76.785 brt, so se štiri gradile v Trstu, ena (50.000 brt) pa v Tržiču. Med temi enotami so bile ena petrolejska ladja, ena ladja za prevažanje tovorov v razsutem stanju, ena me. šana ladja, ena manjša ladja za ribarjenje na odprtem morju in ena ladja posebne vrste. Ce primerjamo število in skupno tonažo ladij, ki so se konec preteklega junija opremljale na našem področju s številom in tonažo ladij v zadnji fazi gradnje v vseh italijanskih ladjedelnicah, pridemo do zaključka, da je ob tem datumu odpadlo na tukajšnje ledjedelnice 23 odst. vseh enot ter 31 odst. celotne tonaže v dokončni fazi izgradnje. Nekoliko slabši je bil položaj kar se tiče novih enot v gradnji. Konec junija je bilo namreč v deželnih ladjedelnicah v gradnji 11 ladij, v skupni tonaži 72.636 ton brt, ali 13 odst. vseh gradenj, odnosno 17 odst. vse tonaže v gradnji v italijanskem ladjedelniškem sitemu. V ladjedelnicah ob Tirenskem morju pa so ob istem času opremljali 21 odst. vseh novih ladij, gradili pa kar 51 odst. vseh novih ladij v Italiji. Prav tako so imele ligu-rijske ladjedelnice prednost, kar zadeva skupno tonažo ladij, ki so jih do 30. junija letos pričeli graditi v italijanskih ladjedelniških obratih. V naši deželi so namreč do tedaj pričeli graditi za 136.000 brt, v ligurijskih obratih pa 226.000 brt novega ladjevja. Poleg tega so bile naše ladjedelnice na slabšem v primerjavi z ligurskimi tudi zaradi tega, ker so se njihova naročila nanašala pretežno na petrolejske ladje in na ladje za prevažanje razsutih tovorov (tako imenovane bulk-carriares), ki zahtevajo manj dela kakor pa mešane ali celo potniške ladje. Glede porazdelitve »posebnih« ladij pa so imele ligurij-ske ladjedelnice konec junija zagotovljeni kar dve tretjini vseh novih gradenj, med tem ko je odpadlo na ladjedelnice v Furlaniji-Julijski krajini le 2 odst. teh visoko donosnih gradenj. čini resolucijo v zvezi s stališčem | drogeoloških posegov v Furlaniji- ” ' -----’ 1-----" *- - — Julijski krajini. Predvčerajšnjim je komisija uradno izročila predsedniku Berzantiju izčrpno poročilo o tem predmetu. Poročilo vsebuje rezultate raziskav in ugotovitev ter vrsto predlogov glede zaščitnih del ter del za reguliranje rek in ureditev gorskih povodij. Dokument je sad osemmesečnega dela ter ga bodo predložili deželnemu odboru. Na njegovi podlagi bo nato deželna uprava postavila svoje zahteve državi. liste Slovenske skupnosti in v zvezi s polemiko med strankami večine ter v zvezi s sklepom o izstopu te politične skupine iz večine, do česar je že prišlo v pokrajinskem in tržaškem občinskem svetu. Predlagatelji resolucije Albin Škrk, Mario Criscenti, Rudolf Grgič, Abdon Slavec-Vizintin in Josip Marušič menijo, da je potrebno ugotoviti, če v devinsko-nabre-žinskem svetu še obstaja večina in zato zahtevajo takojšnje sklicanje občinskega sveta, da se ugotovi nastali položaj in izvajajo potrebne posledice. Poročilo komisije za reguliranje voda «XIV. nagrada mesta Trst> in «VI. mednarodni natečaj simfonične skladbe 1967» VELIKO MEDNARODNO PRIZNANJE NAŠEMI SKLADATELJI UBALDU VRABCI! Med 84 predloženimi deli iz vsega sveta je prejel tretjo nagrado za skladbo, ki je sinoči doživela v gledališču g Verdi» krstno izvedbo Prvo nagrado je prejel Švicar Wendel, drugo pa Italijan 1 osat ti Šolniki iz Slovenije na obisku v Trstu Danes prispe v Trst večja skupina slovenskih šolnikov, ki si bodo med drugim ogledali tudi Kulturni dom in zvečer prisostvovali predstavi Brnčičeve drame «Med štirimi stenami«. Deželna uprava je januarja letos ustanovila posebno komisijo, kateri je poverila proučevanje hi- Ko je pred kratkim orkester gledališča «Verdi» tri sobote zaporedoma igral na RAI dela raznih tržaških avtorjev, smo se vpraševali. če~ morda ne bi imel naš Ubald Vrabec česa «v predalih)), kar bi lahko tudi prišlo na spored kakega podobnega koncerta. Tedaj zares nismo vedeli, da je neko njegovo delo že skoraj na tem, da ga bo kmalu isti orkester izvedel prav v gledališču «Verdi». To se je zgodilo včeraj zvečer na zaključni proslavi «XIV. nagrade mesta Trst in VI. mednarodnega natečaja za simfonične skladbe 1967». Vedeli smo, da je Ubald Vrabec nekaj komponiral, ni nam pa bilo znano, da se je s svojo skladbo udeležil natečaja. Zato nam je bilo toliko večje presenečenje, ko smo tako rekoč tik pred koncertom zvedeli, da je med nagrajenci. In ne moremo si kaj, da se ne bi z njim vred veselili. Veseli smo IZJAVE PODPREDSEDNIKA POKRAJINSKEGA SVETA PROF. APIHA Pobude in ukrepi tu izboljšanje položaja v tržaški umobolnici 9 V bolnišnici, ki ima zmogljivost največ 900 bolnikov, se sedaj zdravi 1300 bolnikov TS T57 Podpredsednik pokrajinskega sveta prof. Apih je na zadnji seji sveta podal obširno in podrobno poročilo o stanju in o vprašanjih pokrajinske psihiatrične bolnišnice, o pobudah in o ukrepih, ki jih je za to veliko bolnišnico sprejel pokrajinski odbor in ki se sedaj izvajajo. Profesor Apih je obrazložil zelc resno gradbeno stanje bolnišnice ter resno vprašanje prenatrpanosti bolnikov. O vsem tem. je dejal Apih, je bila javnost obveščena, prav tako so bile obveščene pristojne oblasti. Kljub temu pa je treba na tem še vedno vztrajati, ker se je treba zavedati, je poudaril nes v bolnišnici 1300 bolnikov. Poleg tega pa je poudaril, da je najmanj 14 od paviljonov, ki sestavljajo bolnišnico, potrebnih korenitega popravila. Prav tako je treba obnoviti razne storitve. Prof. Apih je tudi pojasnil družbene vzroke, ki pogojujejo tako visoko število bolnikov v Trstu, in sicer: veliko število starejših ljudi v mestnem prebivalstvu in naraščanje alkoholizma, število obolelih je tako veliko, da so morali okrog tristo bolnikov poslati na zdravljenje izven mesta. Nato je prof. Apih obrazložil dejavnost nove pokrajinske uprave v umobolnici pri Sv. Ivanu. Dejal mestu, ki je v nasprotju ne samo s tradicijami Trsta, marveč tudi s koristmi in političnimi smotri strank večine. Med podatki, ki jih je navedel, je predvsem značilno to, da ima bolnišnica optimalno zmogljivost za okrog 900 mest, medtem ko le da- Rcsolucija svetovalcev KPI v nabrežinskem obč. svetu Tiskovni urad tržaške federacije Ki l je izdal poročilo, v katerem pravi, da je 25. t.m. zvečer vodja komunistične skupine v devmsko-nabrežinski občnii predložil na ob- ....in,.lin,.................................. SINOČI V LJUDSKEM DOMU V UL. MAD0NN1NA Federacija KPI počastila spomin Ivana Regenta Prisotni so bili tudi pokojnikova soproga Malka, predstavnika Zveze komunistov Slovenije in obalnega komiteja ZKS ter predsednik SKGZ prof. Apih, da gre predvsem 4e, da so začeli z usklajenim delom pomanjkljivosti v sistemu zdravstva In socialne varrtosti v nasettl V dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina je bila sinoči komemoracija pokojnega Ivana Regenta, ki je umri v Ljubljani točno pred eni mmesecem. Komemoracije se je udeležila Regentova življenjska tovarišica Malka, v imenu centralnega komiteja ZK Slovenije Ivan Renko, v imenu istrskega obalnega komiteja ZKS Tomaž Bizaj, v imenu SKGZ pa predsednik Boris ^Predsedoval je tajnik tržaške federacije KPI prof. Šema, ki je pozdravil pokojnikovo vdovo in goste iz Slovenije ter poudaril, da tržaška federacija KPI čuti dolžnost, da ob 30. dnevu njegove smrti počasti spomin tako zaslužnega in ve-likega borca za socializem. Sporo-čil je, da se poslanka Marija Ber-netičeva in senator Vidali nista mogla udeležiti komemoracije, ker zaseda parlament, in je prečital pismo senatorja Vidalija. Po enominutnem molku v počastitev spomnia Ivana Regenta je o Regentovem delovanju, zlasti o nje-govih zaslugah za delavski razred in za Slovence na Tržaškem, govoril Franc Gombač, predsednik nadzorne komisije. Nato je o liku, življenju in delu Ivana Regenta, ustanovitelju KPI. komunistu, prežetemu z globokim čutom humano, st’ in široko kulturo, govoril deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi, ki je poudaril, da je z Ivanom Regentom slovenska skupnost doprinesla neprecenljiv delež v Dorbi za sociar ližem. Ko govorimo o Ivanu Regentu govorimo o zgodovini delavskega’ gibanja, njegov vzgled pa nas bodri da bomo nadaljevali borbo za socializem, za bratstvo med Slo. venci in Italijani, za pravice slovenske manjšine, za enotnost delavskega gibanja Po govorih sta nastopila pevska zbora ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kon-tovela m «Vesna« iz Križa, ki sta zapela nekaj slovenskih, italijanskih, STbskih in ruskih pesmi. Ostavka prof. Seme na mesto deželnega svetovalca Deželni svet se bo ponovno sestal v ponedeljek 30. oktobra ob 9 30 Poleg vprašanj in interpelacij je na dnevnem redu razprava o zakonskem osnutku o dopolnitvi zakona štev. 15 iz leta 1965 in zakonskem osnutku o ukrepih v prid zadružništvu. Deželni svet bo poleg tega moral sprejeti ostavko komunističnega deželnega svetovalca Paola Seme, ki je poslal te dni pismeno ostavko predsedniku de Rinaldini-ju. Postopek pri ostavki deželnega svetovalca je enak postopku, ki velja za parlamentarce. Zaradi tega se bo moral o tem izreči najpnj volim! odbor, ki se bo sestal v ta namen ob 9.15 uri. Nato bodo sporočili ostavko deželnemu svetu, da jo sprejme. Tako bo torej v začetku seje predsednik de Rinaldim prebral pismo Paola Seme o ostavki. Prof. Paolo Šema je eden izmed treh deželnih svetovalcev KPI, izvoljenih v tržaškem volilnem okrož ju; druga dva sta dr. šiškovič in Calabria. Ta je nadomestil svetovalca Pacca, ki je umrl 22. februarja lani Svetovalec Šema je bil pri volitvah izvoljen na prvo mesto, ker je dobil največ preferenčnih glasov, in sicer 6323. Sledili so mu pokojni Pacco, šiškovič in Calabria. Po vrstnem redu preferenc bi prišel v poštev inž. Atto Braun (488), za njim pa inž. Anto-nino Cuffaro (435) in Jolanda Rus-so por. Burlo (350). Drevi ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Miljah prof. Paolo Šema, tajnik tržaške federacije KPI, predaval o svojem potovanju v Sovjetsko zvezo Šema je odšel v ZSSR pred kratkim z delegacijo pokrajinskih tajnikov KPI iz študijskih razlogov ter je obiskal razna mesta, industrijska podjetja, kulturne ustanove itd. Seja odbora za deželno načrtovanje Stalni posvetovalni deželni odbor za načrtovanje je prejšnji teden končal splošno razpravo o osnutku načrta za gospodarski in socialni razvoj v naši deželi Danes se bo odbor ponovne sestal. Na sestanku bo odbornik za načrtovanje Stop-per odgovoril na razne ugotovitve in pripombe članov odbora za časa razprave. Na dnevnem redu je tudi začetek razprave o mnenju, ki ga more sporočiti odbor v zvezi z načrtom deželnemu odboru. To mnenje bo deželni odbor upošteval pri sestavi dokončnega načrta, katerega bo moral odobriti deželni svet. za ugotovitev raznih zapletenih vprašanj, da so zaključili z deli pri gradnji novega paviljona in nove kuhinje, da so poskrbeli za denar za modernizacijo pralnice, da so vključili v stalež osebja veliko šte vilo bolničarjev, da so sklenili dati zaposlenim delavcem v bolnišnici brezplačno kosilo, da je pripravljen sklep za zmanjšanje tedenskega delovnega umika delavcev na 42 ur in da so razpisal: skoraj vse natečaje, ki jih določa »mala reforma« bolnišniškega staleža. Toda proračun pokrajinske uprave, je poudaril prof. Apih, danes ne omogoča, da bi se spoprijeli z osnovnimi vprašanji gradnje nove psihiatrične bolnišnice. Proračun s težavo krije navadne upravne stroške, saj znašajo samo stroški za osebje 71 odst. celotnega proračuna. Sedaj pa je pokrajinska uprava prevzela pobude, da se ta vprašanja rešijo izven njenih proračunskih možnosti. Navezala je stike z deželnima odbornikoma za zdravstvo in javna dela. Kmalu bo na deželi sestanek, na katerem bo govora o konkretnem načrtu, da se v Trstu ponovno ustvarijo pogoji za najboljšo psihiatrično pomoč, ki jo lahko nudita današnja znanost in socialna zavzetost. jem, ki so v letih 1962, 1963, 1964 in 1965 najele redna posojila, in občinam, ki so bile uničene za časa odporniškega gibanja in ki so najele posojila med 1. juh jem 1945 in 31. decembrom 1965. Te prispevke daje dežela za dobo 15 let v višini 4 odst. skupnega posojila za uresničenje javnih del ter za ureditev županstev. Deželna uprava je prejela 173 prošenj, ugodno rešila pa jih je 83 za skupno 55 milijonov lir. Glav. ni kriterij pri podeljevanju prispevkov je bil ta, da so v celoti sprejeli upravičene prošnje za občine, ki so bile uničene za časa odporniškega gibanja, upoštevajoč pri tem da jih je zakon izrecno imenoval. Poleg so upoštevali za drage občine to, da niso uživale u-godnosti prejšnjega zakona štev. 6 iz leta 1966. če pa je določena občina predložila več prošenj, so upoštevali tisto, ki je bila najbolj upravičena. Občinam so dali prispevke za ureditev cest, javne razsvetljave, vodovode, kanalizacijo, itd. zaradi njega samega, saj gre za nagrado, ki se je v mednarodnem svetu močno uveljavila in torej pomeni zares veliko priznanje. Naš Vrabec si je to priznanje pošteno zaslužil in kar tu mu izrekamo čestitke tudi v imenu vseh naših bralcev. Vrabčeve nagrade pa smo veseli tudi kot priznanja naši zamejski kulturi, ki si je s tem tudi na glasbenem področju pridobila še večji ugled in se tako postavlja v vrsto s slikarstvom, gledališčem, literaturo. Po izvedbi prvih dveh del na sporedu včerajšnjega koncerta, je predsednik tržaškega konservatorija «C. Tartini» dr. Antonicelli prebral poročilo, v katerem smo slišali, da je se je za nagrado letos potegovalo 84 del: od teh jih je bilo 23 iz Italije, 61 pa iz raznih držav Evrope, Amerike in tudi Azije. Pod predsedstvom ravnatelja konservatorija Orazia Fiumeja je o delih odločala žirija, v kateri so bili: Tonu Aubin (Fr.), Mario Bugamelli (It.), Gotttried von Einem (Avstr./, Marcel Poot (Belg.), Knudage Rii-sager (Dan.) in Mario Zafred (It), žirija je sklenila, da podeli vse tri nagrade, tako da dobe: III. nagrado (250.000 lir in izvedba) Ubald Vrabec zg «Kratko simtonijo»; II. nagrado (750.000 in izvedba) Vieri Tosatti iž Rima za «Koncert za violo in orkester»; 1. nagrado (2.000.000 lir in izvedba) Martin Wendel iz Winterthura (Švica) za «Glasbo za klavir in orkester». Občinstvo je ob razglasitvi vsakega imena toplo pozdravilo komponiste. ki so bili na odru, in m m iiimiitimiii umi iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiimiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii DREVI SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA potem še ponovno, ko jim je župan ing. Spaccini izročil nagrade. Letos so prvič ostala imena nagrajencev tajna do koncerta. Prvič se je tudi zgodilo, da je tretje-nagrajeni prejel denarno nagrado. Dr. Antonicelli se je zahvalil oblastem in vsem, ki pomagajo, da ta tržaška kulturna manifestacija postaja vedno bolj pomembna. Na sporedu včerajšnjega koncerta je bila najprej na sporedu Vrab-čeva skladba. Nekako držeč se naslova dela (Kratka simfonija), sc komponist ni spustil v razvijanje dolgih glasbenih fraz temveč je svoje delo sestavil iz krajših elementov, iz katerih pa je vendar spletel trdno tkivo prave simfonične skladbe. Prepričani smo, da jo bodo sprejeli v svoj spored še drugi orkestri, saj bo delo pri vsakem občinstvu gotovo naletelo na lep sprejem. Tosattijevo delo je zlasti ugajalo s svojim drugim stavkom. Solist je bil tu Aldo Bennici (viola), medtem ko je klavirski part v Wendlovem delu igral Claudio Gher-bitz. Kot dirigent je dela odlično naštudiral Bruno Rigacci. 55 milijonov lir za Micitne občine Na predlog odbornika za krajevne ustanove prof. Vicaria je deželni odbor odobril porazdelitev sredstev, ki so na razpolago v letošnjem proračun, za uresničenje deželnega zakona štev. 7 iz letošnjega leta, ki določa pomoč občinam s primanjkljajem. Ta zakon zlasti predvideva podelitev stalnih letnih Po praznikih razprava občinskem petletnem načrtu Nakup zemljišča za novo športno palačo Najem posojila za gradnjo zavoda «Volta» Ljubljanska Opera skozi Trst v Bergamo V včerajšnjih dopoldanskih urah je potoval skozi Trst ansambel ljubljanske Opere z orkestrom, zborom in solisti, ki bo danes in i nedeljo nastopil v Bergamu z Bo-rodinovo opero «Knez lgor». Kot znano bo s tem delom gostovala že v novembru ljubljanska Opera tudi v našem Kulturnem domu. Razstave V galeriji «11 Tribbio« bo jutri ob 19. uri otvoritev razstave del dveh mladih umetnikov, Tržačana Adriana Bona in Furlana Dina Zorzenona. Razstava manifestov oktobrske revolucije Jutri ob 18. uri bodo v veliki dvorani ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 odpra" razstavo manifestov oktobrske revolucije. Gre za 40 manifestov iz časa revolucije, ki so delo slavnih sovjetskih umetnikov. Razstava bo odprta do 7. novembra; ob delavnikih od 18. do 21. ure, ob praznikih pa od 10. do 12 ure. Urnik ribarnic med prazniki Drevi se ponovno sestane tržaški občinski svet, ki mora sprejeti še vrsto upravnih sklepov. Zatem bo občinski svet nadaljeval s svojimi sejami šele po novembrskih praznikih, in sicer 10. prihodnjega meseca, ko bo župan predložil svetovalcem v razpravo in odobritev občinski petletni načrt. V sredo pa se je sestal pod pred. sedstvom župana Spaccinija občinski odbor, ki je sprejel večje število sklepov. Na predlog odbornika Vascotta so sklenili, da bodo okrepili javno razsvetljavo v ulicah Chaadino, San Benedetto in Baieno ter v Stari Istrski cesti med Trgom Valmaura in Trgom Cagni. Odbor je nato sprejel nekaj važnih sklepov na področju javnih del in šolskih gradenj, ki jih je predlagal odbornik Mocchi. Sklenjeno je bilo, da bodo kupili zemljišče za novo športno palačo, ki bo sta- prispevkov občinam s primanjklja- V PONEDELJEK Ul SV. ANDREJU Mlada zlikovca oropala pakistanskega študenta Že v torek jima je prišla policija na sled ter ju aretirala * Včeraj se je ob 11. uri sestal na prefekturi pod predsedstvom prefekta Cappellinija pokrajinski S hitro akcijo je agentom lete; čega oddelka policije uspelo priti na sled dvema roparjema, ju prijeti in nekaj ur kasneje že odpeljati v zapor. Gre za 30-letnega pleskarja Bruna Secchija z Lo-njerske ceste 1 in 37 letnega delavca Maria Godnicha s Trga Giariz zole 3. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodniki zaradi zaplenitve osebe in ropa z obteževalni-mi okoliščinami, Secchi pa si je nakopal še dve prijavi, da je pijan in brez vozniškega dovoljenja vozil avto. Secchi in Godnich, ki sta že stara znanca policije, sta se prejšnji ponedeljek zvečer zbližala z 22-let-nim pakistanskim študentom Ma hamedom Alijem Kerimom, ki študira na tukajšnji univerzi in ga povabila na kratek nočni izlet v avtu fiat 600 TS 29990, ki ga je vozil Secchi. Roparja sta Kerima srečala v bližini Trga Ponterosso in vsi skupaj so odšli najprej neki bar, kjer sta Secchi in Go rukom. Odbor je odobril načrt raz-! meh opazila, da ima Kenm s se delitve sklada ministrstva notra- boj precejšnjo vsoto denarja, ko njih zadev v prid ot-oškim vrtcem je pri blagajni plačeval kavo in obiskovalcem pošolskega pouka Oba roparja sta imela s Ken-za skupno 1653 otrok. mom tudi umazane namene. Vsa zadeva pa je šla kot po olju, saj je študent stopil v avto in vsi trije so se odpeljali proti Sv. Andreju. V neki temni ulici sta zlikovca ustavila avto, Godnich pa je potegnil nož in začel pretiti Kerimu, naj takoj in brez upiranja izroči denar, študentu sta zlikovca z zapestja strgala tudi zapestno uro in se nato z avtom oddaljila ter pustila študenta samega. Po prijavi na letečem oddelku so se agenti takoj lotili dela in že naslednjega dne prišli na sled Secchiju in Godnichu. V avtomobilu so našli Kerimovo listnico, v kateri je bilo približno 200.000 lir, zapestno uro in njegove naočnike, ki jih je med prerivanjem zgubil. Ni bilo mogoče tajiti. Secchi je celo izjavil, da si je izmislil roparski napad, ker je potreboval denar za odplačilo zadnje menice za avtomobil, Godnich pa je imel tudi druge nedopovedljive namene. Oba roparja so agenti po zaslišanju aretirali in ju odpeljali v zapor, kjer bosta čakala na sodno obravnavo. Policisti so denar in predmete vrnili Kerimu, Secchi jev avto pa zaplenili. lo 58 milijonov lir, da bodo porabili 29,5 milijona lir za vzdrževanje cest, trgov in drugih javnih prostorov, da bodo opravili nujna popravila v učiteljišču «Carducci» za 10 milijonov lir del Itd. Poleg tega pa bodo opravili še manjša dela v raznih drugih šolah in otroških vrtcih, v občinski klavnici pri Sv. Soboti, na gradu Sv. Justa, v dvorani pevskega zbora «Cappella Ci-vica« v Ul. Imbriani in nadaljevali z deli pri gradnji občinske javne kopalnice za Prosek-Kontovel. Na predlog odbornika Verze je bil sprejet sklep o najetju posojila 1.653.000.000 lir pri Blagajni za i pologe in posojila, za gradnjo no- ! vega sedeža industrijskega zavoda «Alesandro Volta«. Odborniki so tudi odobrili zahteve po uveljavitvi dodatnih pristojbin na občinske davke, od katerih je odvisna odobritev občinskega proračuna za leto 1968. Občinski odbor je sklenil, da bo predložil v odobritev občinskemu svetu še tri sklepe o imenovanju višjega nadzornika, treh članov u-pravnega sveta in kolegija revizorjev občinskega gledališča ((Giuseppe Verdi«. Te sklepe mora občinska uprava čimprej sprejeti na osnovi novega zakona za operna gledališča in za zahtevo ministrstva za turizem tn predstave, ki pravi, da vsi sedanji upravni sveti gledaliških u-stanov zapadejo s 3. novembrom. Občinski odbor je tudi sprejel sklep, ki ga je predložil odbornik Ceschia, za poimenovanje novih ulic v Carboli in pri Spodnji Magdaleni. Tržaški župan je na prošnjo Združenja malih trgovcev, na priporočilo deželnega odborništva za industrijo in trgovino ter potem, ko je komisija za ribarnico dala svoj pristanek, izdal dovoljenje, da so ■ lahko osrednja ribarnica in ostale prodajalne rib odprte za javnost od 8. do 12. ure odnosno od 7. do 12. ure v petek 3. novembra in nedeljo 24. decembra. To dovoljenje je v zvezi s potrebo, da je prebivalstvo preskrbi z ribami tudi ob prihodnjih praznikih. Prometni ukrepi Zaradi varnosti prometa in da se omogoči parkiranje vozil je županstvo svoj čas odredilo enosmerno vožnjo v ulicah Cerreto, Moncola-no in Bonafata v Barkovljah. Po nadaljnjih ugotovitvah je občina sklenila, da je bolje, da se enosmerni promet v teh ulicah odslej dalje vrši v nasprotni smeri ~J dosedanje. Smrtne posledice prometne nesreče Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj izdihnila 71-letna upokojenka Ljudmila Godina iz U-lice Forti 66, katero je prejšnji petek blizu stavbe št. 2470 pri S.M. M. Spodnji podrl 45-letni Emilio Meton iz Ul. Dardi 2, ki je proti Ul. Brigata Casale vozil avto TS 96583. Ženska se ie pri nesreči hudo pobila in ranila po glavi in u-dih ter so jo sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Kasneje so nastopile komplikacije in včeraj je nesrečnica podlegla poškodbam. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA JUBILEJNE SEZONE 1967-68 Ivo Bmčič <11 I ■ ........... Gledahšča ; (Drama v treh dejanjih) Režija: BRANKO GOMBAČ Kostumograf: Alenka Bartlova Scenograf: arch. Sveta Jovanovič DANES, 27. oktobra ob 20. uri (dijaški abonma) v nedeljo, 29. okt. ob 16. uri (okoliški abonma) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Uprava SG sporoča cenjenim obiskovalcem, ki še niso prejeli abonmajskih izkaznic, da jih lahko prevzamejo 15 minut pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. GLASBENA MATICA priredi v torek, 31. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu koncert mestnega orkestra iz Dubrovnika Dirigent ANTON NANUT Solista ALBERT KOCSIS (violinist iz Budimpešte) in PIE-TRO CAVALLIERE (klarinet) Kvs H Krožek KASTA pripravlja tečaj o plačah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil dr. Drago Gantar in se bo vršil novembra iri decembra. Vpisovanje od 23. oktobra dalje’ oa 18. do 19. ure v Tržaški knjigarni. Verdi Abonenti za red A za novo operno sezono lahko od danes prevzamejo a-bonmajske izkaznice pri blagajni gledališča Verdi. Blagajna pa je še na razpolago vsem tistim, ki bi še želeli zaprositi za nove abonmaje ali pa tudi za vsa pojasnila v zvezi z novo o-pemo sezono, ki se bo začela 9. nov. z gala predstavo Verdijeve opere «Fal-staff«. Teatro Stabile Jutri ob 20.30 se začne dramska sezona 1967-68 gledališča Teatro Stabile z Goldonijevo komedijo ((Lažnivec* v režiji Gianfranca De Bosia in z Giuliom Bosettijem v glavni vlogi. Pri centralni prodajalni vstopnic v galeriji Protti se nadaljuje prodaja in rezervacija še razpoložljivih vstopnic. Nazionale 14.00 17.45 21.30 «11 dottor Zivago« Omar Shariff, Rod Steiger, Julie Christin. Excelsior 15.30 «C'era una volta« — Technicolor. Franscope. Sophia Loren, Omar Sharif, George Wilson, Dolores Del Rio. Fenice 15JO ((Agente 007 sl vive solo due volte« Technicolor. Panavlsion. Sean Connery. Eden 16.30 «Due per la strada« Pana-vision color de lux. Audrey Hepburn, Albert Finney. Režija Stan-ley Donen. Grattacielo 16.00 «Un italiano In A-merica« Technicolorscope. Alberto Sordi, Vittorio De Sica. RIU (Ulica San t-rancesco štev 10) 16.00 «11 club degli intrighi« Technicolor. Robert VVagner, Annianet-te Comer. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «La grande sfida a Scotland Yard» Technicolor. Stevvart Granger, Brigitte Horney. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.00 «E divenne 11 piu spietato bandito del sud« We-stern. Technicolorscope. Peter Lee, Lawrence, Gloria Milland. Moderno 16.00 «11 mantenuto« Italijanski črnobeli film. Ugo Tognazzi, Laria Occhini, Mario Carotenuto. Zadnji dan. Cristallo 16.00 «La ragazza e H generale« Technicolor. Virna Lisi, Rod Steiger. Capitol 16.00 ((Bella di giorno« Technicolor. Catherine Deneuve, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «lrma la dolce« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Eldorado» Technicolor. Impero 16.30 «La bisbetica domata« Technicolor. Astoria 16.00 «Massacro al Grande Ca-nyon» Technicolor. Astra 16,30 aAvventure in Oriente« Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «AIfie» Technicolorscope. Michael Caine, Julia Fo-ster, Shelly VVinter. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Sioux in guerra« Tech* nicolor. Abbazia 16.00 «Johnny Reno« Technicolor vvestern. Dana Endrius, Jean Rossel. ■ ■ ■ ■ AVTOMOBILISTI. pazite na svoj avtomobil !!! Čas je, da pravočasno poskrbite za: • ZAŠČITNO MASKO ZA HLADILNIK • ANTIFRIZ • VERIGE ZA SNEG • NOSILCE ZA SMUČI • MEGLENKE • PRIKLJUČKE PROTI ZAMEGLITVI STEKLA NA ZADNJEM OKNU • VSA SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE DELOV, KI SO IZPOSTAVLJENI VREMENSKIM NEPRILIKAM • VELIKA IZBIRA ZA VSE EVROPSKE AVTOMOBILE V vašem interesu je, da nas obiščete AUT0F0RNITURE ZANCHI TRST, Ul. Coroneo 4 Vse informacije v slovenščini in hrvaščini Včeraj- danes Huda nesreča v novem pristanišču V Novem pristanišču blizu mlina «Molini Variola« se je včeraj zjutraj pripetila huda prometna nesre. ča katere žrtev je postal 36-letni mornar Salvatore Camporeale iz Ul Flavia 32. Ta se je na lambreti TS 30931 peljal proti omenjenemu mlinu, ko je nenadoma z vso silo treščil v fiat 1100 TS 41537, ki ga je vozil 39-letni Marino Pipan iz Ul. Ananian 11. Pipan je zavijal na levo, ker je namevaral spremeniti smer In prav tedaj, se je Camporeale zaletel v njegov avto. Pri padcu z lambrete se je Camporeale hudo pobil po glavi, si verjetno prebil lobanjo, zlomil desno ključnico in začel krvaveti iz desnega ušesa. Ponesrečenega mornarja so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Krvav prepir med očetom in sinom Sinoči se je 51-letni miner Antonio Ceppa iz Ul. Paisiello 7 pijan vrnil domov, zato ga je 26-letni sin Livio pozval, naj gre spat. Razjarjen, ker mu je sin ukazoval, je Ceppa odšel v kuhinjo zagrabil nož in napadel sina ter ga zabodel v prsi in po levem stegnu. Da bi se ubranil je Livio pahnil očeta, ki je padel in se pobil po glavi. Prihiteli so karabinjerji in bolni čarji RK. Očeta in sina so odpeljali v bolnišnico, kjer so prvega sprejeli na nevrokirurški, drugega pa na drugi kirurški oddelek. Oba se bosta morala zdraviti po 7 dni. V teku je preiskava. Loterijo bodo izžrebali danes Po odredbi ministrstva za finan ce bodo izžrebali državno loterijo danes namesto jutri, in sicer za; radi stavke finančnega osebja, ki so jo proglasili vsi sindikati za 28. 30. in 31. oktober. Zaradi tega so anticipirali igranje loterije na do poldanske ure dne 27. t.m., medtem ko so zaključili igranje er" llotta št. 41 že včeraj. ROJSTVA, SMRTI. POROKE 26. oktobra 1967 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 54-letni Glno Morgan-tl, 69-letna Maria Carpenetti, 34-letna Pierlna Skergat por. Sancin, 71-letna Ludmilla Godina, 72-letni Pietro Meton, 69-letna Isabella Pitton por. Som-mariva, 85-letna Antonia Prelec vd. Ettore, 65-letna Giuseppina Scala por. Jurada, 71-letna Paola Cadore vd. Mattiassich, 70-letm Glovannl Cuccu-ra, 77-letna Giuseppina Durizzotti vd. Cittadini, 53-letm Carlo Krainz, Salvatore Antinoro, star 8 ur. dnevna služba lekarn (od ti do 16 ure) AirEsculaplo, Ul. Homa 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settem-bre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz. Ul. Tor S. Pie-ro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do I 30) Busollm, Ul. P. Revoltella 41: Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14: Prendl-nl, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Svojemu članu in pevcu Danilu Sancinu izreka prosvetno društvo Valentin Vodnik iskreno sožalje ob izgubi drage žene Fiorine. Dolina, 27. oktobra 1967 TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni - Ul. av. Kru uči A k ik 20 1 c ir lun Novost: Bromfield: GOSPA PARKINDTONOVA lir 2.000 Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« priredi due 29 oktobra za čla-ne m prijatelje društva eriudnevn1 Izlet v Skoči Janške Jame, v Vipavo, Ajdovščino m Novo Gorico Vsa pojasnila in vpisovanje vsak večer od 20.30 do 21.30 na sedežu društva, stadion «Prvi maj« * • • SPD’1 organizira 3., 4. tn 5. novembra za člane in prijatelje tridnevni Izlet v Dalmacijo z ogledom Zadra-obiskom čudovitih slapov Krke In starodavnega Sibernka. Informacije l® vpisovanje v Ul. Geppa 9. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne s®" strlčne Mile Godina daruje Zofi Godina vd, Prlmosi 5000 Ur za DijašKO matico. Sošolci Jožice Cristlam darujeJ® 6500 lir za Dijaško matico v počastitev spomina njene mame. Za vedno nas Je zapustila naša draga komaj 34-letna FIORINA SANCIN Pogreb bo danes ob 10. uri iz hiše žalosti v Do-lini štev. 194. Žalujoči mož Danilo, oče, mati, tast, tašča, orat z družino in drugi sorodniki Dolina. 27. oktobra 1967 NIČ KAJ PRIJETNE VESTI IZ FINSKE Ekonomskim težavam se je pridružilo še vtikanje CIA v sindikalne organe Ker bi ne hoteli razdreti koalicije, bodo na razčiščenje počakali do volitev - Razkritje o dolarjih CIA v sindikatih je delovalo kot šok HELSINKI, oktobra. — Finska **vi danes v znaku devalvacije marke, ki bi mogla otežkočiti dolgoletno uspešno koalicijsko sodelo-vanje, ter v pričakovanju odgovora na trditev, da ameriški dolarji krožijo v njenih sindikatih. Sodelovanje finskih socialnih demokratov, komunistov in agrarcev J® prišlo v novo preizkušnjo zaradi sklepa večine v koalicijski vladi, oa se izvede devalvacija marke in aa ta način začne reševanje dokaj ravnih ekonomskih razmer v de-eli. V zadnjih nekaj letih je vred-nost uvoza bila krepko nad vred-oostio tega, kar je Finska dobi-vala na svetovnih tržiščih za izvoz svojega lesa in njegovih izdelkov, m sodelujejo z deležem dveh tret-j* v celotnem finskem izvozu. Zato zunanji dolgovi naraščajo, izvoz stagnira. To velja predvsem kar ....................... Po podatkih UNESCO ta agencije «Novosti» Knjiga v Sovjetski zvezi v Da se u Sovjetski zvezi posveča šolstvu, izobrazbi in kulturi izredno velika pozornost, je znano dejstvo. v rokah pa imamo nekaj konkretnih podatkov, ki jih je objavilo poročilo UNESCO, torej posebna kompetentna ustanova Združenih narodov. Iz teh podatkov zve-m°> da odpade na knjige, ki izidete v Sovjetski zvezi, kar četrtina tae svetovne knjižne proizvodnje. Gre za okoli 76.000 maslovov», to se pravi okoli 76.000 različnih knjig ‘n publikacij, ki izidejo v Sovjetski zvezi v skupni nakladi ene mi-ijarde 300 milijonov izvodov. Se-veda so tu računane tudi publika-cije manjšega obsega, kot n.pr. tazne žepne knjižne izdaje. Kakor poroča agencija «Novosti», Se bo do leta 1970 število «naslo-Vov» povečalo za 25 odst., skupna naklada vseh v Sovjetski zvezi ti-skanih knjig in knjižnih publikacij Po bo znašala okoli eno milijardo ,n Pol izvodov. Po najnovejših statičnih podatkih imajo v Sovjet- ski zvezi 200 založb in nad 2000 tako imenovanih založniških ura-dou najrazličnejših znanstvenih u-stanov in zavodov, ki objavljajo Znanstvene. tehnične in informativ-ne Publikacije. Koradi primerjave bomo navedli, o so u predrevolucijski Rusiji ti-8 ot‘ na leto strogo strokovnih in taanstvenih publikacij v skupni na-Qdi enega milijona 100 tisoč iz-°dov na leto. V letu 1966 pa se e naklada istega, torej strokovne-®a čtiva, dvignila na 180 milijo-nov izvodov. Sovjetska zveza slavi letos 50. j etaico oktobrske revolucije in 50 lth°Ve oblasti- v teh petdesetih 5<4 so v Sovjztsici zvezi objavili ^ -000 izključno tehničnih in znan-oenih del, torej tnaslovov» s uPno naklado 3 milijarde izvo-v J1' y vsej dobi po oktobrski re-0 očiji pa je ,zšlo v celoti za 2 to IJOna novih Knjig in publikacij, Se Pravi za dva milijona «na-*tauop». °ko celoti odpade na beletristiko gr°1 05 odst. maslovov». Seveda nj,,v Okrnnem za romane in pes-ter e zbirke sovjetskih avtorjev kQl}Za dela odnosno prevode klasi-^ iz svetovne literature. Sem pj r“m° Prišteti tudi dela sodobnih ste8 e^BV lz najrazličnejših slov-p tf vsej dobi po revoluciji so jar ,otJjetaki zvezi natisnili 7 mili-stičr, u°° m*lijonov izvodov beletri-Pad 18 de*' Na °tr°šlco čtivo od-skih ^ihllžno šestina vseh sovjet- 2 leposlovnih publikacij. P°da» konec že naslednji zanimiv lja, efi: v Sovjetski zvezi objav-rabi knii°e v Ž8 jezikih, ki so v v Sovjetski zvezi, ter v 50 tajih jezikih. zadeva vrednost izvoza, kajti cene na svetovnem tržišču, kar zadeva les in lesne izdelke, padajo. Denarja pa je na Finskem v obtoku več kot bi bilo normalno za sedanjo raven finskega gospodarskega razvoja. Izvedenci trdijo, da je edina rešitev pred devalvacijo množična brezposelnost, ki pa je za finske razmere in pojme že sedaj velika. Z druge strani pa predlagajo kot drugo morebitno rešitev — ostrejše omejitve uvoza. To bi med drugim imelo za posledico zmanjšanje primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci, hkrati pa bi ta ukrep privedel do še večje birokratizacije vsega finskega gospodarstva. Pred nedavnim so vrednost finske marke zmanjšali za 31,25 odst. in ameriški dolar sedaj velja 4,20 nasproti prejšnjim 3,20 marke. Blago iz uvoza bo torej zaradi devalvacije za 31 odst. dražje, medtem ko bodo cene finskih izdelkov na tujem tržišču po vsej verjetnosti ostale nespremenjene. Zaradi spremembe vrednosti dolarja in tudi drugih konvertibilnih valut — seveda v odnosu na finsko marko — bodo izvozniki mogli dobiti za 31 odst. več finskih mark kot so jih dobivali doslej. Toda vlada je uvedla posebno izvozno takso, s katero bo znaten del devalvacioniranega dobička prišel v državno blagajno Gre v Konkretnem primeru za okoli 600 milijonov mark v prihodnjem letu ter v letu 1969, kolikor bi na zunanjem tržišču ne prišlo do motenj. Po besedah finančnega ministra se mora v primeru devalvacije vedno računati z negotovimi dejavniki in dejansko nihče ne jamči, da bo devalvacija tudi uspela. Eden izmed najbolj negotovih dejavnikov so na primer bližnja pogajanja o novih tarifnih sporazumih Če se bo zahtevalo preveč, bi se moglo -goditi, da bodo nove mezde «pogoltal«- znaten del pričakovanega učinka devalvacije. In v tem je glavni razlog zaskrbljenosti pristašev in tudi nasprotnikov deval vacije. Trije ministri, predstavniki komunistične stranke, ki sicer niso glasovali proti devalvaciji, pač pa so se za sedaj glasovanja vzdržali, menijo, da bo devalvacija krepko prizadela predvsem drobne potrošnike. To pa zato, ker se bo podražitev tujega blaga nujno odražala na dvigu cen domačih artiklov in storitev. Medtem ko se problem devalvacije za sedaj ohranja pretežno na ravni gospodarskih razmišljanj in proučevanj, je trditev, da so finski sindikati FLO že davno, točneje vse od svojega nastanka pred desetimi leti, na plačilnem seznamu ameriške obveščevalne službe CIA, povzročile v Finski pravi politični šok. Te trditve je pripravljen na sodišču dokumentirano dokazati bivši visoki funkcionar te sindikalne rrganizacije Nilo Kollonen. Njegove besede so zaradi njegovega nekdanjega visokega položaja bile sprejete z vso resnostjo. S tem v zvezi se govori, da daje ameriška obveščevalna služba CIA finskim sindikatom na leto 200 tisoč dolarjev »podpore*. Do te afere je prišlo v času, ko se na Finskem kažejo odločne tendence po normalizaciji razmer v njenem sindikalnem gibanju, ki je že deset let razcepljeno v dve organizaciji. Sindikalna organizacija FLO šteje okoli sto tisoč članov, druga sindikalna organizacija, FFC, pa šteje 250 tisoč članov, Sindikalna organizacija FLO je že od samega svojega nastanka pred stavljala sindikalno organizacijo socialdemokratske stranke, medtem ko so v sindikalni organizaciji FFC, nekaj časa vladali pristaši enega od nekdanjih socialdemokratskih voditeljev, ki so izstopili iz socialdemokratske stranke, danes pa vladajo v sindikalni organizaciji FFC levi socialni de- """........luni.............iiitiiiiifiiiiiiiitiiuiiuiiiiiiii...........mi mi im im minili................................. (od 21.3. do 20.4.) Vse va-!>reviSetje 1x1 P°d strogo kontrolo, česar _ste s' zabili v glavo nekaj, Bik n,e Jtaste dosegli, dajte (°d 2U- do 20.5.) Ne nase-v®ščih ,svet°m nepoklicanih in ne-vaš - Jud'- Nekdo spletkari na 5vracun. stojn^ČI^ (od 21.5. do 22.6.) Pred-l čislih a 1 delodajalci vas nimajo •ta Priznajte napako, da ne pikati (od 23-6- do 22.7.) Čemu se cejo. v, ^ zadeve, ki se vas ne ti-taa. eka ideja vas hudo prevze- lEV nič- talbakn (od 23.7. do 22.8.) Popravite Vaš Vn).ln vse se bo prav izteklo. , DKvrn« na neko osebo je velik, jiujte , 7 (°d 23.8 do 22.9.) Nnda-udi sPZ lzY.ajanjem programa, če-°s®ba i-2- niim kdo ne strinja. Neka ‘*ce vaše družbe. mokrati in komunisti. Socialni demokrati ter komunisti pa se v zadnjem času trudijo, da bi prišlo do ponovne združitve obeh sindikalnih zvez. Toda afera v zvezi z ameriškimi dolarji in »firmo*, ki te dolarje posreduje določenim sindikalnim krogom, te akcije prav gotovo ne bo olajšala. Ali so to elementi politične krize, ki grozi Finski? Minister za finance je dal na znanje, da bo dal ostavko. To je izjavil takoj, ko je bila proglašena devalvacija. Toda tudi če smo priča znakom nezadovoljstva posameznikov, se za sedaj še ne more resno govoriti o pravi in odkriti politični krizi. To pa predvsem zaradi tega, ker bi nihče od partnerjev v sedanji koaliciji ne hotel prevzeti nase tveganja, ki bi ga tc nujno privedlo s seboj. Vsi namreč vedo, da bi bilo novo krizo, ki bi jo povzročil padec vlade (kar bi nujno privedlo tudi do razpada koalicije), zelo težko rešiti. Se posebej v sedanjem nič kaj rožnatem ekonomskem stanju Finske. Zato bodo po vsej verjetnosti razmere ostale takšne, kakršne so, vsaj do predsedniških volitev, ki pridejo na vrsto v začetku prihodnjega leta. Kar se tiče sindikatov, imamo tokrat ponovno opravka z ameriško obveščevalno službo, za katero je prav te dni neki njen bivši član izjavil, da predstavlja »velikansko nevarnost za svetovni mir*, kar v položaju, ki ga zavzema Finska, ima še toliko bolj nevaren prizvok. M. L. Nemška moda se sicer ne more kosati s francosko in italijansko, ki sta v velikih čislih po vsem svetu, vendar pa znajo tudi nemški modni kreatorji napraviti kaj lepega, kot nam dokazuje gornja lepa večerna obleka llliiiiiiiiiillillliiiiiiiiiiiiiiiiiliililiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Ne lotevajte se novih stvari, ko starih še niste opravili. Včasih ste preveč zahtevni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Branite svoje pravice, čeprav m gotovo, da jih boste ohranili. Prijetno zadoščenje v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ker bo delo naporno poiščite pomoči. Zadoščenje v družbi in družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte najti pravo mero za vse, kar počnete. Prijetne razpoloženje in veliko razumevanja. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Neki stari spor dokončno pokopljite. Zadovoljstvo v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Posvetite več pozornosti svojim finančnim zadevam. Ljubosumnost je pogosto povsem odveč. ZARES ORIENTALSKO RAZKOŠJE V prestolu in kroni irnnskegu cesarja je velikunsko bogastvo TEHERAN, 26. — Pravijo, da se je Perzija pripravljala na ta dan vse leto. V tem bo sicer tudi nekaj pretiravanja, vendar pa je gotovo, da so se posebno v Teheranu na kronanje svojega cesarja temeljito pripravili. Na milijone je v pretekli noči gorelo žarnic po mestih. Krone, napisi, gesla in tudi navadni okrasi, skratka ves Teheran je bil ovit v bleščobo milijonov raznobarvnih predvsem zelenih, belih in rdečih žarnic, ki sestavljajo barve njihove zastave. Toda ne gi^a na to, ne glede na ta blišč, sc borijo ustavili pri . nečem drugem, ki je veliko bolj odraz bogastva, ki je strnjeno okoli perzijskega dvora. Zaradi zanimivosti bomo navedli nekaj podatkov, ki prav gotovo ne potrebujejo komentarja. Novi perzijski cesar Reza Pa-hlevi je danes sedel na prestol, ki mu pravijo «pavov prestol«. Ta prestol je bil napravljen v Indiji v začetku 18. stoletja in je ves obložen z zlatom, krasi ga pa še 26.733 diamantov, smaragdov, biserov in drugih dragih kamnov. Dragocena krona, ki si jo je Reza Pahlevi na svoj 48. rojstni dan postavil na glavo, je okrašena s 3380 diamanti, petimi smaragdi od po 190 karatov, dvema rubinoma od po 19 karatov ter 368 biseri za skupno 10.400 karatov. Krona tehta 2080 gramov in je bila izdelana v dobi, ko je bil še živ oče sedanjega cesarja. Krona, ki jo je Reza Pahlevi postavil na glavo novi cesarici Farah Dibi, je nekoliko skromnejša od krone, ki jo je postavil na glavo samemu sebi. Cesaričina krona je okrašena s 36 smaragdi, 36 rubini, 105 biseri in 1469 diamanti. Reza Pahlevi, novi perzijski cesar, si je danes opasal zlat pas, ki je dolg 119 tn širok 4 cm. Pas je okrašen s smaragdom od 175 karatov, ki ga obdaja še 205 diamantov. Vladarjev meč je dolg 79 cm. Ves je iz zlata in okrašen z 214 smaragdi, 343 rubini in 12 tisoč 384 diamanti. Med svečanostjo je novi iranski cesar imel ogrnjen plašč svojega očeta, ustanovitelja dinastije. Tudi plašč predstavlja veliko dragocenost, ker je iz najfinejšega blaga in obložen s kopico dragih kamnov, med katerimi je 1830 biserov. Pod tem plaščem je novi cesar imel oblečeno uniformo vrhovnega poveljnika iranskih oboroženih sil. Do sedaj iranski cesar, ko je bil še šah, vsega tega ni uporabljal, ker tudi ni mogel. Predvsem si ni mogel nadeti krone, kot tudi ne plašča, pasu itd. Prav tako ni mogel sesti na «pavov prestol« Vse te dragocenosti so bile do sedaj v teheranskih muzejskih dvoranah, pod stekli muzejskih vitrin kot dragoceni predmeti, ki jih radi pridejo občudovat tujci, predvsem bogati turisti z zahoda. Iranski dvor razr polaga z eno najbolj dragocenih in najbolj bogatih zbirk draguljev na svetu. Dejansko predstavljajo predmeti, ki smo Jih zgoraj našteli, najbolj dragocene in najbolj bogate zbirke vsega iranske ga zaklada. Seveda so iz muzejskih zbirk izbrali le najlepše predmete in tiste, ki spadajo v okolje, ki Je primerno za veliko svečanost kronanja cesarja Ti predmeti se seveda ne bodo več vrnili v muzej, vsaj do tedaj ne, ko bo Reza Pahlevi cesar Irana. Ker vemo, da se je Iran na račun petroleja v zadnjih letih sicer nekoliko razvil, vendar pa da Je v tej azijski deželi še ve- .iko siromaštva, nas zarvrna kai meni o ;em preprosti človek z ulice. Neki preprosti meščan, na Katerega smo se obrn .i z vprašanjem, kako gleda na to razkoš-.e. je po vsej verjetnosti pod vplivom tega vzdušja rekel: «Predvsem je treba upcUeva-tj da dragulji, ki »lužijo sedaj kot rekvizit svečanosti in ki največ burijo fantazijo, ko se skušajo preračunati stroški svečanosti, so bili in bodo ostal: del iranskega bogastva. V pretežni meri so državna last m bodo trajna dediščina za zgodovinsko umetniške zbirke naše dežele Hkrati pa bodo ti zaklad’ ostali velika turisti'na 'it ra srnja.« Neki drug meš'an, prav tako iz preprostih Krogov, pa nam je rekel: »Olepševanje mest in naselij, ki je bilo mo/r.o v teh .inen na račun kronanja našega cesarja, kot tudi gradnja nekaterih novih objektov trajne vrednosti, vzdušje velikega praznika v deželi, skratka vse to označuje družbeno-politično klimo m izhaja iz tistega kurza našega razvoja, ki je omogočil tolikšno manifestacijo notranje in tud’ mednarodne trdnosti Irana. Do skraj nih meja smo zreducirali razna notranja trenja, pa t.udi okrepili mednarodne zveze. Naše težnje so, da bi imeli čim več prijateljev, s čimer bomo kar je v naših močeh pripomogli k svetovnemu miru.« Čeprav Je res, da sta obe ti dve izjavi možni v razpoloženju, ki sedaj vlada v Teheranu, torej pod vplivom velikih svečanosti, je tudi res, da prav vsi ne soglašajo z današnjim razkošjem. Posebno ne soglašajo s tem mladi iranski intelektualci in iranski visokošolci, ki študirajo drugod po svetu. Ko je pred nedavnim Reza Pahlevi bil na obisku v Zahodni Nemčiji, so iranski študenti demonstrirali proti njemu. Z Dunaja pa poročajo, da je dvajset iranskih študentov, ki študirajo na Dunaju, začelo gladovno stavko v protest proti svečanostim ob kronanju perzijskega cesarja. Študenti bodo pri gladovni stavki vztrajali 48 ur. Svoj protest perzijski študenti na Dunaju utemeljujejo z naslednjim: medtem ko se razmetavajo velikanske vsote za te svečanosti, živi del iranskih ljudi v siromaštvu in v težavah. Za pritegnitev občinstva MILAN, 26. — Tudi v Milanu bodo uvedli poskus, katerega namen je vzbuditi med občinstvom večje zanimanje za dramsko gledališče. Uvesti nameravajo nižje cene za vstopnice. Tega sta se lotila Proclemer in Albertazzi, ki bosta s svojo skupino dala v Milanu tri dela. Ob torkih in nedeljah bo vstopnina v gledališče za 40 odstotkov nižja od vstopnine v ostalih dneh. Tako sta povedala Albertazzi in Proclemerjeva na tiskovni konferenci, kjer sta tudi poudarila, da je uvajanje »ljudskih prireditev« imelo velik u-speh v Rimu. Gledališka skupina, ki jo vodita Albertazzi in Proclemerjeva, bo gostovala v milanskem Teatro Nuovo do 10. decembra, nakar bo začela z daljšo turnejo skozi vrsto italijanskih mest, vse do konca marca prihodnjega leta, nakar bo odpotovala na daljše gostovanje po vzhodni Evropi in sicer v Moskvo, Leningrad, Kijev, Varšavo, Prago in Budimpešto. MORSEJEVI OČITKI ROOSEVELTU ZDA bi bile mogle rešiti življenje številnim Judom Nerazumljivo zavlačevanje na škodo stotiso-čem Judov, ki so končali v plinskih celicah NEW YORK, 26. — V prihodnjih dneh bo izšla tu knjiga, ki bo prav gotovo vzbudila veliko polemik. Gre za knjigo, ki dolži vlado pokojnega predsednika ZDA Roosevelta, da ni pravočasno poskrbel za reševanje Judov v času druge svetovne vojne, zaradi česar je umrlo tudi na tisoče Judov, ki bi jih bili mogli rešiti pred nacističnim preganjanjem. Knjigo je napisal bivši funkcionar ameriške agencije »Columbia Broadcasting System» Arthur Morse, ki mu je bilo o-mogočeno, da je iz tajnih državnih arhivov zbral tudi ustrezno dokumentacijo. Rekli smo, da bo knjiga dvignila veliko prahu. Nekateri trdijo, da vsebuje delo Morseja »eksplozivno« snov. Predvsem je gotovo, da avtor žigosa «oviranje in zavlačevanje« podpornih programov, ki so jih judovske organizacije nujno zahtevale dolgo prej, preden so ameriške politične oblasti «ugotovile», da nacisti sistematično morijo Jude v Evropi. Na temelju podatkov, ki jih je zbral v ameriškem državnem arhivu ter po podatkih, ki jih je dobil od ženevsKe, stockholmske in londonske vlade, avtor knjige Arthur Morse zaključuje svojo trditev, da ni nikakršnega dvoma, da bi mogli rešiti življenje tisočem Judov, če bi Rooseveltova uprava pravočasno posegla v zadevo. Morse očita pokojnemu predsedniku Rooseveltu, »namerno a-patijo« do tega vprašanja in kritizira »nerazumevanje«, ki so ga v kongresu kazali do vseh teh pobud, kar je nujno privedlo do zavlačevanja liberalizacije tistih ameriških zakonov, ki urejajo naseljevanje tujcev v ZDA. Ena najbolj polemičnih strani knjige Arthurja Morseja reproducira tekst tajnega dokumenta, ki ga je tedanji zakladni minister ZDA Henry Morgenthau mlajši poslal 16. januarja 1944 predsedniku Rooseveltu. Ob tej priložnosti Je zakladni minister kritiziral državni departma, da je za pet mesecev zavlekel vrsto ukrepov, ki bi bili mogli rešiti življenje tisočem francoskih in romunskih Judov. V nadaljnjo podkrepitev svojih obtožb navaja Morse v svojem delu kopije dokumentov, ki dokazujejo, da je oddelek ameriškega tajništva za evropske zadeve bil že v avgustu 1942 točno poučen, da je Hitler začel s svojo «dokončno rešitvijo Judovskega problema«, seveda s koncentracijskimi taborišči in krematorijskimi pečmi. V tistem času — piše Morse — je ameriški konzulat v Ženevi bil točno obveščen o Hitlerjevih načrtih glede tega vprašanja. Te točne podatke je ameriškemu konzulatu v Ženevi posredoval Gerhart Riegner, švicarski predstavnik svetovnega judovskega kongresa. Gerhart Riegner je že prej obvestil Washington o pokolih, pri katerih so nacisti pokončali 700 tisoč poljskih Judov. Preko ameriškega konzulata v Ženevi pa je skušal Riegner posredovati svoje podatke tudi Stephenu Wise-ju, predsedniku ameriškega judovskega kongresa. Odgovor ameriškega državnega departmaja — kakor piše Morse — pa je temeljil na «popolni skepsi« In zato poročilo, ki ga Je bil poslal Riegner, sploh ni datkov. Bilo je to 28. avgusta 1942, ko Je to vest ameriškemu zunanjemu ministrstvu posredovalo angleško zunanje ministrstvo. Takoj Je bila ta vest spo- ročena Washingtonu in se je zanjo začel zanimati podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Summer Welles. To, česar Wise ni vedel, pa je dejstvo, da je prav Summer Wel-les sklenil, da Wiseju ne bo poslal poročila, ki mu ga je bil posredno sporočil Riegner. Po pisanju Arthurja Morseja je podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Summer Welles rotil rabina Wiseja, naj 'ne objavi vesti o pokolu, ki ga, Hitler yršj, nad Judi, vsaj do tedaj ne, dokler se ne bo mogla dobiti uradna potrditev o tem. šele proti koncu novembra — piše v Mor-prišlo naslovljencu. Ta pa je vendarle prišel do ustreznih po-sejevi knjigi — je podtajnik Welles poklical k sebi rabina Wiseja, da bi mu potrdil vesti, ki jih je dobi! že mesece prej in da bi ga oprostil obveznosti, da naj te vesti ne širi. To, česar niti rabin Wise niti ameriška javnost nista vedela — piše Morse — pa je to, da je bila Velika Britanija tako rekoč prisiljena, objaviti ustanovitev komisije brez sodelovanja Američanov Morsejeva knjiga vsebuje še neki drug dokument, ki je ostal vse do danes v tajnosti in ki se nanaša na zgoraj omenjeno na-sprotstvo med zakladnim ministrom Morgenthauom ter med zunanjim ministrstvom. V tem dokumentu Morgenthau dolži zunanje ministrstvo, da je vladnim organom ter organom za javne informacije prikrivalo vesti, ki so mu prihajale glede pokola Judov v Evropi. Z LETOŠNJEGA OBČNEGA ZBORA GLASBENE MATICE Glasbena vzgoja, njen velik pomen, še posebej pri nas Na zadnjem občnem zboru, Glasbene matice je ravnatelj dr. Gojmir Demšar takole prikazal pomen Glasbene matice: Pedagogi, zlasti tisti, ki proučujejo problematiko in metodiko mladinske xzgoje, skoraj brez izjeme priznavajo glasbenemu šolstvu prvenstven pomen pri vzgoji mladine. Ta vzgoja ima svojevrsten značaj in poseben poudarek na našem področju, med zamejskimi Slovenci v Italiji. Po mednarodnih dogovorih, ki jamčijo Slovencem v Italiji pravico do lastnega kulturnega življenja, imajo zamejski Slovenci nedvomno pravico do lastnega glasbenega šolstva in odgovorne oblasti bi morale omogočiti naši mladini glasbeni pouk v rodnem jeziku, podobno kakor ima na pr. mladina nemške narodnosti v Južni Tirolski pravico prejemati glas-beni pouk na bocenskem konservatoriju v nemščini. Pojem glasbe, nega pouka namreč ne obsega le učenje nekega inštrumenta, marveč vrsto predmetov, ki so nujno vezani na besedno razlago kot so na primer harmonija oblikoslovje, glasbena zgodovina itd., da ne govorim o petju, zlasti zborovskem. Razen tega pa predstavlja prav ta kos slovenske zemlje, na kateri prebivajo zamejski Slovenci, neizčrpen vir za vzgojo novih glasbenih talentov, kar je bilo v glasbenih krogih že večkrat podčrtano. Ce primerjamo vzgojno delovanje Glasbene matice s tistim, ki se odvija v rednih glasbeno vzgojnih zavodih pri nas ali v inozemstvu, opazimo nekatere značilnosti te dejavnosti pri nas, ki obenem pogojujejo njen obstoj. Pedagoško snovanje šole Glasbene matice je vključeno v širše delo naše centralne glasbene ustanove, ki zajema v svoje področje dela raznovrstne dejavnosti ter zato praktično učinkuje kot nekak glasbeni center. Osnovna naloga šole Glasbene matice je sistematična skrb za vzgojo dobrih glasbenih amaterjev, ki naj perspektivno pripomorejo k smotrnemu oblikovanju slovenske glasbe v zamejstvu. Poseben pomen pa ima za rast instrumentalnih in zborovskih ansamblov. Glasbeno talentiranemu dijaku, ki je dovolj vztrajen pri študiju pa omogoči tudi popolno glasbeno izobrazbo kot izhodišče za poklicno dejavnost na področju glasbe. Za marsikoga, ki se zaradi preobremenitve v redni šoli ali zaradi svoje službe ne more globlje posvetiti v glasbeni študij, pa predstavlja ta «dodatna» glasbena vzgoja sredstvo, s katerim mu približa glasbeno umetnino, mu omogoča, da jo spozna in ob njej uživa, številnim je glasba le v prijetno razvedrilo ali za izpopolnitev splošne izobrazbe. Te vrste glasbeno vzgojo pospešuje velika razširitev glasbene reprodukcije z industrijo gramofonskih plošč in magnetofonov, z radijskimi in televizijskimi oddajami, kar vse danes omogoča širokemu krogu ljubiteljev glasbe poslušanje kvalitetnih del glasbenih mojstrov. Svojevrsten način glasbene vzgoje je šola GM oblikovala z ustanovitvijo podružnic v nekaterih okoliških krajih na Tržaškem in Goriškem. Pritegnila je na ta način h glasbenemu pouku tudi izrazite glasbene talente, ki jih na podeželju ne primanjkuje. S tem je v nekaterih krajih, kjer je vladalo prosvetno mrtvilo, delova. nje obnovila in so te podružnice Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Trobentač Phil Nicoli - 12.10 Gospodinja nakupuje - 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Skupina »Le Tigri* 17.20 Ne vse, toda o vsem - 17.30 Plešite z nami 18.00 Komorni zbor iz Celja - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Klavi-čembalistka B. Verlet 18.55 Orkester Baxter - 19.10 Corrado Al-varo: »črna kobila* 19.25 Glasbila in barve - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Operna glasba - 21.50 Veseli utrinki -22.15 V svetu jazza - 22.45 Nežno in tiho. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Orkester Safred - 14.15 Domači avtorji. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Ansambel Cerri - 11.00 Turistične informacije - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glas beni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Operna panorama - 14.45 Nove plošče - 15.30 Od Soče do Drave 16.30 Simfonični koncert - 17.15 Pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ritmi - 22.15 Orkester Renč - 22.35 Nočni recital. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.05 šola - 10.35 in PETEK, 27. OKTOBRA 1967 11.00 Ura glasbe 11.30 Mezzosopranistka G. Pederzini 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Milva 14.40 in 15.10 Italijanske popevke 16.00 Program za mladino 16.30 Operna glasba - 17 20 Roman - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.20 Simfonični koncert - 22.30 Folklor ni program. II. program postale centri, okrog katerih se odvija največji del prosvetnega dela v dotičnem kraju. Naj omenim kot primer Nabrežino, kjer je glasbena šola s svojimi dijaki in pevskim zborom prisotna ob vseh pomembnejših kulturnih prireditvah v tem kraju. Značilno za šolo GM je nadalje dejstvo, da obiskujejo individualni pouk ali pa se vključujejo v orkestralni ansambel ali mladinski zbor gojenci slovenske narodnosti, ki sicer obiskujejo italijanske šole. šola GM jim nudi domače okolje in stik s tovariši svoje narodnosti, zlasti v okviru glasbenih ansamblov, prav tisto, kar jim italijanska šola ne more nuditi. Morda je med drugim tudi ta moment vplival, da so se nekateri gojenci, ki so študirali na konservatoriju Tartini ponovno vpisali in nadaljevali glasbeni študij na slovenskem glasbenem zavodu. Ob vseh dosedanjih izvajanjih pa moramo poudariti, da ima trajen in viden uspeh le tista glasbe, na vzgoja, ki temelji na načrtu, predvidenem za daljše razdobje. Danes se tudi prosvetno delovanje ne more več zadovoljiti z diletantskimi prijemi ter je vsako kampanjsko delo na tem področju obsojeno na neuspeh. Sadovi sistematičnega in temeljitega glasbenega šolstva so našemu kulturnemu življenju potrebni. Javne šolske prireditve GM v Trstu, Gorici in drugih kra. jih so danes že tradicionalne. V nekaterih okoliških krajih pa predstavljajo pravi domači kulturni praznik, pa bodi da nastopajo solisti, orkester, mladinski zbor ali manjša inštrumentalna skupina. Tudi ansambli lahke glasbe se smiselno vključujejo v okvir prosvetne problematike. Dobro obvladanje harmonike in kitare pa ima poseben pomen pri ohranjanju in nadaljnjem oblikovanju ljudske glasbene umetnosti. Kdor zasleduje naše kulturno življenje, se bo redno srečal z na. stopi gojencev in ansamblov šole GM pri najrazličnejših proslavah na šolah, v prosvetnih društvih, pri radijskih oddajah, pri javnih glasbenih tekmovanjih ali pri koncertnih gostovanjih izven Trsta. Manjši pomen, ki pa je morda za posameznika odločilen, je ma. terialna korist,1 'ki' jo more v danih okoliščinah posredovati glasbena vzgoja. To je opazno zlasti pri delovanju raznih ansamblov, pri katerih sodeluje vrsta mladih ljudi, ki so prejeli osnovno glasbeno izobrazbo v šoli GM. Ta kratek prikaz pomena glas. bene vzgoje za zamejske Slovence izhaja z optimističnega gledanja, ki pa ob težavah, na katere naleti tukajšnji prosvetni delavec, ne sme manjkati. Naj mi prisotni ne zamerijo, če tudi ob tej priložnosti vabim starše, da svojemu otroku, ki keže naraven dar in ljubezen do glasbe, omogočijo študij te plemenite umetnostne panoge. Ce bo otrok pri svojem študiju vztrajen, bo ob strokovnem vodstvu svojega profesorja in ob nadzorstvu staršev prav gotovo postal dober glasbenik. Nikoli ne smemo pozabiti, koliko slovenskih skladateljev, koncertantov in znanstvenih delavcev na področju glasbe je dala Primorska. Zato je naša dolžnost, da vzgojimo mladi rod, ki bo častno zastopal slovensko glasbo v zamejstvu. \7 g V//////J g'///////. te 7.30, 8.30, 13.30, 14.30 19.30 Poročila 8.45 Orkester 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.42 Pesmi desetletja 14.00 Juke box - 14.4a Za prijatelje plošč - 15.15 Sopranistka A. Cerquetti in basist F. Šaljapin -16.38 Popoldanski spored 18.35 Enotm razred - 20.00 Glasba in skeči - 21.00 Aktualnosti - 21.50 Plesna glasba. ///. program 10.00 Na sporedu Clementi in Prokofjev - 10.45 Debussyjevi poemi - 11.10 Lisztova simfonija »Dante* - 13.00 Simfoničn koncert - 14.30 Basist R. Arie - 15.30 Schu bertove variacije 15.45 E. De Cavalieri: «Rappresentazione di Anima e di Corpo* - 17.10 Stravinski • 17.20 Angleščina - 18.30 Izredna iahka glasba - 18.45 Z zagrebškega mednarodnega festivala sodobne glasbe - 20.30 Biologija m hibemetika - 21.00 Jazz -22.50 Slovstvena oddaja. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.25 Informativna oddaja 8.08 Glasben;-, matineja -8.55 Pionirski tednik - 9.25 Narodne - 9.40 Glasbena šola Ljubljana - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 11.15 Lahka glasba 12.00 Na današnji dan - 12.10 Violinist Andreas Simor - 12.30 Kmetijski nasveti 12.10 čez hrib in dol 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Oi-kestei- Franconi - 15.20 Napotki za turiste 15.45 Kulturni globus - 16.00 v sak da i za vas 17.05 Glasbene ugank, 18.00 Ak tualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18 45 Na mednarodnih križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Pes mi raznih narodov 20.30 Revijski orkestri - 20.45 Dobimo se ob isti uri - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Iz sodobne ameriške glasbe - 23.05 Literarni nokturno Ital. televizija 17.30 Dnevnik - 17.41 Program za mlaoino - 18.45 Vckalno-inštru mentalni Koncert - 19. L« šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik • 21.00 Posebna oddaja: Spomin na En rica Matteia - 2115 Nastopajo »Primitives* - 22.10 Film »Un go verna tore tutte doro* - 23 00 Dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Detektiv ka »Paura delle bambole* - 22.10 Kulturne aktualnosti Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV šob - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe • 17.25, 20.00, 22.10 in 23.50 Poročila - 17.30 Oddaja za otroke - 17.55 Obzornik 18.15 Glasbeni magazin 19.05 športna oddaja 19 40 Cio vek in kultura 20.40 Trinajsteri o?eiT nln!i , 22 3!" Slager sezone -22.50 Predobmpijska tekmovanja. PRIMORSKI DNEVNIK 27. oktobra 1907 Goriško-beneški dnevnik ENKRAT PO SODU, DRUGIČ PO OBROČU Slabe perspektive s tovarno S0LVAY Zagotovljen prispevek dežele za cesto Medtem ko se je delegacija občine Tržič vrnila iz Milana praznih rok, je dežela sklenila izplačati pol milijarde za dograditev avtomobilske ceste do meje V žarišču goriškega gospodarskega življenja sta te dni dve novici: ena žalostna, druga razveseljiva, ki karakterizirata težavno pot, po kateri se Goriška bojuje za prostor pod soncem. Na javno mnenje je slabo učinkovala vest, ki jo je prinesla iz Milana delegacija občinskega sveta v Tržiču, ki so jo sestavljali načelniki vseh skupin pod vodstvom župana Romanija. Delegaciji je namreč generalni direktor SOLVAY v Italiji mg. Jean Pirlet ponovil vse tisto, kar so predstavniki družbe že poprej povedali v Tržiču. Odslovil je delegacijo praznih rok. Dejal ji je, da zaradi neekonomič-nosti ne morejo še naprej ohranjati pri življenju podjetja v Tržiču, ampak ga bodo v perspektivi nekaj let zaprli. Družba je proučevala tudi možnost proizvodne preusmeritve, vendar v tem pogledu ni še prišla do nikakršnega zaključka. Pač pa je pripravljena s krajevnimi, deželnimi in državnimi oblastmi razpravljati o možnosti nadomestitve v zameno za zaporo sedanjega obrata, vendar bi proizvodnja ne bila v zvezi s tradicionalno proizvodno smerjo SOLVAY, niti ne bi bilo novo podjetje vključeno v samo družbo. Delegacija občinske uprave je vztrajala pri nujnosti ohranitve obrata, v katerem je zaposlenih 400 delavcev in ki že nad 40 let predstavlja eno izmed najpomembnejših tovarn v Tržiču. Podporo podjetju SOLVAY so nudili tudi predsednik Berzanti in odbornik Marpillero, aiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimmmmiiiiimimimimimiiiii Gorica VERDI. 17.00: «11 gioco delle spie», J. Gabin in L Padovani. Barvni film. CORSO. 17.15: «Eldorado», J. Way-ne, R. Mitchum in A. Kolt. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17.15—22: «11 sa-pore della pelle», Lefteris Vour-nas in Floretta Žana, francoski čmo-beli film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.15: «Little Rita nel West», Rita Pavone in Teddy Re. no. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30: «Di sabato, mai», Leon Hirsch in Dahlia Friedland, koprodukcijski črno-beli film. tržit AZZURRO. 17—22: «Da uomo a uo mo», Lee Van Cleef, v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «11 massacro del giomo del San Valentino«, George Segal, v barvah. PRINCIPE. «E1 Doradov*, John Wayne, v barvah. R trnke EXCELSIOR. 19—22: «11 mantenu-to», Ugo Tognazzi, Ilaria Occhini in Mario Carotenuto. RIO. Zaprt. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči )e odprta lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia 244, tel. 35-38. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Tržiču lekarna CENTRALE dr. Fitz in Enneri, Trg Republike št 23, tel. 72-341. V RONKAH Danes ves dan m ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «AH’Angelo», dr Olivetti, Ul. Roma 23, tel. 72393 ki sta zahtevala sprejem pri ministru Andreottiju. Prijetneje je bilo slišati zagoto vilo deželnega odbornika za finance Tripanija, da bo deželna uprava finansirala odsek avtomobilske ceste proti Gorici med Grotto, ki je na desnem bregu Soče, in krajem na državni meji, kjer se bo avtomobilska cesta nadaljevala v smeri proti vzhodu. Odbornik je na Bergomasovo vprašanje odgovoril, da je v «globalnem fondu« za finančno leto 1968 vključena vsota pol milijarde lir, ki predstavlja prvi prispevek za dograditev ceste Villesse-Gorica. Ker je ANAS zagotovil izgradnjo prvega dela ceste (od Villesse do kraja Grottal, bo dežela finansirala še preostali del do meje. Z zagotoviloma državnega podjetja za ceste in deželne uprave je vsaj kar se tiče denarja odstranjena sleherna nadaljnja skrb za usodo ceste. Sedaj se začenja druga faza, ki zadeva samo izgradnjo. Sestanek PSU v Ločniku o regulacijskem načrtu Drevi ob 20. uri bo načelnik skupine občinskih svetovalcev PSU v Gorici Peter Sancin govoril v Ločniku na sestanku stranke, posvečenem razpravi občinskega regulacijskega načrta. NA SEDEŽU IACP V GORICI Posvetovanje z županoma iz Krmina in iz Ronk V Krminu bodo asanirali področje v Ul. Cancelleria Vecchia Predsednik zavoda za ljudske hiše (IACP) v Gorici, prof. Cellie je pred dnevi sprejel župana iz Krmina Luciana Stecchino, ki ga je spremljal odbornik za javna dela Zar. Ob tej priliki so skupaj proučili stanovanjski položaj v Krminu, s posebnim ozirom na bivšo vojašnico v Ul. Cancelleria Vecchia, kjer je treba izvesti asanaci-jo. Za to delo bodo zaprosili za deželni prispevek na osnovi zakona št. 150. Predsednik IACP je zagotovil, da bo pri izvedbi tega dela sodelovala tudi njegova ustanova s tehnično - finančnimi nasveti. Pravta-ko se bo zanimala za izvedbo drugih gradenj v okviru splošnih potreb na Goriškem. Pozneje je prof. Cellie sprejel tudi župana iz Ronk Blasuttija, s katerim se je razgovarjal o nameravani gradnji ljudskih stanovanj, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKRAJNO S0DISCE V GORICI Po 10-dnevnem bivanju v hotelu je odšla brez plačila računa Ostala je v Gorici brez prijave policiji - Pijan se je hotel peljati z vespo V začetku julija letos je prišla avto fiat 500 v Ul. Arcivescovado v v Gorico ter se nastanila v hotelu Transalpina v Ul. Caprin 31-letna Lidia Sbiroli iz Fasana v pokrajini Brindisi. Gospodinji Aniti Gru-sovin je izjavila, da bo ostala nekaj časa na hrani in stanovanju v hotelu, kjer so ji takoj nakazali sobo. Po desetih dneh bivanja v hotelu pa je nekega dne izginila in ko je ni bilo več na spregled, so pogleda'! v njeno sobo, kjer so našli samo njen kovčeg. Gospodinja je zadevo prijavila policiji, ta pa sodišču. Pri včerajšnji razpravi pred okrajnim sodnikom dr. Simonejem se obtoženka ni zglasila, pač pa je poslala pismo v katerem zagotavlja Grusovinovi, da ji bo povrnila dolžno vsoto, ki je, po računu zna šala 38.300 lir. Sodnik je obtoženko obsodil v odsotnosti na 15 dni zapora ter preklical pogojnost prejšnje obsodbe okrajnega sodnika v Milanu. Tako bo morala Sbiroli prestati obe kazni. Branil jo je uradno odv. Munafb. Prav tako v odsotnosti obtoženke so obravnavali tudi primer 43-letne Danice Čeme iz Bilj št. 91 pri Mirnu. Obtožena je bila, da je ostala na tej strani meje več kot tri dni, ne da bi se prijavila policijskim organom, kot to predpisuje zadevni zakon o tujcih, ki pridejo iz inozemstva z rednim potnim listom Policist, ki ga je sodnik zaslišal, je izjavil, da so jo videli več noči. ko je hodila okrog ter prenašam neke škatle in vreče in pozneje so ugotovili, da je zbirala starino. Ugotovili so tudi, da je spala pod kakšnimi stopnicami ali po drugih zakotkih. Zato so jo dne 15. julija letos ob 23. uri ustavili ter jo odpeljali na kvesturo. Tam so ugotovili, da je prišla v Gorico od doma s predpisanim dovoljenjem že 3. julija ter da se ni prijavila, kot je navedeno že v obtožnici. Na kvesturi se je žena izgovorila, da ni vedela o takih policijskih predpisih. Sodnik jo je obsodil na plačilo globe 10 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov. Izvršitev kazni pa je bila odložena. Dne 31. oktobra lani je 24-letni Giuseppe Di Rosa, ki je bil rojen v Aversi pri Neaplju, parkiral svoj Gorici v drugi vrsti tako, da je oviral izhod vozil s parkirišča, ki je bilo poleg. Mestni stražnik mu je naložil globo in ker ga niso mogli najti, je zadeva prišla pred sodnika. Tudi pri razpravi je bil obtoženec odsoten in sodnik ga je obsodil na plačilo globe 4000 lir ter na plačilo sodnih stroškov. Branil ga je uradno odv. Munafb. Edini od obtožencev, ki je bil včeraj prisoten pri razpravi, je bil 27-letni Armando Visintin, delavec iz Martinščine na Krasu. Obtožen je bil, da se je hotel v pijanosti odpeljati s svojo vespo s Trga Cavour v Gorici okrog 11.30 ure dne 7. avgusta letos. Ustavil ga je neki policaj, ko je že vžgal motor m ga pridržal na kvesturi do popoldne. šele ko ga je pijanost mi nila, so ga izpustili. Čeprav je državni tožilec predlagal njegovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, ga je sodnik obsodil na 10 dni zapora in 10 tisoč lir globe. Branil ga je uradno odv Munafo. Drž. tož. dr. Karlo Primožič, sodnik dr. Simone; zapisnikar Nodetti Posebno živo je bilo s kupčijo o-krog stojnic, ki so prodajali razno drobnarijo po enotni ceni «vse po 195 lir«; pa tudi pri številnih trgovcih s čevlji in drugim blagom je bilo mnogo obiskovalcev. Dobro obiskan sejem v Gorici Včeraj je bil na prostoru za Ljudskim vrtom v Ul. Cadorna v Gorici običajen četrtkov sejem. Lepo vreme je privabilo številne radovedneže in kupce, tildi z druge Ocenjevanje živine v Sovodnjah Društvo za zavarovanje goveje živine v SoiBdnjah sporoča, da bodo v nedeljo 5. novembra njegovi cenilci hodili po hlevih za ocenjevanje zavarovane goveje živine. Motociklist iz Štandreža trčil pred Garibaldijevo kavarno Včeraj opoldne se je na križišču pred Garibaldijevo kavarno pripetilo prometna nesreča med avtomobilom in c.klomotorjem V bolnišnico so odpeljali 25-letnega Gian-nija Brajnika iz Ul. reg. Piemonte Reale 18, ker se je udaril v čelo in si ga prebil; v bolnišnici se bo zdravil 12 dni. Brajnik se je na ciklomotorju benelU peljal po Korzu proti mestnemu središču. Pri Garibaldijevi kavami se je iz nasprotne strani pripeljala 37-letna Miranda Anto-nietta iz Ul. Mamelli 3, ki je na križišču zavila v levo proti Ul. 24. maja ter tako prečkala pot motociklistu. Danes in jutri v Ronkah boksarska srečanja V dvorani Excelsior v Ronkah bo danes in jutri deželno tekmovanje novincev v boksu. Udeležilo se ga bo 35 športnikov iz najrazličnejših krajev naše dežele, med katerimi bodo tudi boksarji iz Trsta, Gorice, Italcantieri iz Tržiča in dru. Otrok na kolesu gi. Eliminacijska srečanja se bodo ... . ... pričela ob 13. uri danes, zvečer ob ,rci' ob avtomobil 21 uri bodo polfinalna tekmovanja, Videmski avtomobil je včeraj po-jutri ob 21. uri pa finalna. vozil v Tržiču 9-letnega Maria Ta- gliapietro iz Ul. Volta 36. Otrok se je s kolesom pripeljal iz Ul. Mazzini ter se je zaletel v stranski del fiata 1100, ki ga je 26-letni Savino Damisari iz S. Giovanni al Natiso-ne pripeljal z Anconette. šofer se je skušal otroku ogniti ter Je zavil na desno v ustavljeni tovornjak, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Žrtev prometne nesreče je postala tudi 63-letna Giuseppina Berto-strani meje, ki so se ves dopoldne I gna iz Ul. Rovigo 7; udarila se je vrteli okrog kramarskih stojnic. I v koleno ter bo hitro okrevala. ki jih bodo v kratkem začeli v Ronkah Ob tej priliki so proučili tudi načrte bodočih gradenj na predelu, ki je znan pod imenom naselje Pater. Pokrajinska konferenca PSIUP V nedeljo 29. oktobra bo v ljudskem domu v Gradiški pokrajinska organizacijska konferenca PSIUP kot priprava na vsedržavno, ki bo prihodnji mesec. Nanjo so povabili vse aktiviste, prisoten pa bo član centralnega komiteta Ezio Martone. Kot priprava na konferenco se vršijo te dni sestanki sekcij, da bi okrepili organizacijske strukture in napravili iz PSIUP novo enotno silo na levici. Na nedeljskem sestanku se bodo pogovorili o dosedanjih izkušnjah in bodočih nalogah ne le na ideološkem, ampak tudi gospodarskem in političnem področju. Nadškof Cocolin pri pokrajinskih uslužbencih Nadškof Pietro Cocolin je včeraj obiskal predsednika pokrajinske uprave dr. Bruna Chientarolija Nadškof je nagovoril vse pokrajin ske uslužbence v sejni dvorani Zahvalil se je za predsednikov po zdrav ter želel uspešno delo zlasti v socialni pomoči. Predsednik je podelil goriškemu nadškofu nekaj publikacij pokrajinske uprave. Izlet v jamo pri Bonctih Ob 6. obletnici ustanovitve jamarskega društva Bertarelli v Gorici bo društvo priredilo izlet v jamo pri Bonetih. Udeleženci se bodo ob 7. uri zbrali na Senenem trgu v Gorici, član jamarskega društva pa jih bo vodil po jami. V nedeljo dopoldne «Med dvema ognjema» V nedeljo zjutraj bo na stadionu «Prvi maj« tekmovanje v igri «med dvema ognjema«. Za mladince se bo tekmovanje začelo ob 9. uri, za mladinke pa ob 10.30. Popoldne telovadba za dečke in deklice V nedeljo, 29. oktobra, bo na sta. dionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu tekmovanje 10. slovenskih športnih iger v otroški telovadbi. 10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Drevi na stadionu šahovski brzoturnir Danes, 27. t. m. bo šahovski brzoturnir po švicarskem sistemu. Prijave tekmovalcev od 20. do 20.15 v telovadnici stadiona «Prvi maj«. Organizator naproša udeležence turnirja, da po možnosti prinesejo s seboj šahovnice. Tudi šahisti se bodo nocoj spo * v prijeli v okviru športnih iger. Igrali bodo po švicarskem sistemu, Ki ne dovoljuje nobenih spodrsljajev. Prav zaradi tega pričakujemo, da bodo borbe zelo ostre in da se bodo, predvsem zaradi velikega števila prijavljencev, zavlekle pozno v noč. ........................llllllllimllllllllim.. ČLANSKI ODBOJKARSKI TURNIR 10. SŠI Barkovlje B. Breg A. Kras in Škamperle A v polfinalu Tekmi bosta v sredo, 1. novembra Slaba odbojka sinoči na stadionu «Prvi maj«, kjer so bile na sporedu tri tekme članskega tumirjalO. slovenskih športnih iger. V prvi tekmi se Brežanom ni bilo treba naprezati, da so spravili na kolena sicer zelo požrtvovalne in vztrajne predstavnike Gaje, ki pa so morali plačati davek neizkušenosti. Bolj živahna je bila druga tekma med Krasom in Zarjo. Tudi tu je prišla do izraza izkušenost Zgoni-čanov, ki pa so morali večkrat napeti vse sile, da so prisilili bazoviške igralce k predaji. Sssterka Zarje je bila posebno v prvem setu zelo borbena, medtem ko je morala v nadaljevanju popustiti pod udarci spretnih tekmecev iz Zgonika. Najslabša tekma večera pa je bila med prvo postavo škamperla in drugo Cankarja. Svetoivančani, ki so po odpustu prve šesterke Sent-jakobčanov, glavni favoriti za končno zmago, so si lahko privoščili marsikaj, da so prišli do uspeha. Postavo so menjavali in na polju so se zvrstile tudi rezerve. Prav zaradi tega ni manjkalo niti smeha, zaradi česar so številni gledalci pri. šli, vsaj s tega vidika, na svoj račun. Cankarjaši kot moštvo sploh niso obstajali in so životarili le iiiiiniiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiumiimiHimiiiiimimuiimiiiiiiHiiiiiiimiHMiiiiiiiimii Pokojninska doklada za preganjane antifašiste Na osnovi zakona št 261 od 27. aprila letos imajo bivši antifašisti, ki so bili v zaporu ali konfinaciji, pa ne prejemajo državne pokojnine, pravico do posebne dosmrtne doklade v višini minimalne pokojnine INPS Pokrajinski odbor oivših političnih preganjancev (ANPPIA) je pri sedežu ANPI v Tržiču, Ul. Bosco 45, uredil zadevno službo, ki nudi informacije m pomoč prizadetim in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 17. do 19. ure. V NEDELJO ZAČETEK PRVENSTVA ZA NARAŠČAJNIKE Tudi mladi borovci v ostri konkurenci Lloyd Adriatico, Italsider, CRDA in Servolana tekmeci «plavih» V nedeljo se bo začelo košarkarsko naraščajniško prvenstvo, katerega se bo udeležila tudi Borova ekipa. Udeležitev prve slovenske ekipe na tem prvenstvu je izredne važnosti za zamejski šport in za zamejsko košarko sploh, ki zagotovljeno bodočnost. čeprav so naši naraščajniki odigrali že več trening tekem, je obstoj tega moštva še prava tajnost. Kdaj in kako so torej ustanovili to ekipo? Naloga ni bila lahka glede ustanovitve. In to iz naslednjih razlogov: košarka pri nas nima tradicije, ni kadrov, ki bi napotili mladino v tej disciplini, ni primernih prostorov, kjer bi lahko mladi (tudi za zabavo) začeli ta šport. Skrat- Mladi košarkarji, ki bodo od nedelje dalje branili naraščajniškem prvenstvu barve Bora na ima s temi mladimi praktično ka, vodje ekipe so le upali na navdušenje teh mladih: ti pa so se zares požrtvovalno lotili dela in bo. do tako prvič nastopili na nara-ščajniskem prvenstvu. Nihče, seveda, si ne pričakuje izrednih rezultatov, vsekakor bo nastop teh mladih gotovo vzbudil pozornost v našem športnem krogu. Prvenstvo se bo začelo v nedeljo, 29, oktobra. Udeležilo se ga bo 10 ekip, ki jih je federacija razdelila v dve skupini po 5 moštev. Borovci bodo nastopili v skupini z naslednjimi ekipami: Lloyd Adriatico A, Servolana, Italsider in CRDA. Prirediteljski odbor prvenstva še ni določil formulo «napredovanja» v deželni turnir. Trenutno velja pravno, da se bosta zmagovalca obeh skupin srečala v finalni tekmi Ni pa izključeno, da bodo v finalu kar 4 moštva: prva iz skupine A proti drugi iz skupine B ir. prva iz skupine B proti drugi iz skupine A. S tem bi hoteli organizatorji nuditi priliko najmlajšim, da odigrajo več tekem, da bi se tako seveda še bolj navdušili za to disciplino, obenem pa si pridobili izkušenosti in izpilili tehniko. Nedvomno bi borovci v tem drugem primeru (finale s 4) morda imeli kako možnost vstopa v finale Kajti Lloyd je veliki favorit turnirja, medtem ko je druga skupina znatno lažja. Sicer pa je celotno prvenstvo velika neznanka. na posegih posameznikov, katerih trud pa ni bil primemo poplačan- Izidi Breg — Gaja 2:0 (15:4 15:7) BREG - Boris Lovriha, Sergij Glavina, Vojtek Lavriha, Sergij Gerli, Rado Sancin, Silvan Klabjan, Stojan Prašelj, Edvin Žerjal. GAJA — Dušan Kalc, Marino M1' količ, Aleksander Mužina, Peter Grgič, Pavel Racman, Rafko Grgic> Darko Grgič. Sodnik Dougan. Kras — Zarja 2:0 (15:10, 15:5) KRAS — Pavel Morpurgo, Lad* Vilhelm, Edi Škrk, Bruno MiU& Miloš Budin, Zvonko Simoneta, Boris Simoneta. ZARJA — Janko Grgič, DaffcO Metlika, Mirjam žagar, Boris Grgič, Rudolf Marc, Darko Komar. Sodnik Šušteršič. Škamperle A — Cankar B 2:0 (15:2, 15:5) ŠKAMPERLE A — Marino Dovgan, Jože Cej, Vojko Mijot, Franko Drasič, Andrej Rudes, Mario §u' šteršič, Edi Plesničar, Jože Mohorčič. CANKAR B — Sergij Cesar, Vojko Cesar, Janko Ban, Bruno Jankovič, Boris Gombač, Edi Počkaj- Sodnik Morpurgo. V polfinale turnirja, ki bo v sredo, 1. novembra, so se uvrstili Breg A, Kras, Škamperle A Barkovlje B in ODBOJKA ČLANICE Jutri, 28. oktobra stadion »Prvi maj« 20.30 ŠKAMPERLE A — ŠKAMPERLE B Sodnika Morpurgo in Lovriha 21.00: BREG — SOKOL Sodnika Dougan in Morpurgo 2i ,>U: hnale za 3. mesto Sobota, 4. novembra stadion »Prvi maj« 14.00: finale za prvo mesto Danes na stadionu «Prvi maj* Mladinci Olimpije proti igralcem Bor# Danes zvečer ob 19.30 se bod° srečah na stadionu «Prvi maj« miznoteniški igralci ljubljanske limpije z borovci. Domača ekip8 bo verjetno nastopila v postavi Bole, Adrijan Tavčar in Sergij Tavčar. Mlada ekipa Olimpije je sevfr da favorit, saj Bor ne bo nast?' pil s popolno postavo. Zanimivo P8 bo opazovati igro Ljubljančanov, ** se bodo v dneh 11. in 12 novembra udeležili 3. mednarodnega tul' —edson— I nirja za Borovo nagrado. 1LJA ERENBURG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki h knjige « Ljudje, lela, zivljenje») Valerij Jakovljevič Brjusov «Jaz sem človek dveh svetov. Enak sem prvim in na se Stanku aristokracije sem per. toda sleherni moj vzdih in sleherni moj živec odmeva z duhom višjih sfer.» Zdaj razmišljam o poeziji simbolistov. To je bil izreden književni pojav. Rodil se je veliki pesnik Aleksander Blok. In kot bi se ruski verz osvobodil okovev. Toda, kako so meni človeško bližja in razumljivejša pisma ne samo Antona Čehova, temveč tudi njegovih bledih satelitov, kot pa dnevniki Valerija Brjusova, popotne beležke Konstantina Baljmonta ali korespondenca med Blo kom in Andrejem Bjelim. Brjusova je razum pripeljal do zaključka, da je treba sprejeti revolucijo: vnaprej je videl jutrišnji dan. Tedaj je imel skoraj petdeset let. Delal je za ohranitev knjižnic, širjenje poe zije opravljal je veliko dobrih in pomembnih del. Imamo precej 'spakedrano nemško besedo «kulturtrager». Po svojem smislu popolnoma ustreza dejavnosti Valerija Brjusova pred revolucijo in po njej. Toda jaz imam rajši bolj starinsko besedo; Brjusov je bil prosvetitelj. Verjel je, da bo revolucija vse iz temeljev spremenila. Govoril mi je, da bo socialistična kultura tako različna od kapitalistične kulture kot krščanski Rim od Avgustovega Rima. K novemu življenju je hotel pristopiti kot pesnik, toda preveč pristno je bil zvezan s starim svetom. Njegove pesmi o revo- luciji so polne mitoloških likov, v njih srečujemo znani besednjak pesnikov simbolistov. V oktobrskih dneh je videl Brjusov v Moskvi tri usode stare Helade. Ko je G. V. Cičerin podpisal sporazum z nemško republiko, je Brjusov napisal: «Od posvetovanja lemurov do posvetovanja v Rapallu...« Kritiziral je zaščitnika kapitalizma: «Bilo je tako in trajalo je dolgo pod raznimi zastavami, pd Semiramide do Poincareja... Nekdo je zasedel, postal lastnik bogastva, čvrsto stiskal usodno kocko.« (Spominjam se akuratnega Francoza gospoda Poincarčja. Nedvomno bi mu laskalo, če bi ga kdo primerjal z legendarno Semiramido.) Občasno je Brjusova prevzemala otožnost in tožil je kot v svoji mladosti: «Vsi so ljudje tudi zdaj, kot prej, pa tudi v prihodnosti, če na splošno pogledamo, ponavljanje enih in istih arpeggiov, skupin starih akordov...« Brjusov je umrl jeseni 1924. leta v enainpetdesetem letu življenja. Jaz sem bil takrat v Parizu. Priredili smo večer v spomin Brjusovu. Kadar umre človek, ga naenkrat vidimo na nov način, v polni luči in višini. Brjusov ima čudovite pesmi, ki so tudi danes videti žive. Morda nad njegovo zibelko niti ni stala tradicionalna vila in čeprav ni bil rojen pesnik, je Brjusov pesnik postal. Pomagal je desetinam mladih pesnikov, ki so ga kasneje obsojali, zavračali in metali s piedestala. Toda mladi Sovjetski Rusiji je bil ta strastni konstruktor in neutrudljivi vzgojitelj mnogo bolj potreben kot številni pevci hvalnih pesmi. Še enkrat se moram spomniti svojih pariških let. Valerij Jakovljevič mi je dal poguma, celo njegove graje so mi pomagale živeti. Ob najinem prvem srečanju je Brjusov začel razgovor o Nadji Lvovi — izkazalo se je, da se njegova rana še ni zacelila. Morda sem se tedaj spomnil Nadjine predsmrtne pesmi o sivih senceh Brjusova in zares, Valerij Jakovljevič se mi je zdel resničen starec. In tudi v beležnico sem si zapisal: «Siv je in zelo star« (star pa je bil takrat komaj štiriinštirideset let). Zapisal sem prav tako: «2ivljenje je zanj drugotnega pomena«, morda sem takrat mislil na Nadjo, morda na revolu- cijo, toda zagotovo sem si zapomnil njegove besede, da ,-> To je zadevalo najino polemiko o poeziji. O dogodkih tistega strašnega leta se nisva pogovarjala. Toda ob odhodu nisem zdržal in sem ga vprašal: kaj bo sledilo? Valerij Jakovljevič je odgovoril z verzi: «Potop narašča... Toda z nebeškega svoda, uokvirjaje prah kot mavričin lok svoboda že napoveduje svetle dni.« Spet sem se znašel na Suharevki. Slepec s svojim Adamom je izginil. Na vogalu Sretenke je stala skupina ljudi — nekdo je nekoga zabodel z nožem. Malo sem postal, potem pa šel naprej. Nisem mislil na Tezeja, temveč na potop. Marina Ivanovna Cvetajeva Ko sem se seznanil z Marijo Ivanovno Cvetajevo je bila stara petindvajset let. V njeni osebnosti je presenečala združitev oholosti z izgubljenostjo. Drža ponosna — nazaj vržena glava z visokim čelom, izgubljenost pa so izdajale oči: velike in brez moči, kot da so slabo videle — Marina je bila kratkovidna. Lase je imela kratko ovalno pristrižene. Po nečem Je bila podobna preveč muhavi gospodični, po nečem pa vaškemu fantu. V neki pesmi govori Cvetajeva o svojih babicah: prva je bila preprosta ruska ženska, duhovnikova žena z vasi, druga pa poljska plemkinja. Marina je nosila v sebi staromodno vljudnost in upornost, oholost in sramežljivost, knjižni romantizem in duševno iskrenost. Ko sem prvič prišel k Cvetajevi, sem poznal njene pesmi. Nekatere so mi bile všeč, še posebej neka pesem, ki je bila napisana leto dni pred revolucijo in v kateri je Marina govorila o svojem pogrebu: «Sla bom po ulicah zapuščene Moskve in vi boste šli za menoj in številni bodo med potjo zaostali in prva giuda zemlje bo udarila ob pokrov krste in konfin In stalno je ponavljala. «Eh ti »osposK8 žalost moja carska...« Zakaj Je njen mož, Serjoža Efron, odšel v belogardisti armado? V Parizu sem poznal njegovega starejšega brata igr"1' ca Petra Jakovljeviča Efrona, ki je bil bomn za tuberkui in je zgodaj umrl Serjoža mu je bil podoben - bil je i nežen skromen in zamišljen Nikakor si ne morem razloži11’ zakaj je želel postati chonan? ^arlna Pa Je besno pisala pesmi «Za Sofijo, P'* ti Petru!« Pisala je: «Andrč Chenier je odšel na morišče, J9* pa živim in to Je strašen greh.« t Nadaiievanie stedt) " ppo-i _ m MONTECCH1 6 II TELEFON »3-808 tn »4-638 - Poštni predal 55» - POIIKIJ2NKA: GORICA: Ulica 24 MagglO 1/1 Telefon 33-82 - I.-UAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA -1 20 - ieleton 3/ 338, 95-828 - NAKOCMNA mesečna 800 Ul - vnapl*1’ UREDNisivu. iiKsi o - celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 (MK) starih dinarjev), letno 100 din <10OJIO starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 - Crtrtletna zzau ur po • ielefon 22-207 tekoč) račun pri N«rodni banki v Liubljam - 501-3-270,, '*(■’ "t ( ena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150. finančno- ipnvro 250. osmrtnice Oo lir - vian ,g*», 40 n, nesem, - Oglasi tržaške * SFRJ: ADT, DZS. L) , goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - I« vseh drugih 'okraji Italije pri aSocletš Pubbhcltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV ItENKO - Izdaja m tiska Založništvo tržaškega oska Trst