60lOOZC*° OSREOHJ^ Primorski Posumia piačana v gotovan ., . ,w. ,, Abb. postale 1 gruppo Cena 4U0 llF nevrnk Leto XXXVI. St. 290 (10.810) TRST, nedelja, 14. decembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni EvropL V DUHU PRIJATELJSTVA Na povabilo predsednika republike Sandra Pertinija pride v sredini nastopajočega tedna na uradni obisk v Italijo predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Cvijetin Mi- jatovič. Po obisku predsednika Saragata oktobra 1969 v Jugoslaviji, po obisku predsednika SFRJ Tita marca M71 v Italiji in obisku italijanske-Oa predsednika Pertinija oktobra luni v Jugoslaviji, je to četrti najvišji državniški obisk med sosednima državama v povojnih letih, o-siroma od takrat, ko sta s podpisom Londonskega sporazuma oktobra 1954 Italija in Jugoslavija, po premostitvi težke dediščine preteklih let in desetletij, postavili temelje medsebojnemu sodelovanju Pa osnovi enakopravnosti in skup-pih interesov miru, sožitja in prijateljstva v tem nevralgičnem delu Evrope. Toda ti najvišji državniški obiski so le izstopajoče etape v razvoju dvostranskih odnosov. Pred nitmi, med njimi in po njih so se iz leta v leto pletli intenzivni stiki Pa ravni predstavnikov vlad. županjih. in drugih resornih ministrov. Navedimo le najpomembnejše: decembra 1960 je bil na obisku v Rimu tedani' jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič, julija 1961 se je mudil v Beogradu italijanski zunanji minister Segni, točno leto kasneie je pridal n Itotvo podpredsednik vlade SFRJ Rankovič, novembra 1965 se je mudil v Beogradu predsednik italijanske vlade Moro kot gost jugoslovanstva premiera Stamboliča, januarja 1958 je bil na obisku v Italiji predsed-Pik jugoslovanske vlade Špil-ak. maja naslednjega leta pa je prišel Pa obisk v Jugoslavijo italijanski zunanji minister Nemi. ki je sam označil svoj obisk za kvaliteten Preskok v bilateralnih odnosih. Po obisku predsednika republike Saragata*Oktobra 1969 v Beogradu, kar je bil sploh prvi obisk kakega italijanskega predsednika v Jugoslaviji, se je februarja 1971 mudil na obisku v Benetkah zunanji minister SFRJ Tepavac kot gost svojega kolega Mora. V njuni skupni izjavi se prvič v zvezi s Slovenci v Italiji uporablja izraz «zašči-ta» in ne več generičen pojem — enakopravnost in prav tako se prvič omenja obljuba obeh vlad, da bosta manjšinam v svojih državah zagotovili največjo možno zaščito Pa vsem področju, na katerem ži-vi~o, in ne le na ozemliih, ki jih je vključil Londonski sporazum. Mesec dni kasneje istega leta je do tedaj doseženo visoko stopnjo dvostranskih odnosov in velike sorodnosti o stališčih do perečih mednarodnih vprašanj, potrdil s svojim obiskom v Italiji predsednik Tito. Takrat sta se ponovno sestala tudi zunanja ministra Moro in Te Pavac. Tito je ob takratni priložnosti bil tudi prvi predsednik kake socialistične države, ki je uradno obiskal Vatikan in papeža. ' Marca 1973 se je v Dubrovniku rozgovarjal s svojim jugoslovan skim kolegom Miničem zunanji minister Medici, 10. novembra 1975 Pa sta zunanja ministra Rumor in Minic v Osimu pri Anami podpisa la «Osimske sporazume», ki so Predvsem odstranili z dnevnega reda občasnih zastrupljanj in splet karjenj italijanske desnice, vprašanje meje in v odnosih med obema državama začeli novo, še kva-litetnejše poglavje. Če so pogosti sestanki v poslednjih petih letih pomenili zorenje v Osimu sprejetih sporazumov, so srečanja na ministrski ravni in na favni raznih komisij, odborov in drugih pogajalnih teles, pomenili sprotno preverjanje stopnje izvajanja ali zastajanja teh sporazumov. Temu sta služila dva zaporedna o-biska italijanskega zunanjega ministra Forlanija v Beogradu oprita 1977 in januarja 197ter vmesni Mi ničev obisk v Rimu l. 1978. srečanje italijanskega zunanjega ministra Ruf fini ja z zunanjim ministrom Vrhovcem v Beogradu ob podpisu sporazuma med E GS in Jugoslavijo. bilateralno srečanje med zunanjima ministroma Colombom in Vrhovcem na Dunaju maja le los, Vrhovčev obisk julija v Rimu, nazadnje pa še srečanje Miloša Miniča novembra letos s Predsednikom vlade Fnrlanijcm ob Podelitvi ^zlatega Osima* tvorcem tega sporazuma. V sredino tega obdobja pa je oktobra lani padel obisk predsednika Pertinija v Ju Ooslaviji, ki je ne samo zaradi srečanja dveh starih borcev proti fašizmu ter dveh uglednih držav ntkov — Tita in Pertinija, pač pa tudi zaradi spontanosti in simpa Uj, ki si jih je Pertini pridobil med jugoslovanskimi ljudmi in jih še potrdil ob svoji udeležbi ob Titovem pogrebu maja letos, simboliziral pot, ki sta jo obe državi prehodili v iskanju in utrjevanju skupnih interesov miru, prijateljstva in sodelovanja. Cvijetin Mijatovič prihaja zdaj na Pertinijevo povabilo v Italijo, da skupno s svojimi sodelavci potrdita voljo in odločenost obeh sosednjih držav, da to pot nadaljujeta in da številne vezi sodelovanja na različnih področjih, od mednarodnih do bilateralnih, poglobita in utrdita. Istočasno prihaja ’ Mijatovič tudi na uradni obisk v Vatikan k papežu Woytili kot potrditev urejenih odnosov med Jugoslavijo in katoliško ce, kvijo in identičnosti stališč v prizadevanjih za mir in socialno pravičnost v današnjem svetu. Prebirajoč zaključna poročila z bi'ateralnih srečanj prihaja od vsega začetka d0 izraza, koliko skupnih interesov imata lahko Italija in Jugoslavija ne glede na njuno notranjo družbeno ureditev in mednarodno kolokacijo, če ju preveva skupna privrženost načelom sodelovanj, načelom reševanja svetovnih in medsebojnih odnosov z dogovarjanjem, načelom miru in zato postopnega odpravljanja vojnih arzenalov in oboroževalne tekme velesil, načelom nevmešavetnja v notranje zadeve drugih in pravice vsakega naroda in države, da si prosto izbira in gradi svoj notranji družbeni sistem, načelom pravice vsakogar do popolne neodvisnosti in do enakopravnega gospodarskega razvoja preko pravične porazdelitve svetovnih dobrin in pravične ureditve gospodarskih odnosov v svetu. Vsa ta načela so znova in znova potrjena v domala vseh sklepih omenjenih srečanj m dokazujejo, kako sta obe državi privrženi ne le načelom. ki izvirajo iz splošnih temeljnih mednarodnih listin, sprejetih neposredno po drugi svetovni vojni, pač pa kako sta dejansko bili na teh načelih predhodnici helsinške listine o evropskem sodelovanju in varnosti in obenem tudi njeni prvi konkretni uresničevalki, predvsem z ureditvijo vprašanja meje. Kljub vsemu optimizmu, ki izhaja iz celotnega spleta odnosov med Italijo in Jugoslavijo, pa najbrž vendarle ni bilo mogoče pričakovati, da v izvajanju sprejetih dogovorov ne bi prihajalo tudi do občasnih zastojev, delno pogojenih od notranjih, delno pa tudi od mednarodnih dejavnikov. Predvsem kar zadeva notranje dejavnike v Italiji ni mogoče mimo ugotovitve, da sta vsebina in duh teh dogovorov prehitela kenservativn in s preteklostjo obremenjeno miselnost določenih političnih krogov, ki iz svojih ozkih, v odnosu do Jugoslavije nacionalističnih stališč, niso sposobni hoditi z razvojem, potrebami in interesi današnjega čase Ti krogi so se postavili na čelo zaviralne dejavnosti, ki se odraža predvsem na dveh ravneh: na eni strani v preprečevanju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo s posebnim ozirom na sodelovanje na meji in na konkretne pobude, ki jih vsebuje osimski sporazum: na drugi strani p, v počasnem uresničevanju v preambuli o-simskega sporazuma sprejetega načela največje možne zaščite narodni manjšin. Zaradi zaviralnega delovanja teh sil na teh dveh področjih, v prvem primeru predvsem na krajevni, v drugem pa tudi na vladni in strankarski ravni, je bilo izgubljenega mnogo dragocenega časa z vsemi negativnimi posledicami z obe strani, še posebej pa za tržaški in splošno obmejni gospodarski razvoj ter specifično za našo narodno skupnost. Na zahtevo enotm slovanske delegacije pri takratnem predsedniku Andreottiju, kot znano že od 24. decembra 1977 deluje posebna komisija predsedstva vlade, ki naj pripravi vladi gradivo za izdelavo zakonskega osnutka za globalno zaščito Slovencev. Od 17. januarja letos pa deluje paritetna skupina iz vrst članov mešane komisije, ki je bila ustanovljena na zahtevo e-notne slovenske delegacije pr: takratnem predsedniku vlade Cossigi prav zato, da se pospeši neučinkovito delo celotne mešane komisije, v kateri so slovenski predstavniki zastopani le z eno četrtino. Tri leta so torej že potekla, tri leta zavračanja zahtev slovenskih predstav,likov, ali v najboljšem primeru le delnega sprejemanja njihovih zahtev in danes, po treh letih, smo pred dejstvom, da se hoče slovenski narodni skupnosti vsilili tak zakonski predlog, ki bi dejansko upošteval le eno od bistvenih zahtev, namreč pravico do postopnega uvajanja slovenskih šol v videmski pokrajini, izključil pa bi celo vrsto drugih bistvenih zahtev, kot so avtonomija slovenskega šolstva, socialno-gospodarski interesi naše skupnosti, pravica rabe slovenskega jezika . enaka veljavnost zaščite za vse Slovence ne glede na njihovo število v posameznih pokrajin-h, občinah ali krajih. Enotna slovenska delegacija bo s temi odprtimi vprašanji imela priložnost neposredno seznaniti predsednika predsedstva SFRJ Mi-jatoviča na sprejemu, ki je dogovorjen v okviru njegovega uradnega obiska v Rimu. Želja naše sKupnosti je, da bi eno od vprašanj, ki bodo predmet razgovorov med tem državniškim obiskom, bilo tudi to — za našo skupnost življenjsko pomembno vprašanje zato, da se pospeši njegova pozitivna rešitev, da se odstranijo nekatera nesprejemljiva stališča vladnih predstavnikov, in da se tako k mozaiku uresničevanja sprejetih obveznosti doda tudi ta kamen, ki je za ne.. in za duha celotnih odnosov med sosednjima državamc temeljnega pomena. S to željo pozdravlja slovenska narodna skupnost v Italiji obisk visokega predstavnika države njenega matičnega naroda in njegovega gostitelja, predsednika, republike Pertinija, uverjena, da na sedanjem nivoju dvostranskih odnosov ne more in ne sme biti nepremo stljivih ovir, predvsem ne takih, ki so nasprotje vsakemu demokrata nemu odnosu do .narodnih manjšin in pojmovanju njihove vloge povezovalcev med narodi in državami. JOŽE KOREN S FOTOGRAFIJ«, KI SO JO POSLALI RIMSKEMU DNEVNIKU REPUBBLICA RDEČI BRIG ADI S TI POTRDILI UGRABITEV SODNIKA D ’URŠA Teroristi zahtevajo ukinitev posebnega zapora na Asinari - D’Uršo že tretji sodnik, ki so ga ugrabile RB - Preiskava doslej neuspešna RIM — Rdeče brigade so ponovno posegle v vrste italijanskega višjega sodstva. V petek zvečer so teroristi ugrabili sodnika, svetnika ka-sicijskega sedišča v Rimu Giovannija D’Ursa. Razlagi za ta nadaljnji napad na državne inštitucije sta lahko, po mnenju preiskovalcev, dve: ali je to zadnji podvig teroristov pred dokončnim strtjem, ali pa šele pričetek okrepljene, na novo postavljene, teroristične organizacije, ki so jo sodne oblasti v zadnjem času dodobra oklestile. To je že tretja ugrabitev sodnika, odkar so leta 1972 teroristi ugrabili namestnika državnega pravdnika iz Genove Sossija, tri leta kasneje pa. so pripadniki NAL* ugrabili v Rimu Giuseppa Oi Gennara. Obakrat so teroristi zahtevali za izpustitev sodnikov premestitev svojih pajdašev, ki so se nahajali v zaporih, v druge ječe. Bo tudi tokrat podobno? Včeraj so se v uredništvih raznih italijanskih dnevnikov kar vrstili telefonski pozivi, s katerimi so si pripadniki RB lastili odgovornost za to zadnjo ugrabitev. Ped večer so pustili v neki košari za odpadke pred rimsko kinodvorano «Gioiello» tudi dve kopiji natipkanih letakov ter fotografijo D’Ursa, ki so jo posneli s fotoaparatom p-laroid. S telefonskim pozivom redakciji dnevnika «Unita» pa so zagotovili, da sodniku ne bodo storili ničesar žalega, želijo le ukinitev «lagerja v Asinari*. Sledila bodo še dodatna pojasnila — pravijo. Družina D’Urso, njegova tena in obe hčerki, pa medtem ne-strpno čaka na razvijanje dogodkov. Do sinoči se teroristi niso še oglasili. Fotografija, ki so jo posneli teroristi s polaroidom in ki potrjuje, da so Giovannija D’Ursa ugrabili pripadniki rdečih brigad (Telefoto AP) Državno pravdništvo iz Rima je poverilo preiskavo sodniku Do-menicu Sici, pomagajo pa mu še drugi preiskovalci. Nad vsem pa prevlada stroga sodna tajnost. Včeraj so le sporočili dinamiko u-grabitve in potrdili, da so teroristi prijeli D’Ursa v neposredni bližini njegovega doma v mestni četrti Aurelio. Popoldne se je mudil na pravosodnem ministrstvu, nakar je telefonsko obvestil ženo, da bo že čez pol ure doma. Njegovega izginotja žena ni javila policijskim oblastem. Šele ti so jo seznanili s tragično novico, ko so okrog 22. ure teroristi potrdili ugrabitev dnevniku «11 Messag-gero*. Bilo pa je prepozno. Mirili sta že dve uri, torej dogleden čas, da so ugrabitelji odpeljali Giovannija D’Ursa «na varno*, v neznani brlog. Vsa demokratična javnost je o-stro obsodila to podlo dejanje. Forlani je sklical notranjega in pravosodnega ministra, s katerima se je na dolgo razgovarjal. Jotti-jeva in drugi politični predstavniki pa so poslali brzojavke z izrazi ogorčenja. Demokratično sodstvo pa se sprašuje, kako j< mogoče, da je njihov ugrabljeni kolega v tem kočljivem trenutku krožil brez osebne straže in se vozil v neblin-diranem avtomobilu. Tožilec potrdil zahtevo po sodbi Pietra Valprede na dosmrtno ječo C AT AN ŽARO — Državni tožilec na prizivnem porotnem sodišču v Catanzaru dr. Porcelli je včeraj po petih dneh govora, potrdil zahtevo po obsodbi Pietra Valprede in Maria Merlina, poleg Franca Frede, Giovannija Venture in Gui-da Gianneftinija na dosmrtno ječo. Tožilec je tudi obrazložil, kako je prišel do te zahteve: po njegovem mnenju je bila strategija napetosti fašističnega izvora, beneška fašistična celica jo je vodila s številnimi infiltracijami v anarhične in skrajno levičarske skupine, s pomočjo tajne obveščevalne službe SID in nekaterih politikov, katerih istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti, Pietro iiiiiitiiiiniifiifiiiniiiiiiiiiitiiiiiiimiitiiiiiiMiiimiHiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiuiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiB VČERAJ ZJUTRAJ NEDALEČ OD BOSANSKE KRUPE 23 MRTVIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI Trčila sta tovorni in krajevni potniški vlak SARAJEVO — Jugoslovanske železnice zopet žalujejo. Včeraj se je nedaleč od Bosanske Krupe pripetila strahovita železniška nesreča, pri kateri je po dosedanjih podatkih izgubilo življenje 23 oseb, kakih deset pa je bilo težko ranjenih. Do nesreče je prišlo okoli 5.30 zjutraj, ko sta trčila potniški in tovorni vlak. Trčenje je bilo silovito in reševalci, ki so prihiteli na kraj nesreče, so prisostvovali strahovitemu prizoru. Od. dveh vagonov potniškega vlaka (kompozicija je štela tri vagone) je ostal le kup skrotovičene pločevine. Žrtve nesreče so večinoma domačini, ki so bili namenjeni v službo. Reševalci so delali več ur, preden so iz razbitin potegnili številna trupla in rešili ranjence. O vzrokih nesreče še ni točnih podatkov, vendar kaže, da jo je zakrivil strojevodja tovornega vlaka, ker ni upošteval nekega semaforja. Preživpli se ne spominjajo ničesar, razen močnega treska, Ves dan so bili na delu tudi strokovnjaki železniške uprave, ki si prizadevajo, da bi y najkrajšem času na progi zopet vzpostavili reden promet. V okviru preiskave, ki so jo uvedli po nesreči, so včeraj aretirali strojevodjo tovornega vlaka in postajanačelnika Otake Bosanske postaje, ki je ..ajbliže kraju nesreče. Strojevodja potniškega vlaka je v nesreči izgubil življenje. Na kraj npsreče sta prispela tudi podpredsednik IS SR Bosne in Hercegovine Satko Oruč in republiški sekretar za notranje zadeve Andric, ki sta izrazila sožalje svojcem žrtev. Sožalne brzojavke krajevni občinski skupščini sopo slali vidni politični predstavniki iz vse Jugoslavije. V Bosanski Krupi so proglasili žalovanje. BOČEN — Predsednik južno-tirolske ljudske stranke Silvius Magnago je včeraj izjavil, da je bil sestanek z ministrskim predsednikom Forlanijem zadovoljiv in da bo morda mogoče sprejeti nekatera pomembna določila v zvezi z izvajanjem posebnega sta- tuta do pomladi prihodnjega leta. Kar zadeva enakopravnost nemščine v sodnih uradih je Magnago dejal, da je pripravljen sprejeti ukrepe, ki predvidevajo prehodno fazo. Tajnik SVP pa je bil zelo odločen pri ponavljanju stališča, da bodo Južni Tirolci vztrajali pri avstrijski vladi, naj ne izjavi, da je južnotirolsko vprašanje dokončno rešeno, če bo italijanska vlada sprejemala določila brez soglasja SVP. Valpreda pa naj bi sam položil bombo v Kmečko banko na Trgu Fontana. Državni tožilec se je pri svojih izvajanjih poslužil predvsem pričevanja taksista Cornelia Rolan-dija, ki je na zaslišanju izjavil policiji, da je prepeljal Valpredo do Kmečke banke nekaj minut pred eksplozijo. Te zahteve so zbudile seveda odločno reakcijo vseh tistih, ki verjamejo v nedolžnost Pietra Valprede in vidijo v poskusu ponovne kriminalizacije anarhista obnavljanje teženj po teoriji nasprotujočih si ekstremizmov. Sam Valpreda pa je včeraj, na kratkem srečanju s časnikarji, izjavil, da gre za popolnoma neosno-vano zahtevo in da s mu zdi, da «smo se vrnili za enajst let nazaj*. Valpreda pa je tudi poudaril, da so si sodniki v Catanzaru sicer zelo prizadevali, da bi odkrili «majhne ribe*, da pa je bilo prizadevanje mnogo manjše, ko je bilo treba ugotavljati odgovornosti politikov, predvsem tedanjih ministrov, o katerih «ni nobenega dvoma, da so v zadevo vpleteni*. Nova «platnenica» ŠZ Bor VIDEM — V Vidmu so se včeraj srečali predstavniki združenja ANPI in borčevskih organizacij iz Slovenije, Hrvatske in Koroške. Na srečanju so razpravljali predvsem o miru in sodelovanju med narodi. Na stadionu «1. maj* so včeraj uradno odprli novi športni objekt ŠZ Bor. Slovesnosti so se udeležili številni gostje (zgoraj), spored pa je popestril nastop gimnastičnega odseka (spodaj) uiiiiiiiiiiiiiimiiitmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiniiniiiiiiiitrtiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB PRVIČ PO TEDNIH KRITIK IN OBSODB SZ dopušča obstoj novih sindikatov «Solidarnost» pa mora spoštovati načela socializma in zavezništva Poljske MOSKVA — Sovjetska zveza je, kot kaže, prvič po kritikah in o-strih obtožbah v zadnjih tednih sprejela dejstvo, da lahko obstaja na Poljskem tudi svoboden sindikat, podoben Walesovemu, če spoštuje načela socializma, zavezništva in nacionalne interese poljske države. Sovjetska tiskovna agencija «TA SS» namreč trdi, da Poljska združena delavska partija «podpira sindikalno preosnovo, vključno z ustanovitvijo novega neodvisnega sindikata Solidarnost, poudarja odgovorno vlogo novega sindikata v življenju države in priznava načelo avtonomije sindikalnega gibanja, pod pogojem, da slednji spoštuje temeljna načela socializma, zavezništva in nacionalne interese Poljske. Gola vest brez o-bičajnih napadov, v katerih so do sedaj istovetili «Solidarnost» s kontrarevolucionarnimi silami, je za večino političnih opazovalcev v Moskvi ogromen premik, ki raz-širija Poljakom njihov manevrski prostor. Spremembi kurza je v dobršni meri botrovalo odgovorno stališče poljske Cerkve, ki ni zanikalo družbene in politične stvarnosti v državi. Medtem se na Poljskem pripravljajo na slovesno počastitev žrtev delavskih nemirov pred 10 leti v baltskih mestih. Ob tem je nadvse zanimiv članek odgovornega urednika tednika «Polity- ka» in člana CK PZDP Miecyzy-slawa Rakovvskega v varšavskem dnevniku «Zycie Warszawy». Ra-kovski trdi. da je gola komemoracija žrtev tragičnih dogodkov pred desetimi leti premalo, preteklost mora služiti kot nauk, da se kaj takega ne ponovi več. NA POLITIČNIH VOLITVAH V Ugandi zmagal Milton Obote KAMPALA - Bivši predsednik Milton Obote je zmagal na volitvah v Ugandi. Spet je ob krmilu države, ki jo je moral pred devetimi leti zapustiti, ko ga je Idi Amin Dada ob podpori britanske neokoloniali-stične' politike strmoglavil. Obotejeva stranka, «Ugan-dan People’s Congress* (UPC), je prejela 61 mest v novem parlamentu, medtem ko jih ima demokratsk- stranka (DP) Paula Semogerera le 42. Milton Obote bo danes zaprisegel, na slovesnosti bo skoraj gotovo prisoten njegov osebni prijatelj, tanzanijski predsednik Julius Nyerere, ki mu je nudil zatočišče v dolgih letih izgnanstva. POGLEDI VPERJENIV NASPROTNE SMERI Zadnji roman, ki ga je objavil Fulvio Tomizza, «prijateljstvo», je nudil na večeru mostovcev pretvezo za zanimiv razgovor o odnosih med Slovenci in Italijani v našem mestu. Zakaj pretvezo? Zaradi tega, ker si nihče ne u-mišlja, da bi pisatelju določal in odmerjal njegov pesniški prostor ter od njega zahteval, da poda, če se loti takšne tematike, verne jšo sliko slovenske in italijanske stvarnosti. V svoji pripovedni svobodi je umetnik sam sebi vladar in zanjo mu ni treba polagati računov. Z druge strani pa vendar ne moreš mimo dejstva, je podoba, ki jo dobiš iz Tomizzove knjige o «nevarnih razmerjih* med tistimi ljudmi na Tržaškem, ki pravijo tja* in oni, ki pravijo «si», v dobršni meri klišejska, o-bliknvana po arhetipih, dragih italijanskemu intelektualcu od Sla-taperja sem: tu italijanski ali poitalijančeni meščan, tam sloven- ski kmet, gostilničar, izjemno tudi advokat, ki s svoje visoke planote hrepeni v mesto luči, kakor lahko upravičeno rečemo Trstu, če ga zvečer gledamo z Obeliska ali Kontovela. Razdalja med obema je fizična in psihološka obenem, socialna in intelektualna, etnična in že kar ontološka. Ima me, da bi takemu gledanju na naše odnose oporekal in dejal, da konflikt ne raste zaradi tega, ker je Slovenec kmet in Italijan meščan. Nasprotno, dokler je bilo tako, sta vladala v našem mestu mir in red. Krhati se je začelo, ko je slovenski človek v mestu samem začel izpovedovati svojo narodno zavest in zahtevati svoj prostor pod soncem ter s tem spodkopaval temelje dotedanjim vladajočim krogom. Razkol raste iz dejstva, da se Slovenci niso ustavili na Krasu, ampak se zajedli v srce mesta samega ter se izkazali kot nje- gov vitalen del. Mlekarice, služkinje, peka se nihče ni bal; trgovec, delavec, intelektualec v svoji politični in nacionalni zg ra jenosti, v svoji ekonomski moči, v svoji razgledanosti postanejo lahko nevarni tekmeci. Kako izgnati slovenskega demona iz paradiža madvse italijanskega Trsta*? Tako, da ga zanikaš, da mu odrečeš kakršnokoli osebnost, ka kršnokoli možnost ustvarjalnosti. Kakor stari faraoni, ki so svoje zasovražene prednike obsodili na dvojno smrt, s tem da so ukazali uničiti njihovim kipom obraze in izbrisati njihovo ime iz marmornih napisov, tako nas nekateri someščani obsojajo na nebivanje s tem, da nas v mestu nočejo videti: treba je iti na Opčine, na Prosek, v Gabrovico ali Ricmanje, da srečaš Slovenca. Medtem ko je tekla beseda o teh in podobnih vprašanjih, je moj pogled begal po pretresljivi, razstavi fotografij Maria Magajne. Na njih je vihrala zgodovina naših zadnjih štiridesetih let, iz njih je dihalo moje lastno življenje v celem plazu spominov, iz njih je vela bližnja preteklost Trsta v vsej svoji tragični razklanosti. In oblikovala se je misel: brez Slovencev bi Trsta, takšnega kakršen je. s svojimi sladkostmi in trpkostmi, ne bilo. Tistega Trsta, v katerem je delalo in živelo toliko naših žlahtnih ljudi. Kakšne škoda, da med njimi in italijanskimi ljudmi dobre volje ni prišlo do dialoga, da tega dialoga še danes nismo uspeli ustvariti. Koliko novega in živega bi lahko skupaj zgradili. Kje leži krivda? Morda tudi pri nas? Ne vem. S Herzenom lahko samo ugotavljam, da smo kakor dvoglavi orel: imamo eno srce, a naši pogledi so uperjeni v nasprotne smeri. JOŽE PIRJEVEC ZAMENJAVE V SALVADOR!) SAN SALVADOR - Voditelj salvadorske krščanske demokracije Napoleon Duarte je novi predsednik te srednjeameriške države, kjer je samo letos zaradi političnega nasilja izgubilo življenje 9 tisoč ossb. Predsinočnji sklep civilno - vojaške hunte pa ne pomeni nič dobrega, saj je o-očitno, da se je vladajoči režim pomaknil proti desni, saj so iz njega izločili vse častnike, ki so ob puču leta 1979 obljubljali «plura-lističen in napreden režim*. Politični opazovalci so prepričani, da je spremembi botrovala tudi republikanska zmaga v ZDA, saj so v novem režimu le ljudje, ki slepo zaupajo v vodilno vlogo ZDA, ki jim lahko edine zagotovijo njihove privilegije. «Koprska srečanja* pomembna pobuda Unije Italijanov KOPER — S slavnostnim sprejemom, ki so ga včeraj popoldne priredili predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko in ki so se ga udeležile družbeno-politične osebnosti iz Slovenije, Hrvaške in Furlanije - Julijske krajine, se je končala prva izvedba »Koprskih srečanj*, častni gost srečanja je bil znani publicist, zgodovinar in diplomat iz Beograda, Slobodan Nešovič. V pozdravnem govoru je Nešovič podčrtal pomen tega dogodka, ki nedvomno bogati kulturno in umetniško dejavnost v Jugoslaviji in ki poglablja prijateljske odnose z Italijo v duhu osimskih sporazumov. Za jugoslovanskim uglednim publicistom je prevzel besedo predsednik deželnega sveta F-JK Mario Colli, ki je pozitivno ocenil najnovejše pobude Unije Italijanov predvsem kar zadeva zgodovinske raziskave, ki bodo s časom nedvomno še pridobile na pomenu. Ob koncu «Koprskih srečanj* so v mestnem gledališču nastopil« še folklorne skupine iz Umaga in Vodnjana. E. O. Smrt uglednih slovenskih literatov LJUBLJANA — V 84. letu starosti je v Ljubljani umrl Božidar Borko, kritik, publicist in dolgoletni urednik Cankarjev založbe. Pred vojno je bil urednik revije «Življenje in svet* ter eden od uredniko-. časopisov «Naša doba* in »Ljubljanski zvon*. Po vojni je pri Slovenskem knjižnem zavodu in Cankarjevi založbi soustvarjal temelje sodobnega slovenskega založništva. Jutri pa bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev žalna seja za umrlim Ignacem Koprivcem, pisateljem, ki je upodobil življenje in razredni boj na kmetih med narodnoosvobodilno borbo. TRŽAŠKO OBČINO PRISILITI, DA SPOŠTUJE SPREJETE OBVEZNOSTI Napredne politične stranke so dolžne preprečiti razlastitve na Kolonkovcu Nažrt PEEP je treba revidirati in ljudska stanovanja tam graditi, kjer ne bodo prevesila družbenega ravnotežja - Usposobiti za vselitev zgodovinsko jedro Trsta Je kolonkovskim vrtnarjem zares usojeno, da svojo dragoceno zemljo žrtvujejo finančnim interesom brezobzirnega podjetništva in političnim špekulacijam, ki jih ti interesi porajajo? Takole se vprašujejo zaskrbljeni kmetovalci in siceršnji zemljiški lastniki, ki jih hoče tržaška občina razlastiti, da na njihovih parcelah izpelje načrt o cenenih in ljudskih stanovanjskih gradnjah (PE EP). Kolonkovčani se zoper ta naklep, kot znano, že dolgo borijo ob zaslombi Kmečke zveze, Slovenske kulturno gospodarske zveze, jusar-jev pa še nekaterih drugih organizacij, kaže pa, da bitke ne bodo dobili brez učinkovitega nastopa demokratičnih političnih strank. Delegacija prizadetih je v spremstvu zastopstva KZ imela v zadnjem času vrsto sestankov, da bi izbojevala rešitev problema Kolonkovčanom v prid: 27. novembra se je sešla z občinskim odbornikom za urbanistiko Rossijem (navzoč je bil tudi odv. Peter Sanzin, ki zastopa interese zemljiških posestnikov), 5. in 11. decembra s predstavniki gradbenih zadrug (ACLI, Fanin, 1. maggio, Cooperativa edilizia, Trieste 77), 6. t.m. z zastopniki gradbenikov (Lloyd Adriatico, Viside, Cooperativa brac-cianti di Sassuolo) in 10. t.m. s predsednikom Sklada za Trst Pitto-nijem. Stike je navezala tudi s političnimi silami. Z rezultati teh snidenj se je ko-lonkovsko prebivalstvo seznanilo včeraj in ti rezultati niso kdo ve kako obetavni. Politični predstavniki so namreč izrazili solidarnost s prizadetimi, sprejeli so politične obveze, niso pa prizadetim postregli tudi z upravnim jamstvom, ki je e-dino važno. Jamstvo zadeva sprejetje zahtev, ki jih strnemo lahko v štirih glavnih točkah: splošni načrt PEEP je treba tako revidirati, da bo upošteval nujo po zaščiti in razvoju kmetijstva ter specifične družbeno-gospodarske stvarnosti na Kolonkovcu (kot tudi pri Sv. Ivanu, na Opčinah in pri Sv. Sergiju), ob čemer ni mogoče seveda mimo vprašanja, da tu prebivajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti; u-resničiti je treba varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu na vsem območju od Sv. Ane do Kolon-kovca in opredeliti razvojne smernice za obstoječe zgradbe upoštevajoč zahteve krajanov; fiačrf PEEP na.i se tako preustroji, da se- pro- storsko skrči predel B (na Kolonkovcu), da se, skratka, zazidljivo območje omeji; nazadnje mora raz-lastitelj takoj poravnali morebitnemu razlaščencu 4/5 dejanske vrednosti odtujene mu zemlje. Kolonkovski prebivalci, kakor sploh vsi Slovenci in vsi demokratje, načelno nasprotujejo kakršnemu koli gradbenemu posegu na Kolonkovcu, ker bi takšni posegi bili iz katerega koli zornega kota neutemeljeni. Prvič, ker naravni prirastek v tržaški občini neprestano upada in zato ni potrebno graditi toliko novih stanovanj. Drugič, ker bi bilo treba povpraševanju po ljudskih stanovanjih ugoditi z uporabitvijo najmanj 5.000 praznih stanovanj, ki jih lastniki v špekulacijski računici nočejo oddati zaradi tako imenovane pravične stanarine, ter z usposobitvijo zapuščenih in zaenkrat nevseljivih poslopij, ki jih je tudi izven zgodovinskega centra (starega mesta) nebroj. Tretjič, ker je tržaška občinska uprava dolžna izpeljati čimprej podrobni načrt «Semerani» o «revitalizaciji» starega mesta; načrt je bil sprejet že leta 1977. Na tržaškem županstvu se za vse to -eveda ne zmenijo, ampak s stanovanjskimi gradnjami rinejo v predmestje v brk slovesni obvezi z dne 26. januarja 1979, da se predmestja ne dotaknejo, dokler ne bo izdelana varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu za njegovo prilagoditev deželnemu urbanističnemu načrtu. In zakaj? Ker si nihče ne upa drezati v nepremičninsko bogastvo zavarovalskega magnata v starem mestu in je zaseg kolonkov-skih vrtov in vinogradov tudi sicer lepa priložnost za «nacionalno bonifikacijo*. (dg) POSVET KPl O DRŽAVNIH SOUDELEŽBAH Trst ne sme zamuditi priložnosti ki jih nudijo osimski sporazumi Obrati z mešanim kapitalom za utrditev tukajšnjih industrijskih struktur Kako premostiti krizo v tržaških tovarnah z državno soudeležbo Vprašanje lokacije skupne industrijske cone, ki jo predvidevajo o-simski sporazumi, je povzročilo med tržaškim prebivalstvom pravi razkol, ki je praktično zasenčil vse tiste pozitivne elemente gospodarskega dela bilateralnega dogovora, ki utegnejo odločilno prispevati k premostitvi čedalje hujše krize v tržaški industriji. Nasprotovanje dela tržaškega prebivalstva lokaciji cone na Kčasu je treba pač upoštevati in italijanska in jugoslovanska vlada bi se lahko zmenili tudi za drugačno lokacijo skupne industrijske strukture. Najboljša pa bi bila najbrž varianta, po kateri naj bi v smislu gospodarskega dela osimskih sporazumov uresničili vrsto industrijskih obratov z mešanim italijanskim in jugoslovanskim kapitalom, ki naj bi ne bili nujno zbrani v okviru določene ozemeljske ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiMMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin URADNO SO JO ODPRLI VČERAJ POPOLDNE Nova telo vadnica SZ Bor na «1 maju velika pridobitev za Slovence v mestu «Platnenica» ali «balon», kot so ga borovci poimenovali, bo služil za razvejano dejavnost društva, ki se je v zadnjih dveh letih zelo razširila - Predsednik društva arhitekt Mitja Race o važnosti novega objekta «Danes predajamo svojemu namenu naš novi športni objekt. Za člane našega društva pomeni to velik dogodek, prepričan pa sem, da je ta pridobitev velike važnosti za vso slovensko manjšino ter za vse tržaške športnike.* S temi besedami se je predsednik športnega združenja Bor arh. Mitja Race v uvodnih besedah svojega pozdrava obrnil na predstavnike oblasti, na goste, na bivše in še aktivne športnike ter na vse tiste, ki so se včeraj udeležili otvoritve nove dvorane ŠZ Bor na stadionu «1. maj*. Med gosti bi še posebej omenil kvestor-ja dr. Bartolinija, jugoslovanskega konzula v Trstu Plečasa, predsednika ' in tajnika- Slovenske kultumo-gospodarske Zveze Raceta in Udoviča, predsednika pokrajinskega odbora CONI Fellugo, predsednika tr- ®trnom■•rti AN PIA - ANED — Trst VZPI - ANPI — Trst - Opčine OB 39. OBLETNICI MUČENIŠKE SMRTI Danes, 14. decembra 1980, ob 15. uri na Pikelcu - Opčine KOMEMORACIJA PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV Govorila bosta: MARINO PEČENIK in prof. PAOLO ŠEMA Predsedovala bo: MELITA MALALAN Sodelovala bosta: Ženski in moški pevski zbor SPD Tabor - Opčine žaške košarkarske in odbojkarske federacije Jacopuccija in Iacolina ter predstavnike številnih slovenskih športnih društev in drugih organizacij. Nova Borova dvorana «platneni-ca*, ali «balon*, kot so ga sami poimenovali, sodi med tri ali štiri največje pokrite športne prostore v Trstu; predvsem bo služila mladi in tudi starejši družini slovenskih športnikov iz mesta, ki se udejstvujejo v okviru več kot pred 20 leti ustanovljenega ŠZ Bor, čigar dejavnost se je v zadnjih letih tako zelo razvila, da so postali dosedanji vadbeni prostori pretesni. Pojavila se je torej potreba po novem vadbenem prostoru, ki so ga borov- hničnih organov z načrtovalci in izvajalci, le ures-Tiičitr? v vini «V imenu vseh borovcev se obvezujem* je predsednik Race sklenil svoj pozdravni nagovor, «da bomo ta športni objekt čuvali in vzdrževali, tako da bo skupno s staro i dvorano in z dopolnilnimi športnimi j strukturami, ki jih imamo še v na-; Črtu, pripomogel k temu, da bo postal stadion «1. maj* eno izmed pomembnih zbirališč Slovencev iz mesta ter obenem prostor, kjer naj bi se še bolj utrjevale vezi med mladimi športniki tu živečih narodnosti magali dograjevati most prijateljstva med sosednjima državama.* Otvoritvena slovesnost se je sicer začela pred novo dvorano — «balonom», kjer je najstarejši član in gotovo med najbolj zaslužnimi osebami društva ter bivši predsednik ŠZ Bor Stanko Pertot prerezal trak, nadaljevala pa se je v dvorani sami z nastopom najmlajših predstavnic društvenega gimnastičnega odseka pod vodstvom prof. Olge Pavletičeve. Pozdrave je prinesel tajnik SKGZ Dušan Udovič, ki je med drugim poudaril, da je realizacija tega objekta izrednega pramena za Slovence, saj stoji v samem mestnem središču, kjer je slovenska narodnostna skupnost še posebej izpostavljena raznarodovalni asimilaciji, - Čestitke ŠZ Bor za no-j vo strukturo je prinesel tudi pred- I sednik,.pokrajinskega odbora CONI dr. Felluga,- .celotno manifestacijo pa je povezoval član društvenega glavnega odbora Livij Valenčič, cone, temveč ločeni drug od drugega. Poglavitno je le. da Trst v sedanji kritični fazi svojega gospodarstva ne zamudi priložnosti novega zagona, ki jih proizvodnim dejavnostim nudi gospodarski del o-simskega sporazuma. Te misli je med drugim izrazil včeraj praši. A. Cuffaro na javnem shodu o problemih državnih soudeležb, ki jo je y dvoran' v Ul. Ma-donnina priredila tržaška avtonomna federacija KPI. Na skupščini, ki jo je vodil pokrajinski tajnik stranke Tonel, je uvodno poročilo pradal odgovorni za gospodarstvo in delo Poli. Poročevalec je opozoril na i-zredno težak položaj, v katerega je v zadnjih letih zašlo področje državnih soudeležb v Italiji, ki je bilo konec lanskega leta — in ta edini pradatek je dovolj zgovoren — skupno zadolženo za 34.270 milijard lir. Razloge za takšno nazadovanje je iskati predvsem v neodgovornem vodenju podjetij, v pomanjkanju načrtovanja in prave gospodarske politike, v brezbrižnosti vlade in v pogojevanju proizvodnih struktur praktičnemu spletkarjenju za utrjevanje oblasti demokrščanskih krogov. Težave, ki tarejo državne soudeležbe v vsedržavnem merilu, so prisotne tudi na Tržaškem, kjer otež-žujeta položaj prizadetih obratov še dva dodatna dejavnika krajevnega značaja: konservativna miselnost tukajšnjih poslovnih krogov in skoraj prapralna odvisnost od sklepov, ki se tudi za pradročje državnih soudeležb sprejemajo v Rimu. Med tukajšnjimi obrati z državno soudeležbo poslujeta z uspehom le tovarna VM in Tržaški Lloyd, železarna I talsider se nahaja nekje na meji rentabilnosti, vsi drugi obrati, od GMT do Tržaškega arzenala - Sv. Marka, pa so v resnih težavah. Za izhod teh obratov iz krize je nujen «paket» prasegov, ki naj obsega primerno načrtovanje, tehnično in finančno «odzdravitev» podjetij, zagotovitev primerne avtonomije in odpravo odvečnih političnih primesi. K temu cilju morajo v tem trenutku stremeti složno vse demokratične sile na našem območju. Lep koncert zbora «Fran Venturini» Zbor «Fran Venturinh od Domja je že dobro poznan našemu občinstvu, saj posreduje dobro petje, tako da ga poslušalci radi poslušajo. Nemara ga bodo sedaj še rajši, saj je zbor dosegel v zad njem času viden napredek in se ne zadovoljuje več s podajanjem enostavnih pesmi, ampak skuša naštudirati tudi take, ki so slovenskemu ušesu bolj tuje in zaradi te,-ga težje, vsaj po ritmu, dojemljive. In v tem, moramo reči, je moški pevski zbor od Domja uspel. Da je res tako priča tudi sinočnji koncert v Prosvetnem domu na Opčinah, kamor je pevce od Do mja povabilo kulturno društvo Tabor. Zbor je tako v zelo pestrem in raznolikem programu posredoval skoraj dvajset skladb, od katerih je bilo sedem tudi v drugih jezikih. Zborovodja Ivo Tavčar je v svojem štiriletnem delu uspel, kar je v zadoščenje njemu in seveda vsem požrtvovalnim pevcem. Skupnost vinogradnikov iz Pod-lonjerja izreka Emilu in Mariu (U-čotu) globoko sožalje ob prerani smrti očeta. Včeraj v Rižarni svečanost ob XI. obletnici pokola na Trgu Fontana . mi,m .....mu »..»m STROGA RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA Dosmrtna ječa za Eiulia Cossetta Ljudski sodniki so šli celo preko zahtev javnega tožilca - Obremenitvene okoliščine so prevladale Za Giulia Cossetta, morilca iz Škednja so izrekli najstrožjo kazen, ki jo italijanski kazenski zakonik pozna. Porotno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Lugnani (svetnik Ligo-ri, šest ljudskih sodnikov) je včeraj ob 17. uri, po triurnem posvetovanju, izreklo razsodbo, 34-letnega Cossetta je zaradi hladnokrvnega u-mora svoje 29 letne žene Marcelle Mikolič obsodilo na dosmrtno ječo. Porotniki so po razmeroma kratkem času zasedanja v posvetovalni dvorani v bistvu zavrnili tudi zahtevo javnega tožilca dr. Claudia Coassina, ki je za obtoženca zahteval 26 let zaporne kazni in se o-dtočili za tako razsodbo. Upoštevali so splošno olajševalno okoliščino, ker se Cossetto nikdar prej ni pre krši' proti zakonu, zavrnili so eno obtoževalno okoliščino, in sicer da je obtoženi moril iz neznatnih in nepomembnih vzrokov, toda naprtili so mu najstrožjo kazen, ker so, kot je dr. Lugnani pojasnil, obremenitvene okoliščine prevladale nad olajševalnimi. Na včerajšnjem zadnjem zaseda nju je najprej govoril drugi Cosset-tov zagovornik, dr. Giordano, ki je skušal v svojem nagovoru dokazati porotnikom, da obtoženec svoje žene ni premišljeno umoril, pač pa da jo je ustrelil v zanosu ne vzdržljivega besa. V labirintu zakonov in členov kazenskega zakonika je poiskal te, ki naj bi razbremenili težko obtožnico in prepričali porotpike — očitno brez uspeha. Giordanu sta nato ugovarjala Mor-gera In Antonini, zastopnika oškodovane stranke; v zelo kratkem nagovoru še tožilec Coassin in končno jo zadnjo besedo dobil zagovor nik. Naj pri tem omenimo, da je sodišče obsodilo Cossetta tudi na poravnavo odškodnine materi, bratu in sestram Marcelle Mikolič, na kritje sodnih stroškov in stroškov za zastopnika oškodovane stranke. Poleg tega mu je odvzelo očetovske pravice. Giulio Cossetto je razsodbo mirno sprejel. Brez besed in vidnega vznemirjenja, s povešenim pogle dom, prav tako kot je vse te dni sledil dnevnim razpravam. Ves ta čas je spregovoril izključno takrat, ko ga je predsednik pozval: v skopih besedah je odgovarjal na vprašanja. Njegovo zadržanje, njegova neprodornost, ki se je lahko tolmačila na več načinov — odvisno pač od zornega kota — mu nedvomno nista pripomogla, da bi si med porotniki pridobil usmiljenje ali pomilovanje. Tudi številno občinstvo, ki je dan za dnem prihajalo na proces in sledilo obravnavam v pozne večerne ure, je mirno poslušalo Lugnanije-ve besede, čeprav je treba reči, da marsikdo take razsodbe ni pričakoval — niti tožilec ne. Pravici je torej zadoščeno. Toda primer še zdaleč ni zaključen in pri tem ne mislimo na priziv. Mar cella Mikolič je mrtva. Ostaja mala Manuela, ki je sedaj brez matere in očeta — brez teh torej, ki so za vsakega otroka vse. Nanjo ne gre pozabiti. V par dneh sodnijske razprave je bilo mogoče slišati marsikaj. Nobenemu od prizadetih ni bilo prizaneseno: sodna palača ni za tenkočutne. Odvetniki so izkoristili tudi najbolj dvomljive argumente, da bi speljaii vodo na svoj mlin. še sreča, da Manuela ni mogla vsega slišati. In zato lahko le upamo, da ji bo v prihodnje prizanešeno in da ne bo največja žrtev te tragedije postala žrtev odvetniških spletk. Od jutri dalje družinska posvetovalnica tudi za dolinsko občino Včeraj je bila v Rižarni pri Sv. Soboti krajša slovesnost, s katero prav tako pa naj bi tu po-1 je odbor za zaščito vrednot odporniškega gibanja in demokracije obudil spomin na pokol, do katerega je prišlo pred enajstimi leti na milanskem Trgu Fontana, kjer je zločinska bomba strla mnogo nedolžnih življenj. Včerajšnja slovesnost je tudi potrdila ponovno vero v demokracijo in svobodo, zoper kakrš, ni koli obliki terorizma. Predsednik tržaške pokrajine dr. Carbone je položil venec pred ploščo v Rižarni, državnem spomeniku, s katerim se je Italija vsaj delno oddolžila žrtvi borcev, ki jih je črna nacifašistična roka krvoločno umorila. Svečanosti so se poleg nekaterih demokratičnih meščanov udeležili tudi dolinski župan Edvin Švab, nabrežinski župan posl. Albin Škerk, načelnik svetovalske skupine KPI pri tržaški občini Fau-r.to Monfalcon, dolinski podžupan Marino Pečenik ter odbornika tržaške občinske uprave Bassani in Colombis. kam na razpolago ginekolog, psiholog, pediater, socialna delavka in babica. Posvetovalnica bo odprta štirikrat tedensko; v ponedeljkih bodo na razpolago od 9 30 do 11.30 babica, od 12.30 do 13.30 pediater, od 9.30 do 13.00 pa socialna delavka ter psiholog; v torkih bo ginekolog (od 10. do 11. ure) in v četrtkih pediater (od 11. do 12. ure); v petkih bodo v posvetovalnici ginekolog (od 11. do 12. ure); babica in socialna delavka (od 17. do 19. ure). • V torek ob 17. uri bodo v umetnostni galeriji v Miljah otvorili razstavo tržaških umetnic, ki jo organizira ZŽI-UDI. Izkupiček prodanih slik bodo umetnice namenile gradnji otroških jasli na potresnem področju. • Zaradi vzdrževalnih del na progi št. 2, jutri zjutraj ne bo vozil openski tramvaj. Do 14. ure bodo namesto tramvaja vozili avtobusi. POPRAVEK V včerajšnji osmrtnici MARIJE KRALJ vd. Carli je bilo pomotoma napisano žalujoča hči Zora namesto Dora. mm.. Navdušujoč uspeh bistriškega kulturnega večera v Nabrežini Po družinskih posvetovalnicah v Miljah, v Nabrežini in pri Sv. Soboti bo jutri začela delovati tudi l..™. f.om *«.. družinska posvetovalnica dolinske i te, člani literarnega društva Ilir-občine v Boljuncu, kjer bodo stran I ska Bistrica, folklorna in tambura- V dvorani SPD I. Gruden so de-vinsko-nabrežinski občani z županom Škerkom na čelu sinoči toplo sprejeli v svojo sredo kulturno-prosvetne delavce iz Ilirske Bistrice v spremstvu predsednika občinske skupščine Bojana Brzine. To je bil nov korak na poti do pobratenja med občinama, ki ležita znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora in ki ju vežejo sorodne zgodovinske izkušnje. Vi gradite svobodno in socialistično domovino, .je dejal v pozdravu gostom župan Škerk, mi pa se še zmerom borimo za svoje pravice; vemo, da nas zaščitni zakon ne bo zadovoljil, treba ga bo izboljšati in pri tem nujno potrebujemo pomoči in solidarnosti iz ma tične domovine. Moški pevski zbor Dragotin Ket- ška skupina iz Jelšan ter mladi pianist Matjaž Šajn so voljo po utr ditvi prijateljstva in bratskega sodelovanja potrdili z navdušujočim kulturnim sporedom, ki je občinstvu v nabiti dvorani izvabil srčno odobravanje z željo po čimprejšnjem novem snidenju, (dg) Podlegla poškodbam par ur po sprejetju v bolnico Po štirih urah je na oddelku za oživljanje izdihnila 76-letna gospodinja Valeria Cosar vd. Laudato, ki so jo, ob 17.55, nezavestno spre jeli v mestno bolnico. Cosarjevo, ki je bila doma v U-lici Bonomo 5, je na Ulici Giulia pri prehodu za pešce podrl avto znamke fiat 128, v katerem se je v smeri Sv. Ivana peljal 39-letni Tullio Miani. V nesreči je ženska utrpela močan udarec v glavo. v ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ZORKA REBULE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli lastili njegov spomin. Posebna zahvala g. Makucu, :boru in vsem darovalcem cvetja. način po-pevskemu SVOJCI Salež, 14. decembra 1980 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin RAFAELA SEMCA Posebna zahvala pevcem in darovalcem cvetja. Hči Anamarija z družino Trst, 14. decembra 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega BRUNA CERKVENIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način polastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Donijo, 14. decembra 1980 13. t.m. zjutraj nas je za vedno zapustila naša draga MARY KOSMINA vd. KANC Pogreb bo v torek, 16. t.m., ob 12.30 iz kapele na pokopališču v Barkovljah. Žalostno vest sporočajo brata Milan in Rado, sestra Gloria z družinami ter drugo sorodstvo ■ Predraga teta Mary bo ostaja v trajnem spominu nečakom: Nevi, Nadji, Dariu, Sandri, Barbari, Marti, Mauru in Pavlu ter pranečakom Petru, Marku in Davidu kot tudi njihovemu očetu Sandru. a, Trst, Domžale, Mengeš, Volčji grad pri Komnu, 14. 12. 1980 Žalovanju se pridružujejo Majda, Beba in družine Kanc. (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili ieležni ob izgubi nepozabnega LUCIANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tem žalostnem trenutku. Posebna zahvala vaškemu pevskemu zboru. / Družine Arbore, Duskovic, Murolo Boršt, 14. decembra 1980 (PogrebhB^^Jetje1 -^Uf. Zonta' ty črpalkah v Rožni dolini. Takole za 15 do 20 odstotkov več kupcev imajo zaenkrat, po vsej verjetnosti pa se bo dotok avtomobilistov s tujo registrsko tablico še povečal. V zvezi s podražitvijo bencina je predsednik soriškega avtomobilskega kluba Mario Tirel poslal ministrskemu predsedniku Forlaniju protestno brzojavko. to delo orisal univ. prof. Darko Bratina, med poslušalci, avtorjem in prof. Bratino pa se je razvil pogovor o vsebini filma. Dve razstavi slovenskih slikarjev V Šempetru ob Soči in v Gorici sta napovedani dve razstavi slovenskih umetnikov. V občinski galeriji v Šempetru odprejo danes zjutraj razstavo slikarja Paola Tonzarja iz Gradišča in novogoriškega grafika Nedeljka Pečanca. V razstavni galeriji avditorija v Gorici pa bodo, na pobudo goriške občine, v soboto, 20. decembra, ob 18.30, odprli razstavo slovenskega slikarja Danila Jejčiča iz Ajdovščine. DEŽURNE BENCINSKE ČRPALKE GORICA: Esso, Ul. Aquileia; Total, Trg Municipio; Mach, Ul. Lungo Isonzo; IP, Ul. Manzano; Esso, Tr7a51ffl nlina TRŽIČ: Agip, Ul. Valentinis; Total, Drevored San Marco; IP, Ul. 4. novembra. KRMIN: Esso, Drevored Venezia Giulia. GRADIŠKA: Esso, Trg Unita. FARA: Chevron, Ul. Gorizia. Kino Filmski večer agencije Alpe Adria V predavalnici v Ulici delta Croce so v petek zvečer predvajali kratkometražni film — diplomsko nalogo mladega tržaškega absolventa zagrebške akademije za režijo Marka Sosiča. Na večer je goriško publiko povabila televizijska agencija Alpe-Adria. Njen direktor Bogo Samsa je povedal, da je agencija sprejela pokroviteljstvo nad izdelavo tega filma in nudila na razpolago svoje tehnične aparature. To je le prvenec, vendarle se moramo Slovenci v zamejstvu posluževati vseh sredstev sodobne tehnike tudi v u-metniškem izražanju in živeli ter delati tako kot v raznih krajih sodobnega sveta. Po predvajanju je Gorica VERDI 15.00 - 22.00 »Ho fatto splash*. M. Nichetti. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 »Count down — dimensione zero*. K. Douglas in K. Ross. Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 »La ripeten-te fa Tocchietto al preside. Barv-1 ni film. Trži c EXCELSIOR 14.00-22.00 »Mia mo-glie e urta strega*. PRINCIPE 14.00-22.00 »The black hole — il bučo nero». Kora Gorica in okolica SOČA 10.00 »Norosti Popaja*. Ameriška risanka. 16.00 »Človek iz San Fernanda*. Ameriški film. 18.45—20.30 »Križana ljubimca*. Japonski film. SVOBODA 16.00 »Tom in Jerry največja sovražnika*. Risanka. 18.00—20.00 »Človek iz San Fer-nanda*. Ameriški film. DESKLE 17.00 -19.30 »Galaktika vsemirska postaja*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio Ul. Romana, tel. 40-497. Pavlina Komel S Pavlino Komel je najtesneje povezano vse pevsko delovanje na Goriškem. Njena veiika zasluga je predvsem v tem, da je tudi v naj-' manjši vasi na Goriškem, kjer je komaj mogoče misliti, da bi se prosvetno udejstvovali, ustanovila in vodila pevski zbor. Njena usmerjenost v tovrstno glasbeno dejavnost se je začela takoj po vojni, ki jo je Pavlina Komel bridko okusila, saj je eno leto preživela v zloglasnem nemškem koncentracijskem taborišču Osvviecimu. Že leta 1946 deluje na pravkar ustanovljeni glasbeni šoii. kjer pomaga odpravljati vrzeli na tem področju, saj izhaja iz glasbene družine, ter ji je bil za učitelja glasbe sam njen oče. Leta 1949 se je lotila pevskih vaj. In od tistega leta dalje je vadila in še vadi vrsto zborov po domala vseh goriških vaseh. Tako bo letos 2. a-prila skupno s pevci slavila 30-let-nico delovanja pevskega zbora v Dolu. Če pa kronološko pregledamo njeno delo, potem bomo začeli 1 ^pmljaiaLtkjer je vodila zbor, sicer-samo dva meseca, že leta 1949. P®' tem je več. kot tri leta hodila vadit na Peč. Tudi tu so se vaje pričele 1949. leta. Jeseni istega leta pa je prevzela še Vrh, tako da je vodila dva zbora hkrati. Nekaj časa je v letu 1952 vodila zbor v Šentmavru, aprila 1951. leta pa zbor v Dolu. Deset let, od 1964. do 1974. leta je pevsko kulturo prinašala zboru prosvetnega društva «Srečko Kosovel* v Ronkah. Poskušala se je tudi z otroškima zboroma v Pev-mi in v Dijaškem domu. Koliko nastopov je opravila v tem razdobju? Številka pri tem ni važna. Pod vodstvom Pavline Komel je nastopalo veliko zborov in mnogokrat. Ob najrazličnejših priložnostih. Nikoli se niso umikali, kadar so jih kam klicali. Tako je prav. Tako smo živi in tudi močn; Razna obvestila Danes, 14. t.m., ob 17. uri gostuje v prosvetnem domu »Anton Gregorčič* v Štandrežu dramska skupina društva Sedej iz Števerjana * igro J. Jalna »Srenja*. PD »Naš prapor* vabi na filmski večer, ki bo v sredo, 17. decembra, ob 20. uri v prosvetni dvorani v Pevmi. Miladin Černe bo prikazal film o potovanju po Burmi, Singa-puru, Borneu in Sumatri. Doberdobska občinska uprava obvešča, da je do 20. decembra podaljšan rok za najetje enega geometra v občinsko službo. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na županstvu. Prosvetno društvo »Oton Župančič* priredi 31. decembra v Domu Andreja Budala tradicionalno Silvestrovanje. Rezervacija miz od ponedeljka, 15. decembra, vsak večer od 17. do 19. ure v domskih prostorih. CIStSS2HHi V spomin sester Zore in Angele Zavadlav daruje Katarina 10.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. V sklad za dograditev Kulturnega doma v Sovodnjah str. družini Cin-gerli in Marušič prispevali 30.000 lir. Trgovina Štraus iz Gorice je za opremo Kulturnega doma prispevala ploščice za pod v dvorani. Obrtnik Drago Tomšič iz Sovodenj pa je v isti namen prispeval material za vodovodno ter električno inštalacijo. športnemu društvu Sovodnje so sovodenjski 40-letniki darovali' 76 tisoč lir. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način po-, častili spomin našega predragega MAKSA PAVLETIČA zlasti g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Družina Pavletič Rupa, 14. decembra 1980. GORIŠKI DNEVNI ENA IZMED TOLIKIH ftftlVfH OBTOŽB FAŠISTIČNEGA SmŠCA_ 13 Slovencev obsojenih na 330 let ječe niso pa bili krivi za umor financarja Ob Andrejevem 1930. so fašistične oblasti obtožile domačine umora finantarja pri Koprivišču ■ Spomini še danes preživelih obtožencev ■ O tem procesu je predsednik Sandro Pertini govoril z internirancem Ivanom Lebanom «Tišina» Viljema Zavadlava Letos mineva 5o let, odkar so fašistične oblasti obdolžile skupino Vaščanov iz Koprivišča (Kal nad Kanalom) in nekaterih sosednih Zaselkov uboja italijanskega financarja. S to reportažo naj skromno Obudimo spomin na dogodek, ki je vaščane strahotno prizadel in pretresel ljudi daleč po Primorski. Kdo je financarja ubil, še danes Oi bilo javno in uradno pojasnjeno ta tudi ni bilo poskrbljeno, da bi ljudje, tako krivično osumljeni in obsojeni, dobili (večina že po smrti). vsaj skromno zadoščenje. Zaradi tega uboja je popolnoma po nedolžnem prišlo 13 ljudi pred zloglasno sodišče, ki ga je fašistična vlada ustanovila 1926. leta, ko je ž zakonom o obrambi države *pet uvedla smrtno kazen za zločine proti državi. Ta zakon so izvajali predvsem in posebno Strogo trav proti > Slovencem. MnOge je prizadel povsem po nedolžnem. Njegovo krutost in krutost zakonodajalcev in izvajalcev so strahotno bbčutili na 30 in 20 let obsojeni Ptef$n Močnik, Ivan Jug, Donat, Lipičar, Valentin Lipičar, Leopold Lipičar, Avguštin Močnik, Rudolf-Pregelj, Andrej Brezavšček, Anton Lipičar, Jožef Šavli, Leopold Šuli-Boj, Leopold Lango in Marko Močnik. Občutili so to krutost njihovi Svojci, občutila je vsa Primorska. Najstarejši Štefan Močnik, tedaj ktar 65 let, naj bi bil prišel iz zapora 1960. leta, pri svojih 95. če bi jih toliko doživel. Osem jih je prebedel, kot vsi drugi, razen Ivana Juga, ki je prišel na svobodo šele 19«. živijo še Ivan Jug, Leopold Šuligoj, Anton Lipičar, Leopold Lango in Andrej Brezavšček. Poskušajmo s pomočjo nekaterih tah še živečih žrtev fašističnega Posebnega sodišča in nekaterih drugih vsaj medlo obuditi spomin na ta zločin nad ljudmi, ki so bili krivi samo zalo. ker so bili Slovenci. Zadnjega novembra 1930. je bilo v gostilni v Koprivišču, pri Primoževih, pri Štefanu Močniku, pre-eej ljudi, mlajših in starejših. Spotoma so se ustavili tudi financarji, ta jim je gostilničar vljudno postregel. Ti so kmalu odšli, domači pa, nekateri so se začeli razdajati, drugi posebno mlajši, so o- »tali do ure, ko so gostilno zapr d. A mladim se še ni dalo domov, tai so, še v Breg. vasico malomad Kopriviščem. da bi pri Piskovih ob harmoniki še malo zaplesali. ■ Nihče &e slutil ni, kakšno goi*je sfe prijavlja. Leopold Šuligoj, po domače Kalanov iz Gabrovca se spominja, kako so se tistega mirnega popold-heva fantje zbrali pri balinanju. Spominja se tudi, da je kmalu po ®dhodu financarjev nekdo prišel v gostilno in dejal, da so streljali gori nad vasjo. Toda za to se ni hihče prav zmenil, Ivan Jug iz malo bolj oddaljenega Zabrda je tisti popoldan prišel slučajno, pravzaprav po opravkih v gostilno. Na prigovarjanje fantov je ostal in ko so gostilno zaprli je šel tudi on z drugimi v Breg. Malo so zaplesali, ko so se hrupoma odprla vrata. V sobo so Planili karabinjerji in eden od fi-hancarjev. Na hitrico so vse preiskali, vrgli iz postelj domače, starih, preiskali vso hišo in potem vse nagnali v gostilno, kjer so bila vsa okna zaprta in vse zastraženo. Tam se je nadaljevalo zasliševanje, grobo in ponižujoče. Okrog polno čš, kot se Ivan Jug spominja, so Prišli z nekakimi avtobusi in jih Odpeljali. Koliko ljudi se je tisto boč in naslednje dni ter tedne ata.šlo v zaporih, menda nihče ne. ve. Govorijo o 170, pravijo pa, da jih je lahko bilo še več. Po cestah th poteh so polovili vse, ki so se jim zdeli sumljivi. Bilo pa je tisto noč in naslednji dan na poti Veliko ljudi. Bilo je ob Andrejevem sejmu v Gorici: ljudje s hribov so hili na ta sejem navezani, pa so *e že ponoči odpravili peš bodisi ha vlak ali kar po hribih v Gorico. Nekatere so po prvih zaslišanjih spustili domov, druge pa obdržali mesec, dva in tudi več. Nihče ni mogel doumeti, kako da jih dolžijo uboja financarja. Zasliševali so jih posamič, jih zapihali v samice, zasliševali zgrda, grozili z ustrelitvijo, z dosmrtnim Sgporom, obljubljali prostost, če Priznajo, da .je ta in ta streljal na financarja ali da jih je nagovarjal; če priznajo, da so bili zapeljani in v pijanosti niso vedeli, kaj delajo. Pričam, ki bi lahko Povedale kaj stvarnega, niso dah govoriti in tudi na obravnavo jih taso klicali. Nasprotno, izkoriščali So mladost še nepolnoletnih ali kobri j polnoletnih obtožencev. Izkori- ščali so njihovo neukost in neizkušenost in nič čudnega, če so psihično, telesno in moralno klonili za toliko, da so to zasliševalci spretno izrabili in izsilili priznanja, da so štorih sami ah drugi nekaj, o čemer se jim še sanjalo ni. «štirinajst dni nas je imela samo kvestura,* se spominja Leopold Šuligoj, ko pripoveduje, kako so jih lovili za besede, zasliševah vsakega po dvajsetkrat, tridesetkrat in vsakič znova zahtevah, da podpišejo zapisnike. «Verjetno sem se podpisal celo stokrat in kaj sploh vem, kaj sem podpisoval,* končuje svojo pripoved Šuligoj. Leopold Lango, ki zdaj živi v Sežani pripoveduje, kako hudo je bilo, ker je bil mlad, neizkušen in ker so jih izol rali in kako težko je bilo to osamljenost psihično in moralno vzdržati. «Trije meseci, kolikor je trajala preiskava,* pravi Ivan Jug — zdaj živi na sami meji v Permancanu pri Ankaranu — «so bili neznosni. Drugega ni bilo slišati kot psovanje, poniževanje, grožnje.* Ko je minila preiskava, so jih iz goriških zaporov peljali v koprske, od tu pa so jih po nekaj mesecih začeli posamič voziti v Rim, v zloglasne zapore z veličastnim imenom Regina Coeli, kjer so čakali na sodbo pred posebnim sodiščem. Do te je prišlo 22. februarja 1932. Proces — bil je v zloglasni Avli IV — se je spreminjal v pravo burko. Prihajalo je do čudnih izjav, do preklicevanj, do nasprotij in zapletanj, ker pač tisto, kar so sodniki hoteli iz obtoženih izvleči — in za kar so hor teh izsiliti priznanje, ni slonelo na nobenih dejstvih. Tako je proces med obtoženimi zbujal ogorčenje, med tistnni, ki naj bi delih pravico, pa nemoč, ki so jo obvladah z močjo zakona, .zakona o obrambi države, po katerem so 13 fantov in mož iz Koprivišča obsodili kot krivce za zločine proti državi na 330' let ječe. Sedem obtožencev Štefan Močnik, Ivan Jug, Donat Lipičar, Valentin Lipičar, Leopold Lipičar, Avguštin Močnik in Rudolf Pregelj so bili obsojeni vsak na 30 let strogega zapora. Ostahh šest Andrej Brezavšček. Anton Lipičar, Jožef Šavli, Leopold šuhgoj, Leopold Lango in Marko Močnik jia na 20 let .sUpgega< zapora. i Pribhžno tretjino te krivične kazili' So bdš&aeli!llPTŽižfffenih italijanskih zaporih. Bili so skupaj z italijanskimi komunisti, ki so jim pomagali prestajati lakoto in razne posebne kazni. Skupaj z njimi so študirali jezike, in z njimi vred prebirali marksistično literaturo, ki so jo skrivaj dobivali v zapor. In kdo je dejansko zakrivil uboj financarja? To vprašanje je mučilo obtožene, njihove svojce in vse, 'ci jih je to nasilje prizadelo. Med ljudmi se je širila govorica, da naj bi ga ubil prijatelj iz ljubosumja. Ta se je kaki dve leti po tragičnem dogodku sam ubil in pred samomorom naj bi se spovedal, da je on krivec. O tem naj bi pisal dnevnik «Gazzettino di Ve-nezia». Toda ko so svojci obtožencev prosili uredništvo, naj jim časopise pošlje, so dobili vse številke razen tiste, ki naj bi o tem pisala. Na zahtevo obtožencev, naj bi na podlagi teh govoric oziroma pisanja časopisa obnovih proces, pa so dobili odgovor, da ni drugega krivca, da so krivci oni. V slovenskem tedniku «TV-15» pa je v začetku 1977. leta Srečko Šorli, napisal, da sta. financarja u-strelila Danilo' Zelen in Franc Fortunah borca proti fašizmu, ki sta na poti proti čepovanu tisti večer šla skozi Koprivišče: mislila sta, da ju financarji zasledujejo in zato sta nanje streljala. S;cer je pa bilo o njihovi nedolžnosti še več izjav. Doktor Lavo Čermelj je v svoji knjigi »Sloven-ei in Hrvatje pod Italijo* napisal, da so bili o njihovi nedolžnosti prepričani vsi, ki so imeli z nj mi o-pravka, od policistov, do državnega tožilca in samega predsednika sodišča. In ko je 1953. leta na veliki proslavi primorskih brigad na Okroghci tovariš Tito govoril o fašističnih zločinih nad slovenskim in hrvaškim ljudstvom, je govoril tudi o tem porcesu, ko so pred posebnim sodiščem po skonstruirani obtožnici po nedolžnem obsodili 13 ljudi iz vasi Koprivišče pri Kalu na Goriškem. Letošnjega maja pa so bralci Primorskega dnevnika v intervjuju novinarja Marka Waltritscha s pro-tifašistom Ivanom Lebanom prebrali, da je krivično trpljenje teh 13 obsojencev poznal celo sedanji predsednik italijanske republike Sandro Pertini. Kot interniranec na otoku Ponzi, kjer je bil tudi Ivan Lebhn, se je družil tudi s slovenskimi interniranci. Še prej pa je bil Sandro Pertini v zaporu s skupino Slovencev iz Koprivišča, kjer jh je dobro spoznal in menil, „ da niso bili krivi dejanja, katerega so jih fašisti Obtoževali. Ta1 reportaža naj. bo skromen spomin tem 13 fantom in možem, ki so po nedolžnem plačali za dejanje, ki ga je storil kdo ve kdo in kdo ve zakaj. Še predvsem so pa plačah, ker so bili Slovenci. Reportaža naj bo tudi spodbuda vsem, ki o tem dogodku kaj vedo, naj to zapišejo kot del zgodovine primorskega ljudstva. BOŽA ŠKOBERNE Živahna fotografska razstavna dejavnost Jubilejna razstava CI-FI - Deseti deželni bienale umetniške fotografije Ena iz serije štirih slik z naslovom «Tišina», za katero je Viljem Zavadlav iz Štandreža, član Slovenskega fotokluba «Skupina 75», dobil tretjo nagrado na letošnjem, desetem, deželnem bienalu umetniške fotografije Amaterski fotografski krožek CI - FI (Circolo fotografko 1 somino) je za svoj jubilej priredil v razstavni dvorani goriškega avditorija skupinsko retrospektivno razstavo svojih članov, eksponate pa še objavil v razkošni knjigi. Gre za izbor 110 črno - belih fotografij. Nekatere od teh so bile že večkrat razstavljene in ocenjene. Razstava je torej — kol je pač naravno — pregled vidnejših uspehov posameznih fotografov v teku desetletja 1970/80 Organizatorji razstave so hoteli podčrtati prisotnost starejših in bolj priznanih. Zato so jim odmerili večje število posnetkov, iz katerih je moč razbrati tudi njihovo razvojno pot. Mlajši pa so prisotni le z enim posnetkom. Najbolj razgibani so v svojem raziskovanju Assi relli, Culiat, Gorini, Rizzato in Mo-relli. Ostali pa ne kažejo posameznih premikov: zadostuje jim o- snovna fotografska govorica v čr- niiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiifiiiiniiiiiifiiiiniiiiiiiiniiiiitnttfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinfnfiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiitiiifiifiiiiilUfiiiiiiiiiiiiitittminiiiuiiiiiiiiiiiiiiviiiiiniiiiiiiiiiitiiiimTnNmiiiimTmniiiiiiiiitiiiiiiiiiitmiiiiiiiniiiniiuiiiiimiiHiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiia PORTRET ZNAMENITE SLOVENSKE UMETNICE, KI JE ODRASLA V GORICI V Gorici in na Dunaju se je glasbeno vzgajala Cirila Medvedova, dama slovenske opere in drame Osnove glasbene vzgoje je dobila v goriskem «Pevskem in glasbenem drušlvu» - Bila je odlična altistka, karakterna dramska igralka in čudovita glasbena vzgojiteljica Gostilna Pri Primoževih v K opri vlit« Cirila Medvedova v glavni vlogi Lizistrate 1925. leta v Drami SNG v istoimenski komediji. Režiral je Osip šest Ko takole odpiramo strani naše preteklosti, nas od vsega morda najbolj prevzame čas, ko sta Go rica in njen slovenski živelj, tik pred prvo svetovno vojno, bila v takšnem narodnostnem in kulturnem vzponu, da je vsaka beseda danes preskromna za opis vsega, kar se je takrat dogajalo v našem mestu. Takrat se je gospodarskemu razmahu pridružil tudi kulturni, politična dogajanja so pogojevala prosvetno delovanje: v goriškem javnem življenju so se ob politikih oglašali literati, slikarji in glasbeniki. Kam vse so bila naravnana pota slovenske kulture in prosvet-ljevanja na tem jugozahodnem delu slovenskega ozemlja, če ne bi takšno silno rast slovenskega življa prekinila prva svetovna vojna in italijanska zasedba po njej. Mnogi znameniti goriški Slovenci, ki so pričeli svojo kariero prav tu ob Soči, so morali drugam, večina v Ljubljano, Maribor, ali celo dlje v tuji svet, kot se .je zgodilo Pilonu. Gorica je postala vse bolj siroma šna, pa je njena kulturna podoba tistih dni vendarle ostala v spominu in opisih, po katerih je treba le seči, da odkriješ preteklost, na katero smo lahko ponosni. Ena vidnejših osebnosti v slovenskem glasbenem in gledališkem življenju na sploh je bila Cirila Medvedova, ki je zrasla v Gorici it: vse do smrti Gorico silno ljubila. Bila je hčerka enega vodilnih goriških Slovencev Josipa Medveda, ki je odkril goriški Korzo in ga s svoiim izrednim ne le trgovskim, ampak tudi estetskim čutom, spremenil v najpomembnejšo trgovsko mestno četrt. Cirila Medvedova, ki se je rodi- BERITE REVIJO la v Ljubljani 1893 in tam tudi umr la 6. decembra 1988, je po prihodu očeta Josipa v Gorico, tukaj obiskovala najprej osnovno šolo v Notre Dame, potem pa tudi privat no dekliško meščansko šolo v istem zavodu. Hkrati pa je študirala glasbo pri Josipu Michlu in pedagoginji E. Bagnalosti v «Pevskem in glasbenem društvu*.' Takrat so-‘v. družini Medvedovih večkrat prirejali domače koncerte, na katere so hodili ugledni goriški glasbeniki, kot je bil pianist Trost in še drugi. Oče Josip .je spodbujal- pevsko nadarjenost najstarejše hčerke in ji 1913. leta omogočil visokošolski, študij na Dunaju. Tu je bila sprejeta v tretji letnik Akademije za glasbo in igralsko umetnost (petje se je učila pri prof. F. Forsteuju, igro pri prof. Avgustu Stole ju) ter ga 1917 z odliko končala. Že v naslednjem šolskem letu je poučevala solopetje na Glasbeni matici v Ljubljani, v Gorici in Trstu pa je že tik pred prvo svetovno vojno nastopala na koncertih, kjer jo je ob klavirju spremljala pianistka D. Koblarjeva. Kot odlična altistka je bila Cirila Medvedova v sezonah 1918-1920 angažirana v ljubljanski Operi. Pela je v »Prodani nevesti*, v «Jevgeniju Onjeginu*, v «Hoffma-novih pripovedkah* in še v drugih operah, ko je po nesporazumu z vodstvom operne hiše odšla v ljubljansko Dramo. Toda 'žtiiiatf-hf bila nič manj uspešna; v Operi-je »še vedno redno raUftjpafft 'Psč^Old . leta. ko jo je prizadela ušesna bolezen, ki je pričela tudi Cirilino glasbeno dejavnost ovirati. V ljubljanski Drami še je takoj pokazala kot karakterna igralka s posebnim darom za humor in v prvem desetletju po vojni je Cirila Medvedova veljala za najboljšo igralko komičnih vlog na Slovenskem. Kako se je danes spominja nje na, sicer mlajša kolegica Nada Ga-brijelčičeva? «Cirilo sem spoznala v Ljubljani, takoj po prvi svetovni vojni, ob mojem prvem angažmaju v ljubljanski Drami, sama sem bila takrat šele komparsa. Medvedova je po osebnih težavah v Operi prešla k Drami in prvič v njej gostovala v (Revizorju*. Želela si je, igrati karakterno vlogo matere in bila je čudovita (potem je igrala še Madame Pace v Pirandello-vih »Šest oseb išče avtorja*, Miss Beech v Galswortryjevi «Joy», pa Aleksandra Mhskalovna v «Stričko-vem senu*. Andja v Nu.šičevi «Sum ljivi osebi*, Gertruda v «Ham)etu» itd.), tako, kot je bila nepozabna v operi, v vlogi starke v «Pikovi dami*, pa čeprav je bila takrat na odru najmlajša. Pela je tako. da se je kar srh speletaval in vsem je bilo žal, da je opero zapustila. Toda v prami ,ie dgla spet toliko neponovljivih, predvsem komičnih vlog, da se človek sprašuje odkod toliko daru in sposobnosti v eni sa mi osebi. Pa zato ni bila nič ore vzetna; nasprotno Cirila .je bila tudi lepa ženska brez ženske spog ljedljivosti, zelo naravna in orepro sta v svoji zunanjosti in vedenju Bila je dama slovenskega gledališča v pravem pomenu besede. Bila je poseben človek, ki je oddajal in spremljal ljubezen vseh, ki so jo obkrožali. Pravili so ji »Medvedka* tako kot meni »Gabrijelca*. Lepo sva se razumeli. Pa sploh ni bila sentimentalna, večkrat je govorila o svojih otrocih in družini, toda nikdar solzavo. Faj in Tita sta bila sin in hčerka, katerima se je kljub veliki profesionalni zaposlenosti rada posvečala. In še je dodala Nada Gabrijelčič: «Cirila Medvedova je bila najboljša kolegica: nikdar slabe besede o kolegih, soigralcih. 1’aka je bila tudi Rakarjeva. Bili sta si podobni po značaju, le da je Rakar- delo pri ustv^janlp ki so bile natančno m zelo poglo- bljeno izdelane. Njen svež humor pa je bil vsem nam v veliko (veselje, razsvetljevala .je našo »obre kovalnico* v Drami in čeprav je znala biti tudi odrezava, ni bila nikdar in nikoli prostaška.* In kako se je spominjata njena dva otroka: obiskala sem Tito Škerlj - Sojar, ki je bila dolgoletna novinarka in komentatorka pri ljubljanskem Radiu, nato oa vrsto, let urednica revije Naša žena. Iz prijaznega sprejema na domu ter ustrežljivih podatkov, s katerimi me je zasula, sem začutila prijaznost matere, ki je oblikovala živ ljenje družine, v kateri sta bili lepa beseda in prijaznost kljub za poslitvi staršev nedvomno osnova za sožitje in rast mladih ljudi. «Z očetom Stankom (prof. dr. Stanko Škerlj, priznani slovenski .jezikoslovec, ki se je izpopolnjeval v romanski filologiji v Parizu na Sorboni, bil docent na beograjski univerzi, ter redni profesor roma nistike in dekan filozofske fakulte te na Ljubljani, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti) se je mama seznanila na Dunaju, ko sta bila še študenta in če je. bila mama neavtoritativna, polna humorja in je jemala življenje bolj filozofsko, pa je bil oče bolj konservativen in strog. Svojo kariero je mama žrtvovala, ko je bilo potreb no, v korist družine in 1935. leta sledila možu v Beograd. Ker oa je bila že pred, odhodom v Ljubljani tudi glasbena vzgojiteljica operne šole na Glasbenem konservatoriju in poučevala opernt) igro pevce, kot so bili Anita Mezetova, Jože Gos-stič in Marijan Rus, je potem v Muzički školi Stankovič nadaljevala s poučevanjem solopetja vse do vojnih dni. »Takrat,* se spominja hčerka Tita, »je tudi edinokrat, mama izgubila svoj humor. Brata Marka, ki je med okupacijo deloval v odporniški trojki, so Nemci zaprli v Glavnjačo in nato iz Ba njice odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen in to z zad njim transportom. Bil je skupaj s Prežihovim Vorancem, ki bi bil kmalu ostal za vedno zgoraj v Nemčiji, da ni vsa srbska baraka odstopila bolniku svoj nedeljski »priboljšek*. Med . Srbi smo se lepo imeli, čeprav je bila v Beogradu ivobo in oče *k?,!SB96Je!?fcJa IMU- 'hfega čtelpvajm neJn mpgla ornsa ti. uče je. olji ob plebiscitu po prvi vojni borec za Koroško in je . zato skozi vse življenje zbiral dokumen tacijo o koroškem plebiscitu. In tako je med vojno osnoval oddelek za manjšine v okviru beograjskega SK?D »France Rozman - Stane*, mama pa prijela za režijo »Veronike Deseniške*, »Hlapcev* in an-kažirala vse beograjske Slovence v kulturno prosvetno dejavnost društva, v katerem smo se zbirali do vrnitve v Ljubljano.* Tu je od 1953 do 1961 uspešno vodila operno šolo pri Akademiji za gledališče in SGS, kjer je poučevala danes priznane pevce: Mil ko Jeftimovo, Petra Bedjamča, Jo žeta Stabeja in druge Njeni dijaki so jo imeli zelo radi, žal pa je ža njihove pohvale zmanjkalo prostora ob tem zapisu o ženi, ki je zrasla v Gorici, in se je vedno spominjala z ljubeznijo. Tu je od rasla v dekle, se glasbeno izobraževala in preživela najlepše dni svojega otroštva. S sestro Mimi Mayerjevo, ki živi še danes na Pristavi sta se skupaj le enkrat po vojni oglasili v mestu, ki ga je Cirila tako ljubila. < Stopili sta na most; ha drevoredu, ob njuni šoli 'Notre Dame in kot pravcati gori ški »muli* krepko pljunili havzdol, v spomin na čase, ko sta z gori-ško mularijo osvajali mestne trge in ulice. DORICA MAKUC Slika s predstave v SNG - Drami 5. novembra 1932, ki je razburila slovenske klerikalce. Naslov igre je »Vesela vigred* (Ljubezen v naravi) v režiji Osipa Šesta, igrali .so Cirila Medvedova, Ivan Levar, Edvard Gregorin in Mileva Boltarjeva no - beli tehniki, pa tudi pomensko je njih težnja predvsem v beleženju značilnih obrazov in izrezov domače okolice. V tem pogledu nadaljujejo sporočilo ustanovitelja krožka Luigija Cargnela, ki je bil v tem oziru zelo pristen in izrazit, in je iz preprostega podal ka «potegnil» še drugačno vsebino. Tudi Milenka Pegana bi lahko uvrstili v to skupino, vendar pa on vse drugače izstopa tu s svojimi štirimi portreti', ki zgovorno kažejo na izraznost in pomenskost v tej zvrsti. V uvodni besedi k omenjeni knji gi poudarja Fulvio Monai. da It fotografi nikakor ne hlastajo za novim, se pravi za eksperimentiranjem, ki naj bi bilo čili samo sebi, pač pa da se raje držijo načela, da je treba z obvladovanjem sredstev izraziti svoj pogled v realnost. V tem pogledu je fiziognomija fotografov precej jasna in > homogena, saj izpričujejo, njih izdelki dosledno spoštovanje zgornjega načela o «portretiranju» realnosti. Vendar so fotografi, ki smo jih zgoraj poimensko navedli, pokazali še druge možnosti in s-tem nakazali zanimive in povsem, sprejemljive smernice, s katerimi , ■ bi se mlajši pestreje izražali. Tu je morda razstava pokazala najbolj izrazito potezo in obenem o-pozorila na nevarnost, da obtiči fotograf pri «karakterističnem», kar najbolj zavira poglabljanje po-menskosti. Pri tem je čisto vseeno, če si fotograf izbere pot «na-ravne* alt vgrgfične» fotografije: zavleklo ga bo v konvencionalnost ■ in pogrevanje. Fotografska govorica pa ne dopušča, da bi fotograf ostal medeljskh, pač pa terja, kakor pač vsaka druga govorica, poglabljanje v probleme človeka in njegovega prostora. Te dni je odprt v kulturnem centru «Stella Malutinat- tudi deseti deželni bienale umetniške fotografije. Natečaj je predvideval dve lemi. Prva se je nanašala na rvzhodno prisotnost» V naši deželi, druga pa je bila prosta. Od 110 del je žirija izbrala 82 in za vsako temo dala tri nagrade. Na prosto temo je prejel tretjo nagrado tudi Viljem Zavadlav, član «Skupine 75*. Posebna nagrada je šla mla > demu Faustu Cargnelu za poseb--no tehniko. Gre tudi.tu za dostojen jubilej in to zgovonio" potrjuje, da je fotografija na Oppiškpm že precej zakoreninjena ‘ in tudi publiki pri-ljubljetmMa, razstavi ni sicer posebnih novosti. Precej izdelkov jv pravzaprav povprečnih. Tudi aledt nagrajevanja so imeli gledalci ob otvoritvi nekaj pomislekov na račun prve nagrade, ki res ne kaže posebnih rvrlint. Bolj bi bila stvar verjetna, če bi se prva nagrada zamenjala z drugo. V predelavi svojega predmeta je namreč Carmen Crapez iz Trsta izredno izčistila svoj motiv tn rpove-čala» svoj pogled v izrez ter odkrila zares lepe kompozicije. Nekoliko osladna, kot rečeno, Drva nagrada, ki jo romantični pridih ne odlcupi. Zavadlav je pesnik za človeka osrečujoče samote in tišine, in v tem vogledu moistrsko obvlada svoja sredstva. Bolj «do kumemarne-» kot pa umetniške so fotografije na obvezno temo, pozorne samo na zunanje znake. Ob svojem jubileju je fotografski krožek «CI - FI* priredil na svojem (povečanem) sedežu tudi skupinsko razstavo s sodelovanjem galerije «11 diaframma - Canon» it Milana, na kateri razstavljajo Ba-silico, Borner, Bruno, Buscarifio, Castaldi, Catalano, Dal Gal, Fontana, Gioli, GiovenzanaGrgzia Migliori, Mulas, Pasguin Pino, Ricci, Samarughi, Vogt in pa v obširneje Masaaki Nakagaica svoje, akte in pejsaže. m: f. LESTAN NICOLO GORICA-UL.GARZAROLU 1D5TEL.81801 STEREOFONUA HI-FI: Marami AR Gam* Ram Indiana line Celestmm Aka< Vamaha. Sanyo RADIO TV COLOR. Nord Menda Blaupunkt Schauto Loreni.ITT-Grundifl LomM Opta Radio MaraHi Zoppaa «Espobianco» GORICA - Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI BoafhMMa Aroa SnHifl Arislon SHIal-NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 3 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ S TORKOVEGA 25. OBČNEGA ZBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Poročilo tajnika M. Pavlina MARKO PAVLIN Zi pet se je leto zavrtelo in danes srno spet zbrani na 25. jubilejnem občnem zboru Sindikata slovenske šole. Pozdravljam vse prisotne šolnike. Občni zbor je priložnost, da se vsi šolniki sestanemo in skupno izmenjamo lastne izkušnje in tudi pre verimo enoletno delovanj: SSŠ. Najprej bi omenil, da se je v tem letu vpisalo med naše člane precej novih učiteljev in lepo število vrtnaric, žal pa pogrešamo med člani neučno osebje in saj je prav ta kategorija premalo zastopana v SSŠ in bo tre ba v bodoče vključiti v odbor tudi predstavnike neučnega osebja in pridobiti med člane SSŠ čitjtveč predstavnikov neučnega osebja. Letos smo že imeli prve stike z neučnim osebjem meseca februarja in na tem sestanku smo sklenili, da bomo zahtevali od šolskih oblasti izpopolnjevalne tečaje za neučno o-sebje v slovenščini fielcgacija SSŠ je bila s predstavnikom neučnega osebja Silvestrom Metliko še istega meseca pri šolskem skrbniku ter zahtevala, da se organizirajo izpopolnjevalni tečaji za neučno osebje slovenskih šol v slovenščini. Skrbništvo je na pritisk SSŠ poslalo na prosvetno ministrstvo v Rim telex št. 2497 in pismo tjidi deželnemu šolskemu skrbniku, ž zahtevo po ustanovitvi izpopolnjevalnega tečaia za neučno osebje v ' slovenščini. SSŠ ,ie nato ponovno pi sal deželnemu šolskemu skrbniku Angiolettiju in zahteval odgovor na : pismo skrbnika toda do danes ni 'bilo od pristoinih šolskih oblasti še nobenega odgovora na našo zahtevo. Treba bo zato še naprej vztrajati- pri šolskih oblasteh, da se ne-tičpemu osebju slovenski!, šol vseh stopenj zaeotavliaio izpopolnjevalni tečaji v materinščini zato bomo bojkotirali volitve neučnega osebja. SSŠ je organiziral pripravljalni tečaj za vrtnarice, ki so se 'dele-ti'-d vsedržavnega natečaja, ki je bil razpisan v tem letu. Tečaja se je udeležilo in redno obiskovalo 30 vzgojiteljic in je trajal od januarja do aprila, ko so bili ustni izpiti. Ta pripravljalni tečaj je nedvomno mnogo pripomogel, da so skoraj vse vrtnarice, ki so se udeležile vsedržavnega natečaja tega opravile s prav dobrim uspehom. Pozitivna pobuda SSŠ so tečaji za delavce takozvani «tečaji 150 ur», ki delujejo na treh srednjih šolah in jih obiskuje okrog 60 odraslih. Ti tečaji so omogočili slovenskim delavcem, da dosežejo diplomo nižje srednje šole v materinščini in so nedvomno velika pridobitev za vse delavce in za vse odrasle. Predstavniki SSŠ so se on priliki obiska jugoslovanskegh Veleposlanika Marka Kosina v Trstu srečali z njim in ga seznanili s perečimi problemi, ki tarejo slovensko šolo v zamejstvu in mu tudi izročili spomenico z vsemi najbolj perečimi in še odprtimi problemi slovenske šole v Italiji. SSŠ je poslal šolskim konfederalnim sindikatom na pokrajinski, deželni in vsedržavni ravni svoje zahteve, da jih obravnavajo in Vključijo v delovno pogodbo, ki je bila obravnavana na srečanju delegatov iz vse Italije v Riccioneju. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bile nekatere naše zahteve sprejete in vključene v delovno pogodbo konfederalnih sindikatov. SSŠ je tudi začel s stiki s pokrajinsko konfederacijo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so šolske oblasti v Rimu končno izdale dovoljenje za ustanovitev 4. razreda poklicnega zavoda za obrt in industrijo in da je z letošnjim šolskim letom začela delovati sekcija za geometre. Sindikat slovenske šole je ob priliki praznovanja 200-letnice šolstva na Tržaškem razpisal likovni in literarni natečaj za učence vseh slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Naj vas spomnim, da bo 21. decembra v Kulturnem domu v Trstu osrednja prireditev ob 200-let-nici slovenskega šolstva na Tržaškem in bo obsegala poleg dveh razstav šolskih knjig in učbenikov v obdobju od leta 1780 do 1980 in razstavo vseh likovnih izdelkov že o-menjenega natečaja, še prireditev s prizorčki iz šolskega življenja in nastopom folklorne skupine in mladinskega pevskega zbora GM. Ta osrednja proslava je skupen trud pripravljalnega odbora za proslavo 200-letnice sloveaskega šolstva in ga sestavljajo poleg SSŠ še ZSKD, Slovenska prosveta, obe prosvetni društvi iz Skednja ter osnovna šola I. Grbec iz Skednja, že sedaj vabim vse prisotne, da se te proslave v Kulturnem domu zagotovo udeležijo. Naj zaključim t kratek oris delovanja SSŠ v tem letu z zelo pozitivno ugotovitvijo, da smo po tolikih letih neuspešnih poizkusov, da bi tudi naš sindikat imel predstavnika prostega pouka kot ga imajo ostali šolski sindikati, končno dobili svojega predstavnika, ki je oproščen pouka in se zato lahko v celoti posveti delu v Sindikatu. Predstavnik SSŠ je prof. Samo Pahor, ki se ukvarja s problemi slovenske šole v zamejstvu in zato deluje v sklopu cele dežele Furlanije - Julijske krajine. Prepričan sem, da bo to prispevalo k hitrejšemu reševanju še neštetih nerešenih problemov, s katerimi se vsak dan sooča naša šola kot so: priznanje jugoslovanskih diplom, doklada za znanje drugega jezika, dvojezično poslovanje med skrbništvom in slovenskimi šolami, problem nestalnega učnega o-sebja (prekariat) ter seveda najvažnejši nerešen problem ustanovitev slovenskega šolskega okraja. Še mnogo je nerešenih problemov za- mejske šole, a z vztrajnostjo in skupnimi močmi bodo mnogi še nerešeni problemi našli svoj pozitiven zaključek. Delovanje šol s slovenskim učnim jezikom V. času od zadnjega občnega zbora se je deželna komisija sestala osemkrat. Kar šestkrat je bilo na dnevnem redu vprašanje zbornih organov in avtonomije slovenske šole, ki pa je bilo dvakrat odloženo. Obravnava tega pomembnega vprašanja ni bistveno napredovala, ker so člani komisije razcepljeni na zagovornike dveh šolskih okrajev in zagovornike posebnega zbornega organa, ki bi združeval vse slovenske šole v deželi. Da bi se preverilo, koliko velja trditev prvih, da sta dva samostojna okrajna sveta za slovenske šole možna že na osnovi obstoječe zakonodaje, so drugi pristali na akcijo pri deželni upravi. Vendar po avdiciji v 3. komisiji deželnega sveta v mesecu juliju ni bilo nobenih znakov, da bi zadeva napredovala. Od ostalih tem. ki jih je komisija obravnavala, so splošnejšega značaja sledeče: 1. Priznanje jugoslovanskih diplom in začasno ustrezno točkovanje teh za uvrstitev v por Jone sezname za poučevanje na srednjih šolah. 2. Vprašanje razbremenitve učencev slovenskih osnovnih šol s ce-lodevnim poukom in ustreznim številom učiteljev oziroma z zmanjšanjem števila učencev na razred. 3. Tečaji za izpopolnjevanje učnega osebja. 4. šolski izlet v Jugoslavijo. Poleg tega je komisija najpogosteje obravnavala vprašanje posameznih učbenikov in razpisov natečajev. POROČILO 0 VSEDRŽAVNEM SVETU ZA JAVNO ŠOLSTVO SAMO PAHOR Od lanskega občnega zbora Sindi kata slovenske šole v Trstu se je Vsedržavni šolski svet sestal štirikrat na plenarnem zasedanju. Od tem, ki jih je obravnaval, so bile posebno zanimive sledeče: 1. Revizija zbornih organov: 2. Razdelitev denarja za nadurno delo neučnega osebja; 3. ; Mnenje 6 . zakonu za rekrutira- nje učnega osebja in sistemira-nje. prekarijev;, 4. Mnenje.o izvajanju učnega načrta za srednje šole na področjih, kjer žive manjšine; 5. Mnenje o prehodih m druge katedre; 6. Mnenje o točkovanju za preme-’ stitve.' Pri prvi točki ob prvi obravnavi konec februarja letos niso hoteli sprejeti zahteve po samostojnem zbornem organu za slovenske šole, češ da bo svet obravnaval t.i. zunanje zborne organe kasneje. Ob drugi obravnavi v oktobru pa jr bila zahteva soglasno sprejeta, čeprav se je še vedno govorilo predvsem o tako imenovanih notranjih organih, toda pri končnem glasovanju je propadlo celbtno s težavo sestavljeno mnenje sveta. Pri drugi točki je bilo avtomatično, na osnovi lani doseženega popravka, sprejeto priporočilo, da se v gorički in tržaški pokrajini denar pravično porazdeli med italijanske in slovenske šole. Pri tretji točki je bilo mogoče samo opozoriti na posebne značilnosti in potrebe slovenske šole, zlasti ko se je govorilo o kontingentu rezervnih profesorjev v vsakem šolskem okraju. Pri četrti točki je bil kljub teža: vam dosežen uspeh, šlo je za odobritev pobude 6. odbora in bo zato zadeva obravnavana v poročilu o delu tega odbora. Pri peti točki je bil sprejet pred- log, da je za prehod na stolice na slovenskih šolah potrebno obvladanje slovenščine. Pri šesti točki je bil sprejet predlog, da se za premestitev na področja, kjer živijo jezikovne manjšine, točkuje tudi dokumentirano znanje odgobarjajočega jezika. Ta določba je koristna predvsem za nepriznane manjšine. do konca preteklega šolskega leta obravnavati samo teme, ki so bile v letnem programu predvidene do meseca februarja. Letošnja prva seja pa je propadla, ker so bili telegrami za sklicanje sicer odposlani, niso pa nikoli prispeli do članov odbora. Upoštevajoč naštete težave, je . . mogoče šteti za dokajšen uspeh iz- V obravnavanem času se je pred-, reji mnenja Vsedržavnega sveta za stavnih slovenskih šol udeležil 3 sej vodoravnega odbora za višje srednje šole in 1 seje disciplinskega sveta za višje srednje šole. Na teh sejah se ni obravnavalo nič omembe vrednega. V istem času se je predstavnik slovenskih šol udeležil tudi 5 sej posebne komisije za zborne organe. 5 sej navpičnega odbora št. 1. ki se ukvarja z reformo višje srednje šole. in 5 sej navpičnega odbora št. 6. ki se ukvarja z vprašanji manjšin. O rezultatu dela v posebni komisiji za zborne organe je bilo že rečeno v poročilu o dogajanjih na plenarnih sejah sveta. O delovanju navpičnih odborov pa je treba predvsem poudariti nekaj skupnih potez. Navpičnim odborom, ki naj bi izražali samostojne pobude Vsedržavnega šolskega sveta, uprava ni najbolj naklonjena. Zato se morajo predsedniki precej potruditi, da pride do sklicanja sej odborov. Po drugi strani pa člani niso najbolj marljivi obiskovalci sej in že več sej je bilo nesklepčnih. Poleg tega lahko vsaj za 6. navpični odbor trdimo, da ga uprava sabotira,, saj mu od.marca leta 1979 še ni dostavila zahtevanega gradiva, kljut? več urgencam. Tako na letošnjih 5 sejah navpičnega odbora št. 1 ni bilo mogoče priti do konkretnih 'zaključkov, saj je bilo treba zaradi prisotnosti vedno drugih svetovalcev znova in znova razpravljati o istih vprašanjih. Tudi delovanje navpičnega odbora, št. 6, kateremu predstavnik slovenskih šol predseduje, so ovirale enake težave. Zato je bilo mogoče POROČILO NAMESTNICE TAJNIKA ŽIVKA MARC Za naše tehnično šolstvo je bilo zadnje obdobje brez dvoma pozi tivno. Po dolgoletni^, Plačevanjih smo končno dosegu odprtje točaja za geofnetfe. Pokrajinska uprava je na pritisk"^azrith^žfoVeHških organizacij vlagala''prpšnjo“že'od leta 1973 dalje. Zadnja leta je SSŠ, sodelovanju s pokrajinsko upravo. s pomočjo šolskega skrbništva in sen. Gerbčeve izvajal stalen pritisk na ministrstvo za šolstvo, in končno je zdaj odprt tečaj za geometre v slovenskem jeziku, v okviru trgovskega zavoda Žiga Zois. V prvi letnik je vpisanih 22 dijakov, kat* potrjuje upravičenost naše zahteve. Tudi na terenu obstaja po-praševanje po dvojezičnih geometrih in zlasti bo to važno v pred videvanju proste cone. Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da je naš poklicni zavod dobil še četrti in peti letnik in' tako danes nudi popolno izobrazbo v e-lektroniki, v kemiji in mehaniki. Na občnem zboru pred desetimi leti so t';btni ..enoglasno izglasovali, da se gornici in tržaški sindikat slovenske šole združita v ehotno deželno organizacijo imenovano Sindikat slovenske šole* v deželi F-JK, z dvema tajništvoma: v Gorici in v Trstu. Sprejet je bil tudi osnutek skupnega statuta, ki jamči samostojnost obeh tajništev in. skupen nastop v skupnih zadevah. Prišel je trenutek, da ta statut dalje predelamo in poenotimo. Deželni SSŠ si je namreč zagotovil sindikalnega predstavnika, ki se bo s polnim časom ukvarjal s sindikalnimi zadevami. Za to gre zasluga predvsem senatorki Gerbčevi. V soglasju z go-riškim tajništvom je bil letos na to mesto imenovan Samo Pahor. 25 let po ustanovitvi lahko ugotavljamo, da je sindikat slovenske POROČILO PEDAGOŠKEGA ODSEKA SUZANA PERT0T Jedro delovanja pedagoškega odseka je v tej mandatni dobi predstavljala priprava na izhajanje Pedagoškega lista. Prva šlevilka bo izšla januarja. S lo pobudo bt želeli ustvariti priložnost za seznanjenje vseh z najnovejšimi pedagoškimi in didaktičnimi vidiki ter priložnost za ovrednotenje praktičnih izkušenj posameznikov, ki so vse doslej ostale nepoznane izven delokroga določene šole. Prvo številko smo zasnovali kot monografijo na temo eksperimentiranje. Poleg splošno informativnih člankov bodo objavljeni tudi prispevki o metodiki sodobnega poučevanja zgodovine. To bo tudi predmet seminarja, ki ga načrtujemo za februar. Pedagoški odsek je v letošnjem letu okrepil sodelovanje tako s sekcijo za prosti čas Zveze pedagoških delavcev Slovenije kakor tudi z Zvezo slovenskih prosvetnih društev. V tem okviru je odsek dal pobudo za srečanje na temo Prosti čas šolske mladine, ki je bilo v Nabrežini 19. in 20 maja t.l. Piosti čas ima namreč velik pomen kol pedagoška komponenta sodobne šole: preko organiziranega sodelovanja z okoljem in predvsem s kulturnimi in športnimi društv lahko šola uresničuje cilj vračanja v družbo in učinkoviteje prispeva k celotnemu razvoju učenčeve osebnosti. Kljub temu pa je bila udeležba šolnikov in prosvetnih delavcev na tem srečanju vse prej kol zadovoljiva. Odbor za permanentno izobraževanje, v katerega so pristopile razne šolske komponente in katerega pobudnik je bil pedagoški odsek, se v letošnjem letu ni sestal. Mnenja smo, da bi bilo de -nanie lega odbora važen trenutek koordinacije in skupnega preverjanja pobud na tem področju, vendar je vprašljivo, ali je delovanje takegu organa sploh možno izven vsake strukture Dejstvo ie, da je bil odziv s strani zainteresiranih dejavnikov skromen, naša številčna razpoložljivost pa omejena. Na lanskem občnem zboru je bila ustanovljena sindikalna komisija, ki naj bi izdelala predloge za delovanje IRRSAE za slovenske šole. Sestala se je 6 12 79 Prisotni so bili: Marija Cenda -Klinec. Marija Kacin. Nataša Kalc Mermolja, Prida Kralj, Zmaga Križmunčič Bergamo. Sliei-la Lavrenčič. Suzana Pertot. Marta Radetič Hrovatin. Alenka Rebula Tuta, Stojan Sancin. Komisija je glede IRRSAE zavzela enotna stališča in predlagala: za vrtci — ustanovitev posebnega dokumentacijskega sklada, ki naj ne obsega le knjig, pač pa predvsem publikacije in nazorno gradivo o domačih in inozemskih izkušnjah na področju predšolske vzgoje; za osnovno šolo — eksperimentiranje v smislu predmetnega pouka, zlasti za slovenščino, matematiko. italijanščino; za enotno srednjo šolo — eksperimentiranje v zvezi s «160 uramn; za višjo srednjo šolo — kurikularno načrtovanje za bienij vseh vrst šol — izdelovanje odprtih modelov in smernic; za permanentno izobraževanje — izobraževanje staršev z domačo vzgojo in predšolsko pedagogiko. Člani komisije so še zavzeli stališče, da je treba v eksperimentacijo z veliko mero previdnosti, potrebni sta najprej točna in čimširša informacija ter posodobljen in znanstven program dopolnilnega izobraževanja; zaletavost pri eksperimentiranju lahko privede do navidezne modernizacije vzgojno - izobraževalnega dela. ne dviga pa ravni šole. Zato od IRRSAE v prvi vrsti zahtevamo temeljito načrtovanje dopolnilnega izobraževanja za vse stopnje in vrste šol ter ustanovitev dokumentacijskega sklada za vse oddelke. Le to dvoje je lahko osnova za resno, znanstveno osnovano eksperimentiranje, s katerim naj bi se začelo naknadno. ' Spričo dejstva, da ni še prišlo v okviru upravnega sveta IRRSAE do opredelitve programskih smernic, so ostali predlog: komisije še neizdelani. Dobro bi bilo, da bi se komisija ponovno sestala, predloge točneje definirala ter jih v imenu sindikata poslala upravnemu svetu IRRSAE. Pedagoški odsek si je bil v lanskem šolskem letu prevzel nalogo, da razmnoži izdelke skupin, ki so delovale v sklopu lanskega predavanja mag. Tomičeve, ter da predlaga izpopolnjevalne tečaje za šolnike enotnih srednjih šol. Razčlenjene so bile teze za predavanje oziroma seminar o in dividualizaciji in diferenciaciji pouka. Ugotavljamo pa. da je v letošnjem sočnem letu prišlo do pobud za dopolnilno izobraževanje šolnikov, ki jih predvideva ministrska okrožnica 275 iz leta 1977, le na ravni didaktičnih ravna teljstev, medtem ko so vsi ostali predlog (pred log pedagoškega odseka in predlogi skupin pro fesorjev višjih srednjih) ostali doslej neizvedeni Vzrok za to naj bi bile birokratske težave v zvezi s finansiranjem takih pobud. F prepričanju, da nudi strokovno izpopolnjevanje tako možnost za preverjanje lastnega dela kakor tudi možnost za pretres novih ministrskih smernic, smo mnenja, da je treba na tem pod roč ju odločno ukrepati. šole v zadnjih letih dosegel tri važna priznanja: predstavnika v vsedržavnem šolskem svetu, predstavnika v sindikalni komisiji na skrbništvu in predstavnika na sedežu. /Tako ■smo dosegli pogoje za boljše dčlovanje in reševanje problemov naše šole in naših članov. Seveda je v ta namen nujna reorganizacija vsega našega dela. Tudi letos potekajo tečaji «150 ur» za diplomo nižje srednje šole v slovenskem jeziku, trije v Trstu in eden tudi v Gorici. Tu nastopamo lahko samo kot posredniki tečajev v slovenskem jeziku, ker je to delavska pridobitev. Zato so nujni tesnejši stiki in aktivno sodelovanje z delavskimi sindikati. Stremimo lf uradnemu priznanju z njihove strani in pristopu k federaciji in v zvezi s tem navezujemo potrebne stike. Proučujemo tudi možnost nastopa k monografskemu tečaju, v okviru «150 ur», na temo «ženska in zdravje*, z delovno skupino v slovenskem jeziku, seveda če bo u-goden odziv za to v delavskih vrstah. V drugo leto delovanja stopa slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, v katerem smo tudi mi ustanovni člani. Preko tega zavoda smo končno, 34 let po končani vojni, dobili prve poklicne tečaje v slovenskem jeziku. V Čedadu potekata dva tečaja slovenščine s skupno 30 obiskovalci. Med devetimi tečaji, ki so prirejeni letos v Trstu izstopata predvsem dva tečaja: tečaj za animatorje (26 vpisanih), že v polnem teku, namenjen prosvetnim in šolskim delavcem, drugi je tečaj za kamnoseke, namenjen mladincem s končano obvezno šolo, ki bo te dni stekel v Nabrežini. To je obrt z dolgo tradicijo, ki izviraj^oz rimsjdh časov, in po kateri j«*ttKn dan«TpCli>rtše-vanje. P red vsem*:- po. mteaifcvi zadnjega kanino.sešt»t?a'tečtRji-‘*>Tefnp® mo nižje srednje šole leta 1963, je kamnoseški poklic zamiral. Uspeh tega srečanja, po možnosti večletnega, bi pomenil tudi potrditev naše prisotnosti na kraških tleh. V odboru SSŠ je stalno prisoten problem eksperimentiranja na naših šolah in odprtja naše šole zunanji stvarnosti. V zvezi s prvim smo ponovno stopili v stik s pokrajinsko upravo, da bi nadaljevali srečanje na to temo, začeto spomladi s predavanjem Rose Calzzechi O-nesti od Vsedržavnega šolskega sveta o reformi in eksperimentiranju na višji srednji šoli. Poleg tega je imel sindikat slovenske šole, zlasti po prizadevanjih pedagoškega odseka, v lanskem šolskem letu še nekaj podobnih pobud. Odziv na vse je bil s strani naših članov in šolnikov zelo slab. Nujno je, da se vzpostavi med SSŠ in člani boljše informiranje in sodelovanje. Naša prizadevanja so stalno u-smerjena v avtonomijo slovenske šole (samostojni zborni organi, IR RSAE, slovenski urad na šolskem skrbništvu), v priznanje jugoslovanskih diplom, v strokovno izpopolnjevanje članov, v obrambo že zagotovljenih pravic. iMiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiimitiiiiiiiiuiiiimiiiiiiuifuninniiiuiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiitiiitiiimiiiiiiiiMii Občni zbor SSŠ v slikah javno šolstvo o izvajanju učnega načrta za srednje šole na področjih, kjer žive manjšine. Zadeva je v kratkem taka. V času, ko bi se svet moral izreči o učnih načrtih, so Albanci iz južne Italije predložili vlogo, s katero so prosili, da bi novi učni načrt omogočal študij albanskega jezika, zgodovine in zemljepisa z Albanci naseljenih o-zemelj, albanskih šeg in ustnega izročila. Isto naj bi' se omogočilo tudi drugim manjšinam, ki nimajo lastne šole. Vloga naj bi bila prišla prepozno in zato so jo v marcu 1979 izročili v obravnavo 6. navpičnemu odboru. Odbor je kljub zgoraj navedenim težavam temeljito proučil albansko vlogo in izrekel mnenje, da je vse kar Albanci želijo v bistvu že predpisano z novim učnim načrtom, obenem pa je predlagal vsedržavnemu svetu, da predlaga ministru, da to pojasni z u-strezno okrožnico. Pred obravnavo na plenarnem zasedanju je mnenje navpičnega odbora št. 6 proučil še vodoravni odbor za nižje srednje šole, ker se je mnenje nanašalo na njihov učni načrt. Ta odbor je bil mnenja, da so vse dejavnosti, ki so jih predlagali Albanci, v skladu z učnim-načrtom, toda v rednem pouku naj' bi čas ne dopuščal njihove izpeljave. Zato je predlagal, naj se izpeljejo v dodatnih u-rah. Vsedržavni svet je zato priporočil ministru, da izda okrožnico v tem smislu. Mnenje bi lahko imelo zelo daljnosežne posledice na vseh področjih, kjer živijo še nepriznane jezikovne manjšine, pri nas na primer v Benečiji. Druga pobuda, ki jo je doslej izvedel navpični odbor št. 6, izhaja iz proučitve številnih zakonskih o-snutkov za zaščito jezikovnih manjšin. Odbor je prišel do zaključka, da pri tako številnih zakonskih o-snutkih, ki prihajajo od skoraj vseh strank, ni več daleč dan, ko bo prišlo do ustreznih zakonov. Zato je 'predlagal Vsedržavnemu šolskemu svetu, naj predlaga ministru izdelavo .in izvedbo obširnega načrta eksperimentiranja o tem, katere oblike jezikovnega pouka najbolje u-str.ezgjg posgff$/KBfmnan^mam. Ta predlog čaka p&^^mca preteklega \ šolskega leta, jraHpnde na dnevni red plenarnega' zasedanja, sveta. Izven delovanja odborov in komisij, je bil predstavnik slovenskih šol pozvan; da izreče mnenje o novih učnih načrtih za slovenske srednje šole, ki jih je spomladi izdelala posebna komisija. Sodelovanje med tržaškim in goriškim tajništvom SSŠ Sindikat slovenske šole deluje na področju dežele Furlanije - Julijske krajine; to je na področju, kjer živi slovenska manjšina. Slovenske šole so v goriški pokrajini in v tržaški pokrajini in zato ima Sindikat slovenske šole dve ločeni tajništvi: tajništvo Trst in Gorica in se imenuje Deželni sindikat slovenske šote. Problemi, s katerimi se ubada Sindikat slovenske šole so skupni za obe pokrajini in za šolstvo celotne. dežele Furlanije ,- Julijske krajine. Probleme je zato treba reševati skupno in so potrebni pogosti stiki med predstavniki obeh tajništev, zlasti ko gre za skupne akcije. Prvi sestanek obeh tajništev v šolskem letu 1979-80 je bil 18. 12. '79 v Jamljah in na tem sestanku, kot tudi na naslednjem 3. 1. '80 sta se obe tajništvi domenili, da organizirata v Gorici in v Trstu pripravljalni tečaj za vrtnarice, ki se nameravajo udeležiti vsedržavnega natečaja, ki je bil v mesecu februarju, ko je bila na vrsti pismena naloga in nato aprila z ustreznimi izpiti. Predavanja so bila izmenično v Trstu in Gorici. Na poznejših srečanjih so predstavniki obeh tajništev obravnavali zelo pereč problem samostojnega slovenskega šolskega okraja in se tudi večkrat sestali s predstavniki šolskega odbora ter obravnavali samostojen šolski okraj. Tak okraj bi pomenil za slovensko šolo v zamejstvu avtonomijo in hitrejši razvoj. Skupna akcija je bila tudi uspešna ob razpisu likovnega in literarnega natečaja ob 200-letnici slovenskega šolstva na Tržaškem, ki ga je razpisalo tržaško tajništvo, a sc ga je udeležilo lepo število otrok iz gori-ških šol. Na zadnji seji, ki je bila v Jamljah 7. lu. '80, sta obe tajništvi izdali skupno resolucijo, v kateri zahtevata, da se odpre v Ronkah slovenska šola. Vseh sestankov je bilo 12 in na vseh so se obravnavali skupni problemi in se iskale enotne rešitve tem problemom. Letos je Deželni sindikat slovenske šole po tolikih neuspešnih zahtevah dobil svojega predstavnika prostega pouka, ki se bo v celoti posvetil delu v sindikatu. Ta bo še trdnejša vez med obema tajništvoma, stiki se bodo v bodoče še okrepili in to bo nedvomno še bolj okrepilo skupno sodelovanje, uspehi ne bodo izostali in vse to bo le v korist slovenske šole v Italiji. OBVESTILO OBISKOVALCEM «FRANJE» Mestni muzej Idrija obvešča obiskovalce SVPB «FRANJE» pri Cerknem, da je ta edinstveni spomenik osvobodilne borbe, ki je pozimi še posebno slikovit, zaradi velikega zanimanja odprt za obisk tudi decembra, januarja in februarja ob sobotah in nedeljah, oziroma praznikih in na dan pred praznikom od 9. do 16. ure. V vseh drugih mesecih pa je «Franja» odprta vsak dan od 9. do 17. ure. Za napovedane skupine je obisk mogoč po dogovoru tudi izven tega umika. Prijave in informacije po tel.: (065) 71-135, Mestni muzej Idrija ali (065) 75-018 Muzej NOB Cerkno. SIMCA SUNBEAM ...TAKO LEPA Od 4.695.000 lir dalje (razen sprememb proizvajalca) vključno davek IVA ter prevoz TAKOJŠNJA DOBAVA PRI ZASTOPNIKU: DUPLICA Giovanni DREVORED IPPODROMO 2/2 - TRST - Tel. 763487 ' 1 tSš n m 10)/s 1 -rovog isb risij 1 V.iPtfcčbn Sfih J :J ‘’ ■ - hi ■3k 1 ’ Visoka ‘Cenitev robljenih' avtomobilov — Obroki do 36 mesecev z predujmom minimalnim TALBOT PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo * ; BOR m it ■ cesta NABREŽINA-ŠEMPOLAJ loom po železniškem prehodu NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUŠNOSTI NEVIDNI SLUŠNI APARAT Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili iri napredovali, toda do danes problema le niso rešili. Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno p slušanje., Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi. ■ Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepstavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti. v BOLJUNCU v ZGONIKU (Božje polje) v BAZOVICI v TRSTU Lekarna Val Rosandra tel. 228124 v sredo, 17.12. 80 Lekarna dr. Budin tel. 225596 v četrtek, 18. 12. 80 Lekarna «AI Carso* Ul. L Gruden 27 tel. 226165 v petek, 19.12. 80’ naš urad Ul. Maiolica 1 vsak dan tel. 793490 KULTURA 39k ZANIMIVA PREDSTAVA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA D. Maraini: «Ženski na podeželju» igra med fikcijo in resničnostjo Prepričljiva in umetniško dognana interpretacija Mirande Caharije in Lidije Kozlovič - Režiserski debut Borisa Kobala predstavlja lep uspeh Igra Dacie Maraini «Žensl'i na podeželju* obravnava feministično problematiko, ali bolje, raste iz feminističnega gibanja, ki si je v svojem razvoju in v svojih prizadevanjih ustvarilo čisto določeno idejno in ideološko podlago. Igra bi torej lahko bila eno izmed sredstev feminizma, da se odkriva ženskam in družbi, v kateri ženske živijo. Lahko bi bila nekakšen manifest, ki ga gledališki jezik napravi bolj sprejemljivega in občutenega. Pri zapisovanju omenjenih ugotovitev pa u-porabljamo pogojnik, ker imamo pred očmi konkretno uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča. Videli bomo, da je pogojnik povsem upravičen. Enodejanko «ženski na podeže-lju*. ki jo je uprizorilo SSG, je režiral Boris Kobal, pri dramaturški obdelavi pa mu je pomagala Metka Dedakovič. V vlogah Magde in Valerije sta nastopili Miranda Caharija in Lidija Kozlovič. Predstava se odigrava v mali dvorani Kulturnega doma, prostor torej lahko sprejema le manjše število gledalcev. Scenograf D.metrij Cej je scenski prostor »raztegnil* čisto do gledalcev, meja med «odrom» in občinstvom je torej .skrajno rahlo začrtana. Na ta način so avtorji uprizoritve že od vsega začetka poudarili intimno, a hkrati nevsiljivo vez med igralkama in gledalci. Scena izkorišča tenkočutno igro med fikcijo in resničnostjo. Ko protagonistka odkrije v ozadju zaveso in tako razgrne okno, se nam odpre košček Trsta, skratka, realno mesto se vključi v fiktiven scenski prostor. Opozorili smo na ta droben detajl, ker je predstava spretno izkoriščala čar gledališke fikcije in hkrati neposreden odnos dela do določene stvarnosti. Preprosteje povedano, realnost umetnosti je svojevrstna realnost, o kateri obstajajo različne definicije, Umetnost ni oddaljena od življenja, vendar ni navaden posnetek tega življenja, kopija ali fotografija. Na uporabnike, ko gre za gledališče za gledalce, učinkuje na Čisto poseben način, vsekakor drugače, kot če stopi na oder govornik in začenja nekaj razlagati. Tekst Dacie Maraini nazorno prinaša določene misli feminizma, ko pa po predstavi zadevo premislimo z distanco, opazimo, da bi lahko govorili o tezah, ideološki tloris je precej jasen. Ženska je v odnosu do moškega podrejena, ta podrejenost pa se kaže na različne načine. Spolno je na primer ženska blokirana, saj je le orodje moških užitkov. To je žensko privedlo do tega, da se je odpovedala lastni telesnosti in pravici do neodtujene spolnosti. Dovolj je, da ženska laže in da daje moškemu vtis. da jo zadovoljuje, življenje v družini .je življenje v funkciji moškega. Ta položaj pa ubija v ženski to. kar .je najin timnejšega; sanje in domišljijo. Valerija se je po poroki odpovedala slikarstvu, ki pa ni nič drugega kot tipanje vase, v globine sanj in skrite zavesti. Ni važno, če ta prostor pomeni za Valerijo pošasti, saj so sanjske pošasti dokaz najgloblje muke, ki pa morajo, paradoksalno, ostati utišane. Tudi odnos ženske do (moških) sinov je problematičen. Ženska hrani dete pod srcem, ko se fantek rodi je odvisen od materinih prsi, ko pa odraste, ga požre svet moških. Začne živeti v svetu moških in moškosti, skratka, dvigne se nad ženske in nad lastno mater kot princ nad nekdanjo kmečko dojiljo. Odnos ženske do hišnega dela in gospodinjstva je ravno tako zapleten. Moški lahko ubira poti svojih želj, ženska pa je obsojena na čisto določeno pot in določene izbire, ki jih narekuje »maskili-stična* družba. V ženski raste globoka potreba po nežnosti, ki pa jo dobi le pri ženskih sovrstnicah, tu gre za nekaj več kot za solidarnost. Zapisane teze so stališča Dacie Marainijeve. Stališča so stvarna, saj rastejo iz čisto določenega gibanja. sprejemamo jih lahko kot konkretna stališča feminizma. Boris Kobal, ki je predstavo »Ženski na podeželju* režiral, pa ni zarisal manifesta, nasprotno, omenjena vprašanja je dvignil na raven čutnega, gledališkega in u-metniškega, v bistvu na raven u-metniške «fikcije». S tem pa je izkoristil tiste razsežnosti dela, ki niso več «pouk» ali teze. Konkretni problemi zaživijo na ravni čutnosti, to je strahu, ironije, hrepenenja, gledalec je vezan na delo s srcem in pametjo. Stopa v krog skrivnosti in magičnosti, brez katerega bi bila umetnost slovar. To, kar bi lahko bile teze, se v igri spremeni v večplastni utrip globin, v jezik, ki ga ne moremo več točno kodificirati, kot lahko to naredimo z gesli. Srečamo se z drugo stopnjo realnosti, ki ni le ideološki koncept. Stvar je toliko jasnejša, ker je Kobal uporabil tudi določeno dozo ironije, kar v bistvu pomeni distanco, skratka. Kobal je nastopil kot režiser in avtor in na kot predstavnik (kar bi bilo itak nelogično) feminističnega gibanja. S tem'pa je odprl pot igralkama' Mirandi' Cahariji (v vlogi Magde) in Lidiji Kozlovič (v vlogi Valerije), da sta u-stvarili umetniško in tudi človeško polni figuri. Igralki sta prepričljivo podali vrsto čustev, stanj in misli, ki so pristno ženske, a hkrati zna' intimnih globin. Igralki sta zaigrali strah in muko, ki gnezdit’ v zavesti o ženski zapostavljenosti Zaigrali sta dolgčas, večkrat ironično, ki diha iz štedilnika, neumitih posod in pohištva ter se polasti hišne gospodinje. Zaigrali sta potrebo po nežnosti, ki je moški ne daje. Miranda Caharija je kot Magda prikazala strah in zbeganost ženske, ki se v pogovoru s prijateljico začenja zavedati tega, kaj je pravzaprav resnična vloga moškega in moža. Lidija Kozlovič je kot Valerija prikazala živo stisko in naveličanost ženske, ki od davnaj ve, kako je kaj z žensko in moškim, ki pozna svoj položaj, a iz njega ne more in ne zna; beg ostanejo sanje in pošasti. Vse to sta igralki uprizarjali v neposredni bližini občinstva, to je v položaju, ki ne dovoljuje puhle teatralike in šablone. Svet igre je prevladal nad tezami, čeprav ni izbrisal osnovne problematike dela, tako, da smo bili priča spretni igri med svetom umetniške fikcije in konkretne stvarnosti, ki jo pomenijo določene teze in stališča. Probleme smo sprejemali kot nekaj živega in občutenega, zavedali pa smo se, da ima čutnost podlago v čisto določeni zavesti o ženski stvarnosti. V tem je bila predstava »Ženski na podeželju* prepričljiva in hkrati zanimiva ter odprta našemu razumevanju in kritični distanci do prikazanih problemov. Delo «Ženski na podeželju* je iz italijanščine dobro prevedla Ivanka Hergold, kostume pa je izdelala Marija Vidau. Ob zaključku lahko zapišemo, da pomeni prva premiera SSG lep dosežek Borisa Kobala, ki je z delom na našem odru debitiral, hkrati pa pomeni tudi svež in občuten prispevek igralk našega ansambla, scenografa in ostalih sodelavcev. ACE MERMOUA Članici SSG Miranda Caharija in Lidija Kozlovič v igri D. Maraini «ženski na podeželju* V ČETRTEK V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA Slovenski komorni orkester ponovno gost Glasbene matice Ugledni slovenski instrumentalni ansambel bo nastopil pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta, kot solista pa bosta nastopila Stanko Arnold (trobenta) in pianistka Ingrid Silič Dirigent Anton Nanut Na prihodnjem koncertnem večeru v okviru tetošnje sezone Glasbene matice, bomo poslušali Slovenski komorni orkester iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Antone Nanuta s sodelovanjem trobentača Stanka Arnolda ter pianistke Ingrid Siličeve Slovenski komorni orkester, ki stopa v sedmo leto svojega delovanja, sestavljajo v glavnem ......................n..nmmimniimi...........................mu ŠE ENO DELO O MEDVOJNIH LETIH VLADO STRUGAR: Jugoslavija 1941-45 Sistematični pregled zgodovinskega dogajanja v vojnih letih - Knjiga je izšla v 5000 izvodih pri založbi Borec Vlado Strugar se je rodil leta 1922 v Črni gori, kjer je na Cetinju tik pred vojno končal gimnazijo. Po vojni je po raznih študijah končal tretjo stopnjo filozofske fakultete v Beogradu in v Moskvi je obranil doktorsko di-zertacijo iz zgodovinskih ved in je po poklicu zgodovinar. Med vojno je bil partizan in je od navadnega borca preko komisarja čete in bataljona napredoval do političnega komisarja divizije in je šele leta 1968 zapustil vojaško službo kot polkovnik. Pri tem je dolgo časa deloval v Vojnozgodovinskem inštitutu in Vojnoizda-vačkem zavodu Jugoslovanske ljudske armade. Vlado Strugar je napisal knjigo Osvobodilna vojna v Jugoslaviji, ki je leta 1967 izšla prh zavodu Borec v Ljubljani. Knjiga je s Povsem enakim besedilom dve leti kasneje izšla v nemščini v Berlinu. Knjiga je obravnavala predvsem vojaško oboroženo dejavnost v Jugoslaviji med vojno. Hotela je podati zgodovinski pregled ljudske vstaje in nadaljnjega vojskovanja med osvobodilno Vojsko in okupacijskimi armadami, hkrati pa podati strnjen pregled revolucionarnih dosežkov narodnoosvobodilnega gibanja. Ker je knjiga v Jugoslaviji vzbudila zanimanje, se je ob pripravah na srbohrvatsko izdajo avtor odločil, da knjigo razširi in dopolni z orisom fašistične vladavine na okupiranem ozemlju Jugoslavije ter nastajanja nove oblasti. Tako ie prvotna knjiga narasla za eno tretjino, izdal pa jo je Vojnoizda-vački zavod v Beogradu pod naslovom Jugoslavija 1941 - 1945. Knjiga je kasneje izšla v drugi izdaji, tudi v skrajšani verziji. Pri založbi Partizanska knjiga pa je zdaj v slovenščini, v prevodu Zdravka Klanjščka izšla knjiga Jugoslavija 1911 - 1945 v takem obsegu, kot ga ima prva srbo-hrvatska izdaja. Kot pravi avtor naj bi knjiga prikazala celotno podobo jugoslovanske oborožene vstaje in naj bi koristla predvsem kot pripomoček v šolah, pri proučevanju in poučevanju zgodovine, pridobila pa naj bi si zaupanje tudi med ljudmi, ki jih zgodovina zanima. Za uvodom obravnava avtor v prvem delu razv janje oborožene vstaje v osvobodilno vojno in deli snov na osem poglavij. Drugi del obravnava prelomno leto o-svobodilne vojne, s posebnim poudarkom na prikazu bitke na Neretvi in na Sutjeski. Tretji del nosi naslov Ustanavljanje jugoslovanske federacije. Končno od osvoboditve Jugoslavije do dneva razglasitve republike obravnava četrti del Strugarjeve knjige. Sledi še sinhronooptični pregled dogodkov od aprila 1941 do septembra 1945. kazalo osebnih i-men, krajevnih imen, kazalo vojaških enot, političnih organov in na koncu še kazalo nekaterih pojmov. Strugar, ki je napisal večje število zgodovinskih razprav, pa BERITE REVIJO tudi leposlovnih del, je znanstvenik, ki zna tudi pisati. Njegov prikaz osvobodilnega boja v Ju-goslav:ji je podan jasno, poučno in dovolj zanimivo, pomembno pa je, da sinhrono obravnava celotno dogajanje na jugoslovanskem ozemlju. Res je, da je knjiga glede na obravnavano tematiko sorazmeroma skromna, saj ne obsega niti štiristo strani. Zato je snov podana kar se da zgoščeno, s prikazom najnujnejših dogajanj in odločitev in pomeni zalo bolj neke vrste pregled o-svobodilnega boja. kot pa poglobljeno in š roko razpredeno znanstveno delo ali pripoved o jugoslovanskem osvobodilnem boju. Toda prav v tej zgoščenosti in i-stočasni preglednosti ter sistematičnosti obdelave gradiva je prednost te knjige, ki na kratko informira in poučuje bralca ter ga seznani z vojaškim dogajanjem med osvobodilno vojno v vseh predelih naše domovine, z okupatorjevim terorjem, političnimi dogodki in rojevanjem ljudske oblasti. Vendar pa je vseskozi poudarek na vojaških dogajanjih, k čemur pripomorejo tudi številni zemljevidi it; karte, ki nazorno prikazujejo potek vojaških operacij. Ker nam podobnih sistematičnih pregledov zgodovinskega dogajanja v vojnih letih zlasti v slovenščini primanjkuje, bo Stru-garjeva knjiga, ki je v slovenščini izšla v 5000 izvodih, kljub temu, da pomeni le dopolnitev izdaje izpred petnajstih let, pomenila mnogo za vse tiste, ki tako izdajo potrebujejo ali pa se zanjo zgolj zanimajo, želeč spoznati celotno zgodovinsko dogajanje v Jugoslaviji v časti 1941 - 1945. SL. RU. člani simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki jih druži skupno zanimanje do poustvarjanja baročnih, renesančnih, klasičnih skladb ter kompozicij sodobnega časa. Orkester, ki aktivno deluje na domačih koncertnih odrih ter po drugih glasbenih središčih Jugoslavije, je že večkrat nastopal tudi v našem mestu. Poleg koncertne dejavnosti je ansambel snemal za jugoslovanske radijske postaje ter posnel tri plošče z deli J. S. Bacha in Vivaldija. Pomemben in zanimiv pa je bil tudi prerez vseh Bachovih orkestralnih del, ki ga je Slovenski komorni orkester prikazal v dvotani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Umetniški vodja ter pobudnik za nastanek te komorne skupine je dirigent A. Nanut, ki je obenem tudi dirigent orkestra Slovenske filharmonije ter izredni profesor za dirigentstvo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nanut, ki je za svoje umetniško delo dosegel vrsto pomembnih nagrad in priznanj, je vodil sloveti ske orkestre na svetovno znanih koncertnih odrih, kot so Dunaj, Ne iv York, London, Moskva, Leningrad in druga glasbena središča. Kot solist bo na četrtkovem koncertu nastopil tudi mladi, a že izoblikovani trobentač Stanko Arnold, ki se je po diplomskem izpitu na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval v šoli prof. Rogerja Delmotte v Parizu: Arnold je že v študentskih letih prejel izredno pomembno priznanje in sicer Prešernovo nagrado 1971, poleg tega pa večkrat zasedel prva mesta na med narodnih tekmovanjih, kot v Tou-lonu ter drugo mesto na tekmovanju «Maurice Andre* v Pari zu lani. V Mozartovem koncertu pa bo kot solistka nastopila mlada pianistka Ingrid Silič, tudi ona deležna vrste priznanj že od študentskih let dalje. Po diplomi na ljubljanski glasbeni akademiji se je Siličeva izpopolnjevala v Italiji pri prof. Vitaliju. sedaj pa nadaljuje s postdiplomskim študijem na Akademiji za glasbo v Ljub Ijani ter se obenem posveča koncertni dejavnosti. Slovenski komorni orkester bo pričel svoj koncert s skladbo slovenskega skladatelja Daneta Škerla «Serenada» za godala, ki je njegovo prvo pomembnejše delo. Po diplomi na ljubljanski Akademiji, je Škerl poučeval na raznih glasbenih šolah, bil 11 let profesor na Sarajevski glasbeni akademiji, od leta 1970 pa pre dava kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Svoj glasbeni izraz gradi Škerl na neokla-1 sicizmu in muzikaličnem pristo- pu k vsakemu posameznemu inštrumentu, kakor tudi orkestru, ki mu je najbolj pri srcu. Napisal je dolgo vrsto orkestralnih del tako za začetnike, kakor tudi zahtevnejše koncertne skladbe in simfonije. V novejšem času se posveča tudi komornim in solističnim skladbam in je na tem področju prispeval nekaj prikupnih in pogosto izvajanih del (Sonatina za klarinet. Klavirski trio, Anafora za oboo, klavirske skladbe), Škerl je obenem tudi prizadeven organizator, saj. je bil „ več let predsednik Društva slovenskih skladateljev, vodja Edicij DSjS,, in predsednik izvršnega odbora Zue-ze organizacij skladateljev Jugoslavije ter prodekan Akademije za glasbo v Ljubljani. Za svoje delovanje je bil vgčkrat nagrajen in odlikovan. sSerenada za godala» je nastala l. 1959, to je v prvem obdobju njegovega skla-dateljevania. V izvedbi komornega orkestra bomo nato poslušali sKoncert v A duru KV 414» za klavir in orkester skladatelja W. A. Mozarta. V tem koncertu bo kot solistka nastopila, pianistka Ingrid Silič. Omenjeni Mozartov koncert je nastal v letih, ko se je Mozart nahajal na Dunaju ter se vzdrževal zgolj s skladatelje-vanjem. Zaradi tega je moral prisluhniti okusu čim širšega kroga poslušalcev, kar dokazuje briljanten značaj skladbe ter prijetna in z lahkoto dojemljiva melodična vsebina ter njena kompozicijska struktura. V drugem delu koncertnega večera nam bo Slovenski komorni orkester najprej predstavil Tartinijev «Koncert v D duru za trobento in orkester*, ki spada v skupino skladateljevih manj poznanih del. Čeprav je Tartini napisal kar tri koncerte za troben- to in orkester, nam je skladatelj predvsem znan kot plodovit ustvarjalec violinskih koncertov, izpopolnjevalec tedanje violinske tehnike ter vreden naslednik Co-M. B. (Nadaljevanje na 8. strani) Ingrid Silič F . IIP ' v. OB KhlJIGI TOMŠIČEVA BRIGADA - UVODNI DEL> TEMELJITO IN OBJEKlivNO A vtor F. Strle si je monografijo o tej slavni partizanski enoti zamislil kot ljudsko knjigo - kot narodno svetinjo Stanko Arnold Nekaj neizrekljivo veličastnega obhaja človeka, ko jemlje v reke uvodni del monografije o Tomšičevi brigadi. Avtor Franci Strle si jo je zamislil kot ljudsko knjigo, ki jo bodo ljudje jemali v roke, brali in pestovali kakor narodno svetinjo. V tem je nedvomno popolnoma uspel. Ze zunanja oprema knjige — delo mladega Urha Slamiča — je zelo sugestivna. To velja za ščitili ovitek s podobo junakov Artija in Abija na konjih, še bolj pa za naslovno stran platnic, kjer je naslov knjige uokvirjen z lento narodnega heroja, najvišjega odlikovanja, ki ga je dobila brigada zaradi svoje silne bojevitosti. Gotovo gre pri tem za najbolj posrečeno soskladje oblike z vsebino, kar smo jim bili priča na Slovenskem po 2. svetovni vojni. Vsebinsko je knjiga zasnovana izvirno in mnogo širše kot monografije drugih slovenskih partizanskih brigad, pač v skladu z avtorjevim sporočilom, 4da se o-svobodilni boj ni začel čisto izno-va in zgolj kot nasledek narodne ogroženosti, marveč se je razra-stel in črpal svojo neuničljivo moč iz žarišč, ki so jih ustvarili komunisti, drugi napredni ljudje in organizacije že precej pred začetkom druge svetovne vojne*. V začetnem poglavju Uporniške in proletarske korenine, ki prinaša nove poglede o slovenski partizanski vojni ali jim ^saj daje ustrezen poudarek, je Strle z anatomsko preciznostjo (kot ugotavlja recenzent France Šušteršič) uspel dokazati, «da je bil oboroženi boj proti tujim zavojevalcem le nadaljevanje bojev za pravico iz preteklosti in da se je prelil v izbruh vseh narodovih sil predvsem po zaslugi sposobnega in daljnovidnega štaba revolucije, ki se je v slovenskem narodu izoblikoval po letu 1932» . .. Kot mislec je Strle neverjetno pronicljiv. S poglobljeno dialektično analizo odkriva nova dejstva celo v snovi, za katero se nam je zdelo, da je bila povsem znana in do konca raziskana. Svoja spoznanja podaja pregledno, nazorno in koncizno, vrhu tega pa tako prepričljivo, da mu sploh ni mogoče oporekati. Še večji mojster je Strle pri o-pisovanju partizanskih enot in njihovega bojnega poleta. V tistem delu knjige, ki je posvečen proletarskim udarnim enotam — predhodnicam Tomšičeve brigade, se zdi, kakor da je njegov stil dobil krila. Liki borcev vstajajo pred naijii,J:kot'b'r,^ili ftvij.in boji so opisani t4Ko plastično, kot bi se odvijali pred našimi očmi. Posebno pozornost zaslužijo Strletove sodbe o ravnanjih, bojnih uspehih ali neuspehih prvih partizanov in partizanskih poveljnikov, ki jih vse naslika kot samosvoje in trdne osebnosti. Te sodbe koreninijo v ljudski modrosti, izza svoje preprostosti pa izžarevajo vso veličino bojujočega se slovenskega človeka, ki je celo v najbolj surovih vojnih dneh premogel najplemenitejša čustva. V teh sodbah je navzoč tudi Strletov humanizem, ki je ves usmerjen h koristim ljudske skupnosti in malega člo veka. Središče tega humanizma je žrtev, ki jo je kdo pripravljen dati za svobodo, ljudsko blaginjo in napredek človeštva. Kako visoko ceni žrtev, priča množica objavljenih fotografij o predvojnih komunistih v Tomšičevi brigadi ter o padlih ali hudo ranjenih borcih Proletarske udarne čete in 1. slovenskega proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča Malo je knjig o naši narodnoosvobodilni borbi, ki bi se s toliko pietete oddolževale padlim,.. Največje občudovanje zasluži Strle zaradi svoje vztrajnosti in energije, s katerima brska in vrta po neznanem. Že opombe pod črto, ki jih je kar 220, in navedbe virov, ki jih je po številkah 705, v resnici pa veliko več, nam dajejo misliti, kakšen ogromen napor je vložil Strle pri i-skanju In zbiranju podatkov. Njegova knjiga je nabita s podatki. O tem najzgovorneje priča «Kazalo organizacij, enot, krajev in imen*, ki vsebuje nič manj kot 4.476 gesel z 12 088 vpisi (vpis je zaznamba gesla na eni strani). Te številke so zgovorne same po sebi, toda vso njihovo veličino lahko razume le tisti, ki je imel kdaj priložnost sodelovati s Strletom. Strle nenehno in neutrudljivo zaslišuje, vprašuje in preverja, vodi preživele borce na teren, da mu tam razkazujejo, kako so potekali boji. s katerih položajev so se bojevali partizani in s katerih Italijani ali drugi sovražniki, kaj so storili in kako so se premikali eni ter kako so ravnali drugi. V Uvodni besedi Strle o tem svojem delu navaja nekaj podatkov, npr.: z magnetofonom .je zaslišal 23 borcev, z beležnico pa 189, na te- Ovojnica Strletove monografije o Tomšičevi brigadi renu je naredil 110 ogledov alf rekonstrukcij s preživelimi borci, pri tem pa dodatno zaslišal še 179 oseb iz vrst krajevnega prebivalstva. Iz opomb pod črto je razvidno, da se Strle nikoli ne vdaja samozadovoljstvu, ampak zbrane podatke dopolnjuje in preverja. Pravi, da je za izpopolnitev tako ali drugače zbranega gradiva potrebnih, še na stotine drobnih poizvedb, ki jih večinoma opravi telefonično Samo od začetka oktobra 1977 do 31.7.1980 je imel 1.879 takšnih pogovorov. Poleg tega si Strle med preživelimi borci, matičarji in drugimi ljudmi povsod išče pomočnike. ki zanj opravijo takšne alt drugačne Doizvedbe, s poizvedovalnimi članki pa se obrača tudi na vso slovensko javnost, da bi tako ujel nit, ki bi ga privedla resnici do dna. Natančnost in doslednost pri preverjanju podatkov .je v Str-letovi knjigi prisotna v vsakem delu besedila. »Nikoli nisem zaupal podatkom iz ene same listine ali izjave,* pravi Strle. «ker so skoraj po pravilu pomanjkljive tako ali drugače. Vselej sem jih preučeval v sklopu celotnega gradiva in dogajanja iz zadevnega, časa ali kraja, zato sem v že objavljenih listinah in delih drugih piscev lahko ugotovil marsikatero datumsko ali osnovno napako...* To pojasnilo je Strle napisal v Uvodni besedi, ki je polna prefinjenih polemičnih bodic in programsko popolnoma novih izhodišč za slovensko zgodovinopisje JOŽE OBLAK - SIME (Nadaljevanje na 8 strani) OB DVEH LETOŠNJIH OBLETNICAH Mladostna srečanja z Bevkom Letošnjo jesen je izšlo mnogo zapisovj ki so govorili o pisatelju in družbenopolitičnem delavcu Francetu Bevku, za njegovo dvojno obletnico: 90-letnico rojstva in 10-letnico smrti. Ko sem pred nedavnim v Primorskem dnevniku bral zapise nekaterih še živečih pričevalcev o srečanjih z velikim pisateljem in človekom, so ,se mi kar nehote vtihotapili v spomin dogodki■ — sicer zelo skromni še izpred vojne, ko sem imel priložnost srečati in spoznati tega zaslužnega primorskega Slovenca. Prvič sem videl Bevka leta 1925 ali 26, ko sem bil še deček v domači vasi, v Razdrtem. Ker smo imeli peč pomanjkanja kot kruha, sem si tega služil v premožni družini, kjer so imeli tudi gostilno. In tam sem lahko videl in opazoval mnoge goste, ki so se u-stavljali za oddih' in okrepčilo. Nekega dne sta prišla v gostilno dva tujca, ki sta še pripeljala na motornem kolesu. Ker ceste tedaj niso bile asfaltirane, sta bila zaprašena kot bi prišla iz mlina. Sedla sta za mizo ter naročila nekaj pijače. Nihče ju ni poznal in bi gotovo odšla nepoznana, da ni slučajno prišel v gostilno domačin Filip Kavčič, zelo razgledan in narodno zaveden človek, ki je tuja gosta poznal. Prijateljsko so se pozdravili ter se precej časa zadržali v živahnem razgovo- ru. Enega je imenoval «gospod Bevk» (imena drugega se ne spominjam) in ker so govorili največ o raznih knjigah, o «Čuku na pal’ci» (humoristični list, ki ga je urejal Bevk) in podobnem, sem ugotovil, da je dotični gost pisatelj France Bevk, kar je potrdil tudi Kavčič potem, ko sta gosta odšla. Po imenu sem Bevka že poznal, čeprav sem bil še mlad deček, ker me je književnost že zgodaj privlačevala. Pa tudi v šoli smo slišali o njem in v vaški knjižnici je bila na razpolago kakšna knjiga. Dejstvo, da sem videl od blizu pravega in živega pisatelja, ki je napisal že vrsto knjig, se mi je zdelo res kar neverjetno. O tem doživetju sem s ponosom govoril po vasi, zlasti mojim mladim vrstnikom. # # * Kakih pet ali šest let po opisanem dogodku, sem se — izučen za krojača — preselil iz domačega kraja v Trst. Tu sem kmalu našel pot k Sv. Jakobu v znano pevsko družbo, ki je prepevala' slovensko v tamkajšnji cerkvi in kot znano, več ali manj, po vsej Primorski, kljub fašistični prepovedi. Ob nekem epevskem pohodu* na Goriško (menda l. 1938), se je družba pevcev ustavila za kratek čas v Gorici — in ta premor sva s prijateljem Ivanom Rio- so izkoristila ter se podala v U-lico Monte Santo, kjer sva vedela, da stanuje pisatelj France Bevk, tedaj najbolj znana in u-poštevana kulturna osebnost na Primorskem. Saj smo o njem mnogo slišali in govorili, ga cenili in spoštovali, ker je v trdih časih fašističnega zatiranja pisal in izdajal knjige v našem slovenskem jeziku. In prav hvaležnost do te njegove plemenite dejavnosti v korist in obrambo primorskega ljudstva naju je gnala k njemu, da mu izročiva najino skromno priznanje in pozdrav pevcev iz Trsta. Pozvonila sva: odprl nama je on — Bevk. Začudeno naju je gledal, ker mu nisva bila prav nič znana. Na vprašanje kdo sva in kaj želiva, mu odgovoriva, da sva tržaška Slovenca, člana šentjakobskega pevskega zbora, da ga dobro poznava po njegovih mnogih knjigah, da ga želiva samo pozdraviti in se mu zahvaliti za njegovo pisanje in podobno. Povabil naju je naj vstopiva in ko smo si na kratko izpovedali nekaj skupnih narodnostnih težav, smo se prijateljsko poslovili. 'Pred odhodom nama je še priporočil, da če se bova še kdaj mudila tam v bližini, na' se le še oglasiva pri njem. Zadovoljna sva se vrnila v dru- žbo ter poročala o najinem zanimivem obisku. # # # še enkrat sem srečal pisatelja Bevka v predvojnem času in sicer v jeseni leta 1939 in to srečanje je sovpadlo s praznovanjem 50-letnice rojstva znanega goriškega književnika, prof. Andreja Budala. Skromna, a iškrena «proslc a't. je bila v znani slovenski gostilni «Suban» pri Svetem Ivanu v Trstu. Prijetnega praznovanja se e udeležilo mnogo tedanjih naših vidnejših osebnosti, med njimi seveda tudi France Bevk. Povabljena je bila tudi skupim šentjakobskih pevcev, kajti naša lepa pesem ni smela manjkati na tem večeru. Tako sem imel priložnost spet srečati se s tem našim vedno bolj priznanim pisateljem. In ker se je «praznovanje» zavleklo precej v noč ter postalo vse bolj prijateljsko, sem se nekajkrat spustil v pogovor z Bevkom, ki je rad in prijazno odgovarjal na moja mnoga vprašanja. Ob slovesu sem ga naprosil za avtogram, ki mi ga je dal prav rad in ki ga hranim še danes. Po končani vojni sem Bevka še srečal; tokrat ne več skrivaj, za zaprtimi vrati. Srečevali in pozdravljali smo se lahko ob belem dnevu, na prostem, v svobodi. LADO PREMRU . PRIMER RUTA NA TOLMINSKEM, KI ŽE STOLETJA NI NEMŠKI Južnotirolska revija o nemških jezikovnih otokih na Slovenskem Tudi v preteklosti se je nemška publicistika večkrat ukvarjala s tem vprašanjem Bocenski mesečnik «za južnoti-olsko domoznanstvo*, ki nosi i-me. «Der Schlern* po gori v Sei-serskih Alpah (Alpe di Siusi), je prinesel v svoji deveti številki letošnjega letnika (54. letnik) daljšo razpravo jtfilhelma Bauma z naslovom «Fre:sinška in briksen-ska cerkev, goriški grofje in nastanek nemških jezikovnih otokov v Furalniji in v Sloveniji*. Med nekaterimi kolonijami na slovenskem etničnem ozemlju, ki so nastale v srednjem veku (Selška in Poljanska dolina, Dovje, Nemški Rovt pri Bohinju, Kočevsko itd), omenja pisec tudi naselitev tirolskih kmetov iz Pustriške doline v zgornjem toku reke Bače na Tolminskem. Našelitev. ki ni zaobjela le današnjega kraja Rut (včasih Nemških Rut), marveč tudi sosednje vasi kot Trstnik, Stržišče, Grant, Obloke, Podbrdo, je iz časa oglejskega patriarha Bertolda Andeškega (1218—1251); Baum imenuje vse to naselitveno območje kot «jezikovni otok* Nemški Rut (Deutschruth). Nemška znanost in publicistika se je v preteklosti že nekajkrat posvečala nemškim kolonijam sredi slovenskega etničnega ozemlja, prav tako tudi vasici Rut, ki je svoj izvirni etnični značaj izgubila že pred stoletjem in več, saj je mogel Simon Rutar pred skoraj sto leti zapisati. da so «sedanji Nemškoru-tarji že popolnoma poslovenjeni* (Kres, 1882) in vendar je avstrijski statistik in pisec obsežne nemške zgodovine Goriške in Gradiške baron Carl Czornig leta 1873 zatrdil, da biva v vaseh Stržišče in Nemški Rut nemška manjšina 650 ljudi. V porajajočem se nemškem nacionalističnem ekspanzionizmu proti jugu (druga polovica preteklega stoletja) je bila pač dobrodošla tudi vest o nemškem otoku sredi strnjenega slovanskega sveta. Zanimanje nemških piscev zato ni imelo zgolj znanstveni interes in Baum omenja v svojem članku Kranzmayerjevo mnenje (koroški jezikoslovec, ki Slovencem ni naklonjen), da je neki slovenski duhovnik leta 1918 nasilno preimenoval Nemški Rut v Rovt (verjetno gre za Rut. kajti Nemški Rovt pri Bohinjski Bistrici je o-hranil obliko svojega imena še danes). Prav ob tem podatku, ki kaže na neko nasilno slovensko asimilacijo potomcev nekdanjih nemških kolpnistov, razvija Baum misli o nemško - slovenskih odnosih na Slovenskem, ki jim je dalo pečat 19. stoletje,i stoletje nacionalizma in narodnostnih nasprotij. Pri tem se spomni misli nemškega pesnika K Roseg-gerja ob ljubljanskem potresu leta 1895: »Nemci in Slovenci, kaj je potreba te otročje boje? Mislim, da je potres razgibal srce, in ljudstva vedo sedaj za vedno, da sodijo skupaj. Kar ločuje jezik. naj misel zopet druži.* Čeravno želi pisec kar se da nepristranski. pa vendar čutimo v njegovih gesedah obžalovanje za tistimi Nemci iz srednjega veka. ki so se v kasnejših stoltejih vključili v slovenski narod. Ce se povrnemo k Rutu zapišimo, da člankar gradi svoje ugotovitve tudi na podlagi slovenske literature (S. Rutar), novih spoznanj članek ne vsebuje. Pisec je zelo verjetno med pisanjem članka obiskal Rut, a ka-' že, da mu teren ni mogel veliko nuditi tudi zato, ker ni tu ngšel ljudi, s katerim bi se moral pogovarjati v jeziku njih prednikov, v jeziku, ki bi prehajal v roda v rod tudi kot zagotovilo neke etnične identitete. Rut je danes slovenska vas, pa ne danes, to je bil že pred stoletjem, ko je bila ločnica s sosednjimi slovenskimi vasmi jasneje določena in se je zgodovinska posebnost Ruta poudarjala bodisi zato, da bi se dokazoval njegov slovenskt značaj, bodisi zato ker ga nemški svet ni hotel prepustiti naravni asimilaciji. Nemških prebivalcev Ruta gotovo ni asimiliral porajajoči se slovenski naconalizem druge polovice p eteklega stoletja — tako bi lahko razumeli Baumovo misel — s apljanje s Slovenci je pričelo tedaj, ko so Nemškorutarji izgubili mnoge privilegije povezane z njihovo kolonizacijo ter so jih prav ti pri v'legiji ločevali od sosedov Slovencev. Izjemen položaj jih je tja do 18. stoletja ločeval, izenačenje predvsem na gospodarskem polju pa jih je približalo Slovencem. Ko končujemo to opozorilo na nemški članek o Rutu lahko še pristavimo, da je bil eden izmed junakov protifašističnega odpora Primorcev v dobi med voinama Smon Kos, rutarski ro-jcik* B. MARUŠIČ Zupan: Komedija človeškega tkiva V približno istem času sta izšli dve avtobiografski pričevanji slovenskih pisateljev. Dvoje knjig, dvoje avtorjev, dvoje bistveno različnih pričevanj o sebi in življenju Anton Ingolič je v svoji knjigi o lastnem umetniškem ustvarjanju kronološko prikazal kako so naslajali njegovi romani, kakšen odmev so imeli, kakšne so bile pobude zanje, kakšne uspehe je dosegal. Vmes je nanizal odlomke iz tvojega osebnega življenja in nam predstavil vsaj temeljne kamne tvoje življenjske poti. Drugi, Vitomil Zupan, nam v svojem biografskem pričevanju, ki ga imamo pred seboj v dveh zajetnih knjigah s skoraj 800 stranmi, riše izseke iz svojega življenja pred vojno, deloma med vojno, s prikazom nekaterih povojnih doživetij. Toda to ni kronološka pripoved, ni sistematično avtobiografsko pričevanje temveč včasih natančno, kar preveč podrobno prikazovanje osebnih doživetij, včasih pa razmetano, razgibano. nesistematično navrženo pisanje prepleteno z razmišljanji, filozofskimi traktati, aluzijami, obsodbami in obračuni. Obračuni s sabo in ljudmi. Kakšna razlika med Ingoličem in Zupanom! In vendar se nam obe knjigi predstavljata kot zanimivo branje, čeprav vsako po svoje. Prvo bolj prijetno, drugo morda bolj zanimivo, če izvzamemo tipično Zupanove seksualne pasaže. In če hočemo poznati slovenske pisatelje, če hočemo spremljati sodobno slovensko literaturo, moramo brati o-ba: Ingoliča in Zupana. Pa čeprav prvega brez problemov, a drugega z dobršno mero pridržka. Vitomil Zupan je v dveh zajetnih knjigah pri Cankarjevi založbi izdal svoje avtobiografsko pričevanje, ki nosi naslov Komedija človeškega tkiva. V svojem avtobiografskem romanu in to je bolj roman kot pričevanje, nas Zupan privede med svoje tovariše, prijatelje, med študente pred vojno na 1'ubljanski univerzi, med kavarniške boeme, pocestnice, pijance, med policaje in ovaduhe, med postopače in nam včasih nadrobno, včasih pa le bežno prikazuje te ljudi in slika svoja doživetja v patriarhalni Ljubljani pred letom 1941. Potem nam slika začetek o-kupacije, z italijanski fašisti, kvestur ini, aretacijami, zapori, internacijami, nelogičnostmi in absur- Stati ob strani — to je bila skozi stoletja «naravna pozicija žensk*. Stala je ob strani možu, pa družini, rodbini, narodu, napredku ... To je nesporna ugotovitev, vprašanje, ki-,si'g»:o;n v Odborniki Bora so orisali izredno živahno in pomembno deloVanjč „v korist prebivalstva" mešla Trst? v prizadevanjih, da bi se sleherni član družbe vključil v telesno kulturo. če ne kot tekmovalec, pa kot rekreativec. Tako razvejana dejavnost pa prinaša velike finančne te žave, katerim je društvo le težko kos. Padel je tudi predlog, naj bi ZSŠDI organiziralo okroglo mizo o i tečajev. štvo samo finansira vso dejavnost, edinole potne stroške trenerju naj bi poravnalo Združenje, o čemer se je izrekla zadnja skupščina v Doberdobu. Pogrešali so tečaj za košarkarske trenerje, čeprav so za to obstajali pogoji. Zaradi prevelikih stroškov, ki jih ne morejo kriti, so pri Adrii opustili tekmovalnost pri -kolesarstvu in so se usmerili na rekreacijsko- dejavnost. še dalje -pa ‘bodoz prirejali oziroma soorganizirali tradicio-' nalne kolesarske manifestacije, kot so mednarodna dirka za trofejo ZSŠDI, maraton prijateljstva in mednarodna dirka Alpe - Adria. Pri atletiki imajo precejšnje težave s telovadnico in kadri, zato bi želeli, da bi prirejali čimveč trenerskih davčnih in pravnih vprašanjih, ki od blizu zadevajo športna društva. Na sestanku z Jadranom so se odborniki Združenja seznanili s sedanjo strukturo tega društva in s sistemom dela članske košarkarske ekipe. Velike težave ima Jadran s telovadnico, saj nimajo na razpolago objekta za potrebe ekipe. Dru- .............................................................i....Hlinili........................................................................................................................................................ NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Triestina v Parmi Tržačani imajo priložnost, da še utrdijo prvo mesto na lestvici Triestina gre danes na letošnje zadnje gostovanje v Parmo, kjer bi morala iztržiti vsaj točko, saj domačini nimajo najbolje uigrane ekipe, še zlasti v obrambi. Bianchijevo moštvo pa je tudi med tednom v Prijateljskem srečanju proti Avelli-nuu dokazalo, da je v formi in da zlahka najde pot do gola. Tokrat ne bosta zaigrala izključeni Lombardo in Štrukelj, ki je po poškodbi začel šele pred kratkim spet trenirati, na klopci pa bo ostal verjetno tudi Franca. To pa prav gotovo ne bo Pogojevalo igre tržaškega tretjeli-gaša, ki razpolaga s solidnimi in enakovrednimi zamenjavami. Glede Pa to, da tudi neposredna zasledovalca, Cremonese in Fano, čakata šorazmeroma težji gostovanji, ima Triestina tako lepo priložnost, da še bolj utrdi prvo mesto na lestvici. DANAŠNJI SPORED C-1 LIGA (12. kola) (V oklepaju ime sodnika) Forli - Reggiana (Esposito), Mantova - Cremonese (Leni), Modena -Novara (Coppetelli), Parma - Triestina (Corigliano), Piacenza - Pra-to (Rinaldi), Sanremese - Casale (Damiani), S. Angelo - Empoli (Tu-bertini), Trento - Spezia (Scevola), Tre vi.so - Fano (Rufo). A LIGA (10. kolo) Brescia -Inter (Longhi), Caglia-ri - Bologna (Mattei), Catanzaro -Ascoli (Redini), Como - Perugia (Lo Bello), Fiorentina - Roma (Casarin), Juventus - Pistoiese (Terpin), Na-Poli - Torino (Benedetti), Udinese -Avellino (Pieri). B LIGA (14. kolo) Atalanta - Monza (Altobelli), Bari “ Catania (Magni), Genoa - Verona (Prati), Vicenza - Varese (Bergamo), Lazi o - Piša (Michelotti), Lec-Ce - Foggia (Facchin), Milan - Cessna (Angelelli), Palermo - Taran-to (Castaldi), Rimini - Sampdoria (Parussini), Spal - Pescara (Milan). Začetek turnirja KRUT Včeraj popoldne je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu začetek prvega šahovskega turnirja, ki ga je pripravil Krožek za rekreativno u-dejstvovanje Trst. V prvem kolu so se pomerili med seboj trije pari, dosegli pa so take izide: Cunja - Hrovatin 0:1; Mu- ženič - Verk 0:1; Stopar - Slavec 1:0. NOGOMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH Brežani tokrat brez sreče Včeraj so izgubili v vseh treh srečanjih KADETI Breg — Opicina 2:4 (2:4) STRELCA ZA BREG: Morgan in S. Kraljič BREG: Smotlak, Kofol, Šavron, Pavletič, Zubin, Tul, F. Kraljič, Grizonič, S. Kraljič, Peroša, Morgan (Sovič). Kazalo je, da bodo Brežani o-svojili vsaj točko v včerajšnjem srečanju z Opicino. Naši nogometaši so namreč odlično začeli in so po dveh minutah že vodili z Morganovim zadetkom. Gostje so se nato zbrali, stanje remizirali, nakar pa tudi visoko povedli. F.K. CICIBANI Breg — Muggesana 2:4 (0:1) STRELEC ZA BREG: Prašelj 2. BREG: Zobec, Bevk, Kajzer, Mauri, Ražem, Prašelj, Švara. Kljub porazu so Brežani včeraj povsem zadovoljili. V prvem polčasu so jih, resnici na ljubo, boljši Miljčani le enkrat presenetili. V nadaljevanju pa so bili lahko gledalci priča hitrim in učinkovitim akcijam s strani obeh moštev. Pri Bregu pa se je zlasti odlikoval Prašelj, ki je tudi dosegel oba zadetka za domače moštvo. (F.K.) MLAJŠI CICIBANI Breg — Campanelle 1:2 (0:1) STRELEC ZA BREG: Kozina BREG: Bandi, Glavina, Krašovec (Starec), Kozina, Ota, Vodopivec, Alberti (Slavec). V dokaj lepem srečanju so včeraj v Dolini tesno zmagali nogometaši moštva Campanelle. Takoj pa gre omeniti, da so slovenski i-gralci imeli tokrat zvrhano mero smole, saj bi si po prikazani igri nedvomno zaslužili vsaj' neodločen izid. Najboljši v Bregovih vrstah je bil Glavina. (F:K.) Zarja goji poleg nogometa tildi balinanje, otroško telovadbo in rekreacijo. Sodelovanje z drugimi društvi na področju mladinskega nogometa ocenjujejo kot zelo pc membno in pozitivno, zato je treba vztrajati na tej poti in pritegniti k aktivnemu sodelovanju vsa naša društva. Predlagali so, naj bi od prli skladišče za športno opremo, ustanovili zdravniške centre za pre glede tekmovalcev in ustanovili komisijo za otroško telovadbo. Izred no žgoč je problem pomanjkanja telovadnice na tem območju. Tudi Polet ima prav s pokritimi objekti na j več je težave. Redna dejavnost in vadba je zato pri košarki in kotalkanju precej okrnjena. Nujno bo treba zato čimprej ukrepati v to smer in obstaja možnost za postavitev balona. Sodelovanje s starši ni najboljše, primanjkuje jim trenerjev, zato naj bi bilo ZSŠDI pobudnik za ustanavljanje vrhunskih ekip. SESTANEK S ŠZ GAJA V petek so se sestali predstavniki ZSŠDI in ŠZ Gaja s Padrič in iz Gropade v zvezi s prošnjo, da bi tudi to društvo postalo člatiica Združenja. Odborniki Gaje so podrobno orisali delovanje in težave društva, ki je' bilo pred desetimi leti med pobudniki za ponovno ustanovitev ZSŠDI. Posamezne sekcije (tenis, nogomet, balinanje in otroška telovadba) delujejo decentralizirano, društveni., osnovni smoter pa je širjenje športa kot sredstva za na- Nova Borova dvorana tudi uradno predana svojemu namenu Kot poročamo obširneje na tržaški sirarni, so včeraj z manjšo slovesnostjo uradno predali svojemu namenu novo Borovo dvorano. Tradicionalni trak je prerezal eden najstarejtth Borovih članov in bivši predsednik Stanko Pertot, predsednik arh. Mitja Race pa je v svojem govoru prikazal številnim gostom pomen novega objekta za slovenske športnike v Trstu, kot tudi vlogo Bora samega v tržaški športni stvarnosti rodnostno in družbeno uveljavitev naše narodnostne skupnosti. V sred njeročni plan spada realizacija nekaterih prepotrebnih objektov, kot npr. družbeni dom v Gropadi in pa izgradnja še dveh teniških igrišč, da bi zadostili' povpraševanju družini 120 članov teniške sekcije. Po trebno bo tudi šolanje teniških ka-dmh^Pafdel ’jertudi 'predlog, naj bi ZSŠDI priredilo -praktični tečaj o votfetfjiri^dj lii>' ’khjigovodstva pri špč?trtm"drtištt1h.>''j t Glede želje ŠZ Gaja, da bi postalo polnopravna (30. po vrsti) članica ZSŠDI, je odbor Združenja pozitivno ocenil tako usmeritev. Za sprejetje nove članice pa so suve rena društva, ki se bodo o tem iz rekla na petkovem občnem zboru v Križu. JUTRI SKUPŠČINA V NABREŽINI V Nabrežini bo jutri ob 20. uri skupščina društev, ki bo poglobila predlog o reorganizaciji ZSŠDI in se bo izrekla o kandidatni listi na občnem zboru ZSŠDI, ki bo v petek, 19. t.m.., v Križu. ljive, tako v napadu kot na mreži, kjer so bile naravnost neustavljive. Šlo jim je praktično vse od rok, poleg tega pa ni manjkala niti borbenost. Sloga je tokrat nekoliko za-talija. INKA Kontovel — Cellinia 3:0 (2, 10, 11) KONTOVEL: Ban, Tatjana in Valnea Cibic, Černjava, Daneu, Prašelj, Regent, Rupel. Kontovelke so proti Cellinii osvojile svojo prvo prvenstveno zmago. Tokrat so zaigrale mnogo boljše kot v prvem nastopu. Dobro so gradile igro in uspešno zaključevale akcije. Tudi servisi so bili odlični. Nekoliko so popustile le v tretjem setu, v katerem so se jim nasprotnice nevarno približale. V končnici pa so se le zbrale in povsem zasluženo zmagale. (Tenee) ŽENSKA D LIGA Lucinico — Bor 1:3 (3:15, 17:15, 8:15, 14:16) MOŠKA D LIGA Solaris - Juventina 1:3 (—15, 14, -10, —1) DEKLICE Bor — Sloga B 3:1 (-1, 10, 3, 7) BOR: "ČaČ, M. in V. Klemše, Godina. Ukmar, Repinc, Favaretto B. ih'P. Ferluga in Marušič. SLOGA: B: Grgič, Canziani. Drnovšek, Hrovatin, Čuk, Renčelj, Jerič, Purič, Škabar, Sosič in Malalan. SODNIK: Benedetti, zapisnikar Montanari. Tudi drugi letošnji neposredni obračun med Borom in Slogo B se je končal z zmago mladih borovk. Povrhu tudi povratno srečanje se je končalo z istim izidom. Domačinke sicer niso pričele najbolje, kar najbolje pove izid v prvem setu. V ostalih setih je bila igra nekoliko bolj izenačena # « * Srečanje med Kontovelom in Slogo so prenesli na petek. IIIIIIIIIIIIHKIIIIII llllli IIMII llllll llllll II lllflllllllllllll tlllll IIIVIIIII milil IIIII lili lili IIII lili lllllll lili H lltll lit tlllll DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 14. DECEMBRA 1980 NOGOMET Z. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna - Breg # # # 14.30 v Repnu Kras - O. Supercaffe * # * 14.30 v Trebčah Zarja - Baxter 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah Gaja - Primorje # * # 14.30 v Štandrežu Juventina - Pro Farra # * # 14.30 v šlovrencu S. Lorenzo - Mladost * * fc 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Isonzo NAJMLAJŠI 8.15 v Trstu, Sv. Sergij San Vito - Breg * * # 8.30 na Opčinah SanPAndrea - Primorje * * * 10.30 v Bazovici Zarja - Inter TS ZAČETNIKI 8.30 v Trstu, stadion «1. maj* Soncini B - Breg 10.30 na Padričah Gaja - Primorje NARAŠČAJNIKI 10.30 v Repnu KrM - Primorjt 12.45 na Opčinah Inter TS - Primorec * # # 12.30 pri Domju Domio - Vesna * # * 9.30 v Štandrežu Juventina - Azzurra ODBOJKA MLADINKE 9.30 na Proseku Kontovel - Breg NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Benetkah Venczia Lido • Mladina KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, školjet Scoglietto - Bor # * * 13.00 v Trstu, Ul. della Valle La Talpa - Polet NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor B - Ricreatori * * « 9.00 v Trstu, Skedenj Alabarda - Sokol * * 4» 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor A SABA KADETI 9.30 na Proseku Kontovel Alalmrda DEČKI 8.15 v Trstu, Športna palača Ricreatori - Jadran * # * * 1. 8-30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Inter 1904 OKVKSTJLO ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo prva seja novega glavnega odbora v četrtek, 18. t. m., ob 20. uri v Trstu, Ul. »v. Frančiška 20. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 14. decembra 1980 Oglasi Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mal' oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz Ježele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. . j ■ V J™. Član italijansker Izdaja ZTT zveza časopisnih j Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov REGk KAKO NAJ SE RAVNAJO UPOKOJENCI Bodo res uživalcem minimalne pokojnine priznali pravico do civilne invalidnine? V zadnjem času precej buri duhove po celotni državi še nejasno vprašanje, ali imajo uživalci minimalnih pokojnin INPS pravico do civilne invalidnine od 1. julija 1980 dalje. Z juridičnega vidika so stališča, tolmačenja in opredelitve raznih pravnih, političnih in strokovnih organizacij izredno protislovna, oziroma bolje rečeno, po misleki so bolj kot utemeljeni in nujno bo moralo priti do razčišče-nja in avtentične interpretacije tako zakonodajalca kot tudi pristojnega ministrstva za delo in socialno skrbstvo. Za kaj pravzaprav gre? Zakon štev. 33 z dne 29.2.1980, ki se nanaša na finansiranje državnih zdravstvenih storitev, pod členom 14 septies predvideva nekatere novosti pri dodeljevanju pokojnin civilnim invalidom, slepcem in gluhonemim državljanom. Mesečni znesek pokojnin vseh treh kategorij znaša sedaj 100.000 lir, meja dohodkov, ki je upravičenec ne sme presedati, znaša 2.500.000 lir za dvetretiinske civilne invalide in 5.200 000 lir za popolne invalide. V tesni povezavi je tudi zakon štev. 18 z dne 11.2.1980. ki daje popolnim civilnim invalidom pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v višini 120.000 lir. Zakon je v tem dokaj jasen, vendar pa se izrecno nanaša tudi na prejšnja zakonska določila, ki se nanašajo na civilne invalide. Zato se tu ustvarjajo dileme, raznovrstna ugibanja in interpretacije, ki imajo za skupni imenovalec dvom o verodostojnosti takšnega ali drugačnega tolmačenja Pri tem pa nai naglasimo, da je prav karakteristika italijanske zakonodajne prakse ta, da se na vseh področjih zakonski ukrepi često križajo in so v očitnem protislovju med seboj, poleg tega pa so zakoni tako pogosti, da povzročajo le zmedo med operaterji. Prav zaradi tega bi bilo še kako potrebno na vseh področjih enotno besedilo, se pravi enotni zakonski ukrep, ki povsem jasno in v celoti urejuje določena vpreganja. Ob taki obilici zakonskih virov velja med juristi prepričanje, da ne smemo zakona nikoli interpretirati strogo dobesedno, temveč mora biti ocena veliko širša in treba pravzaprav doumeti bistvo zakonske- ga določila. Z drugimi besedami, iz-1 še drugih dohodkov). Torej s fi- ii.dAlt; ____ *-: 4_ l_ _ A__• __ n«n.fn luščiti treba ugotovitev, kateri je bil pravi namen zakonodajalca. In tu pridejo na dan številni pomisleki, ki bi jin zaradi preglednosti nani zali po točkah: 1. Vselej je veljalo načelo, da dobi civilno invalidnino tisti državljan, ki nima poKojnine na osnovi delovne dobe, vendar pa se ne more kot dvetretjinski ali popolni invalid sam preživljati. Torej gre za socialno pomoč državljanom, da lahko zadostijo svojim osnovnim življenjskim potrebam. 2. Ce bi hotel zakonodajalec dejansko povišati prejemke vseh, ki imajo manj kot 2,5 milijona letnega dohodka, torej vključno z uživalci minimalnih pokojnin, bi bilo veliko enostavneje povišati zneske invalid skih minimalnih upokojencev INPS (za priznanje invalidske pokojnine mora biti zmožnost zaslužka odvisnega oziroma samostojnega delavca zmanjšana za več kot 2/3) in večine starostnih upokojencev (kdo ni po 60. oziroma 65. letu starosti dvetretjinski invalid?). Vendar pa zakonodajalec tega ni storil, ker je za upokojence INPS predviden drugačen ključ in kriterij prilagajanja pokojninskih prejemkov nenehnim poviškom življenjskih stroškov in pa prejemkov delavcev v industrijskem sektorju; 3. Kdor prizna denarne poviške, mora predhodno predvideti tudi finančno kritje novega bremena. Člen 14-septies zakona 33/80 predvideva za šestmesečno izplačevanje novih pokojnin v letu 1980 skupno 45 milijard lir. kar pomeni, da je zakonodajalec predvideval manj kot 70.000 novih civilnih invalidnin. Če bi vsi uživalci minimalnih pokojnin INPS imeli pravico tudi do civilne invalidnine, bi prav gotovo 70.00C novih pokojnin imeli samo v Trstu, ne pa na celotnem italijanskem teritoriju, kot je predvideval zakono dajalec. Nobenega dvoma ni, da si status dvetretjinskega civilnega invalida lahko zagotovi skoraj sleherni invalidski ali starostni upokojenec, kar pomeni, da bi prejeli 100 tisoč lir mesečnega dodatka ne le vsi imetniki minimalne pokojnine, temveč tudi vsi upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo 192.300 lir na mesec (razen seveda, če nima nančnega vidika ni nobene prave osnove; 4. Po zakonu se pokojnina civilnih invalidov, ki jo izplačuje prefektura, po dopolnjenem 65. letu starosti pretvori v socialno pokojnino, ki jo nakazuje INPS. Tu pa velja, kar je izrecno potrjeno tudi v zadnjih zakonih, da katerakoli pokojnina IN PS izključuje socialno pokojnino. Kako se lahko to sklada s tezo, da lahko upokojenci, ki niso še stari 55 let in prejemajo minimalno pokojnino INPS. uživajo tudi civilno pokojnino? Ti kriteriji morajo biti homogeno urejeni, merila morajo biti jasna in enaka, ko se ne spremenijo objektivni predpogoji. Iz dobro obveščenih krogov v Rimu smo zvedeli, ča je zapadla veljavnost številnih členov omenjenega zakona 33/80 in med temi naj bi bil tudi člen štev. 14-septies, ki nas pobliže zanima. Parlament prav te dni zaključuje razpravo o drugačnih kriterijih za minimalne pokojnine in napoveduje, da bo že prihodnji teden objavljen in nato stopil v veljavo nov zakon. Tudi doslej je bilo že več primerov, da neki zakon predvideva nekaj, kar se nato v praksi ni izvajalo. Naše izkušnje so dovolj zgovorne, saj kljub zagotovilom v državni ustavi in deželnem statutu dejansko ne uživamo enakopravnosti in slovenska narodnostna skupnost ostaja na drugorazredni ravni. Kako se bo razvila in zaključila j kompleksna zadeva? Že ker nismo 1 vedeževalci, ne moremo predvide-! ti, katera usmeritev in interpreta 1 cija bo obveljala. Želimo si, da bi ' se pokojnine vseh državljanov, posebno tistih z najnižjimi prejemki, občutno povišale, vendar pa bo moral zakonodajalec homogeno urediti razmerja na področju socialnega varstva in skrbstva, predvsem pa odpraviti tolikšna protislovja in ob čutne socialne krivice, ki jih prinašajo nepremišljeni zakonski ukrepi in enostranske interpretacije. Kako se konkretno ravnati? Vsak upokojenec ima pravico, da vloži na urad pokrajinskega zdravnika prošnjo za priznanje statusa dvetretjinskega civilnega invalida (v vednost naj navedemo, da so doslej klicali na zdravniški pregled komaj po treh letih, sedaj pa t* čakalna doba, še posebno če bo veliko novih prošenj, še znatno daljša), šele nato odloča pristojna komisija na prefekturi, ali ima prosilec pravico tudi do finančnega prejemka. V vsakem primeru Da naj bi prišli v poštev le upokojenci in upokojenke, ki niso še dopolnili 55. leta starosti, ki morajo dokazati svojo invalidnost z zdravniškim potrdilom in tudi dokumentirati vse svoje dohodke. Kdor se kljub gornjim pomislekom odloči, da »poskuša srečo*, se za predložitev prošnje lahko obrne na katerikoli patronat, kar velja tudi za Patronat Kmečke zveze INAC v Trstu, Ul. Cicero-ne 8/b. BORIS SIMONETA PELLICCERIA C E R V O priporočena trgovina za vaše naknpe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301 I Zupan: Komedija (Nadajevanje z 8. strani) mem v tem svetu. Toda vprašamo se lahko, če je to dovolj za dobr0 umetniško stvaritev, zlasti če gre za pripoved v dveh debelih knjigah. In tako z močno mešanimi občutki odložimo Zupanovo pisanje. Na eni strani pestro, nadvse pestro pisateljevo življenje, tako da se včasih vprašamo je to resnično bilo doživeto ali samo u-mišljeno, poleg tega pa tragika tega življenja, ki se zrcali v nenehnem revoltu zoper čas in o-kolje. Vmes pa veliko, veliko balasta. Kaj od tega bo ostalo. . . Morda samo besede o Zupanovem beganju morda njegova nepoteše-nost, morda izzivalni revolt do sveta, miselni traktati? V avtobiografskem romanu je vsakega po nekaj. Za spoznavanje Zupana dovolj. Če tudi za dobro umetniško stvaritev, pa je vprašanje. Komedijo človeškega tkiva je, le treba brati in se pribiti skozi dolgoveznosti. Potem ti od jedra le nekaj ostane. Spoznanje in nauk, ki ga Zupan ponuja. Pa je vprašljivo, če je pravi. PRAVIM LJUBITELJEM KAVE PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. BS §§1 iiiMiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmiiiiiiiinii Darovi in prispevki ZA ŽRTVE POTRESA V JUŽNI ITALIJI Dijaki državnega učiteljišča A. M. Slomšek darujejo 220.500 lir. V Prosvetnem domu SPD Tabor na Opčinah zbrano 644.000 lir in 400 ND. J. L. daruje 10.000, M. L. 10.000 in Ivanka Micheli 25.000 lir. Ljubomil Majcen daruje 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA V spomin na pok. Marico Bisiani roj. Antoni daruje družina Purič 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN 60-letniki z Opčin, od Banov in s Kontovela zbrani na jubilejni večerji pri Vetotu darujejo 30.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVIJAH PO F. S. FINŽGARJU Namesto cvetja na grob Gizele Bucik darujejo Mario in Barbara Gregorič 10.000, Ida in Peter Gre gorič 5.000 ter Mihela in Mitja Preši 10.000 lir. Namesto cvetja na grob predrage Gizele Bucik daruje Anica Ščuka 10.000 lir. V počastitev spomina drage Pine Doles daruje V. Š, 10.000 lir. Namesto cvetja na grob drage Pine Doles darujejo Barbara in Mario Gregorič 10.000 ter N. M. in Celestina Gulin 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Cb 11. obletnici smrti Ivana Čer njave darujeta žena in hči 20.000 lir. Ob 12 obletnici smrti Marije Pegan vd. Križmančič daruje Zora iz Gropade 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Guštin vd. Škabar darujeta Stano Škabar (Repen 78) 10.000 in Egon Škrk (Repen 126) 10.000 lir. Družina Purič daruje 10.000 lir, Marija Bizjak (Repen) 4.000 lir in bivše pivke iz Bazovice 10.000 lir. V spomin na pok. Marijo Guštin vd. Škabar darujeta družini Lazar (Repen 87) in Ravbar (Meštre) 30 tisoč lir. Ob 4 obletnici smrti Marije Tavčar daruje družina 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Škabar darujeta Ivanka Taučar 10 tisrč in Branko Raubar z družino 10 tisoč lir. Ob priliki božičnih praznikov darujeta Andieja Kocjančič in Marija Mauri (Katinara) 20.000 lir. Ob 2. obletnici smrti Janka Modrijana daruje žena 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Kalc daruje Lojzka Grgič (Gropa- da 85 ) 5.000 lir. • • « Za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk darujeta Eda Indri 10 tisoč in Adrijana Bubnich 20.000 lir. V spomin na Matijo Križmančiča daruje Franc Janko (Medvedov) 10 tisoč lir za ŠD Zarja. Evgen Šajn daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. V spomin na Gizelo Bucik roj. Faganel darujeta Dora Caharija 10 tisoč in Mira Šuman 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. Ob obletnici smrti dragega nečaka Jadrana in v spomin na pok. Rudija Jagodica darujeta Pepka in Mario 15.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice. Ob odprtju likovne razstave v galeriji Babna hiša v Ricmanjih daruje Milka Racman (Boršt) 7.000 lir za KD Slavec. Ob 17. obletnici smrti sina Jadrana Dolenca daruje mama 10.000 za SPD Tabor in 10.000 lir za Zvezo vojnih invalidov. Ob 3. obletnici smrti Milana Rupla darujejo žena Gizela in otroci 10.000 za pevski zbor Vasilij Mirk, 19.000 za Kulturni dom Prosek -Kontovel, 10.000 za Godbeno društvo F*rosek in 10.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Gizelo Bucik daruje Zmaga Sedmak - Clementini 10.000 li- za KD Slovenec. Namesto cvetja na grob Matije Križmančiča daruje družina Grgič (Bazovica 13) 5.000 lir za KD Lipa. V spomin na Matijo Križmančiča daruje nečakinja Lilijana 10.000 lir za KD Lipa. V isti namen darujeta Siljo in Zelka 10.000 lir za KD Lipa. V spomin na Gizelo Bucik roj. Faganel daruje Ema Tomažič 10 tisoč lir za Društvo slovenskih u-pokojencev v Italiji. V spomin na svakinjo Gizelo Bucik darujejo Iva in Mirr ščuka 20 tisoč ter Drago in Albina Bucik 20 tisoč lir za Slovenski šolski center v Miljah. V spomin na Gizelo Bucik roj. Faganel daruje Milan Bolčič 10.00(1 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Jožeta Pipana darujeta Vida Rudes in Ana Pertot 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Zorka Rebule darujejo Mara, Sander in Ivanka z družinami 25.000 za ŠK Kras in 25.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Gizelo Bucik darujeta Adalgiza in Felice Biekar 5 tisoč za Dijaško matico in 5.000 lir za Dijaški dom. V počastitev spomina Gizele Bucik roj. Faganel darujeta svakinja Čili in rrečakinja Lonedana 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Gizele Bucik roj. Faganel darujejo Olga Spagnolo 10.000, Mihael Stok 10.000, Rina in Claudio Kobal 10.000 ter Marina in Edgardo Kobal 1",000 lir za Dijaško matico. Ob 2. obletnici smrti dragega moža Pina Ivkoviča in v spomin drage sestre Gizele Bucik roj. Faganel daruje Olga Faganel - Lakovič 20 tisoč lir za Dijaško matico. Ob 23. letnici smrti nepozabnega moža in ob 4. obletnici smrti dra- gih staršev daruje Milka Žerjal vd. Ivančič 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Namesto cvetja na grob Marije Kalc daruje družina Natural (Gro-pada 49) 4.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh v Gropadi. V spomin na mamo Marijo Škabar daruje sin Stanko z družino 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob drage Marije Škabar darujejo družine Škabar, Maiano in Regent 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina pok. Gizele Bucik darujejo Anica in Drago Štoka 20.000, Sonja Ukmar 10.000, Neva in Mara Ferjančič 10.000 ter Marija Žerjul 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Zorka Rebule darujejo družina Kante (Gabrovec) 50.000 ter Tamara in Zvonko Simoneta 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Marijo Grilanc daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Vinko Furlan daruje 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Pavlo Gašperšič ob 1. obletnici smrti daruje brat Anton z družino 100.000 lir za Bercetov sklad. V spomin na Gizelo Bucik roj. Faganel daruje Marjan Sedevčič 10.000 lir za Dijaško matico. Ob priliki 12. obletnice KD F. Venturini - Domjo darujejo Angel Veljak 10.000, Danilo Žerjal 10.000 in Tiberio Maver 10.000 lir za KD F. Venturini. Ob isti priliki daruje Darko Žerjal 20.000 lir za KD F. Venturini. Mali oglasi V ZGORNJI Vipavski dolini vzamem takoj v najem manjšo hišo, dvosobno stanovanje ali dve sobi z možnostjo kuhanja za vikend. Kasnejši odkup ni izključen. Ponudbe na ADIT - DZS poštni predal 171 Ljubljana. PRODAM dnevno sobo v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 226-313. DARUJEMO triletno čistokrvno ovčarko. Prednost vrt. Telefonirati na št. 820-112. STAREJŠO hišo v bližini Komna s 3.000 kv. m vinograda (teran) prodam. Informacije 061 - 341-289. IMM0BIL1ARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61061, urnik od 16. do 19. ure, išče za direktno nabavo in za prodajo svojim klientom hiše, hišice, stanovanja in zemljišča tudi na Krasu. Plačilo v gotovini. Zajamčena resnost. TRGOVINA glasbil išče vajenko/ca z znanjem slovenščine in italijanščine. Telefon 0481 - 73245. HIŠNO pomočnico potrebuje družina stanujoča v Grljanu. Telefonirati v večernih urah na št. 224-407. PRODAM stereofonski sistem ojačevalnik akai 62 W, kasetni re-gistrator technicus us 618, boksi kef. Cena 830.000 lir. Telefonirati na št. 211-343 — Andrej, 23-LETNA knjigovodkinja s prakso dvojnega knjiženja in dobrim znanjem italijanščine in angleščine sprejme kakršnokoli zaposlitev, Telefon 213-392, KOMERCIALNO izvozno podjetje nudi službo vestnemu uradniku/ci z znanjem jezikov, vsaj angleščine in osnov knjigovodstva. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Dinamičnost*. OSMICO je odprl Ignacij Štranj -Križpot 84. Toči belo in črno domačo kapljico, PEPE DACOV iz Doberdoba (Rimska ulica) je odprl osmico. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. NUJNO potrebujem opremljeno sobo v središču mesta ali v Barkov-ljah. Telefonirati v večernih urah na št. 544-21. TRIČLANSKA družina v Logu išče gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko po tri ure. Telefonirati na št. 813878. PRODAM električni harmonij znamke ero v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 220-397. V SOBOTO, 6. t.m., sem v večernih urah na Opčinah izgubil desno smučarsko rokavico temno modre barve. Poštenega najditelja pro- telefon (040) 7946 72 sim, da se javi na teietonsku številko 213-410 ob urah kosila. EDINSTVENA PRILIKA: stružnica lesenih tal 160 mm in 300 mm; kombinirka s 4 programi za obdelavo lesa; žaga cirkularka. Bevi-lacqua, Ul. Conti 9 — Trst — tel. 793071. KUPIM na Krasu staro hišo, tudi če je v slabem stanju. Telefonirati vsak dan v večernih urah na št. 22-92-30. NA PRODAJ stanovanje v mirnem in razglednem kraju, v neposredni bližini mestnega središča, 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, 2 balkona, klet, skupna terasa, podstrešje, parkirišče ter zelene površine, vseljivo julija 1981. Telefonirati na št. 742-717 od 13. do 16. in od 19. do 21. ure. PRILETNA Slovenka, vdova, išče stanovanie pri Svetem Ivanu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Slovenka*. _____________....... ........ Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete: praktično, solidno, < izbrano, kakovostno in poceni pohištvo EDIM0HU Zastopnik kuhln| TRST fcfcfcmorchjzzo Ul. Ul. Baiamonti Di Vittorio 3 — telefon: 820766 12 — telefon: 813301 TRST amil L xr.L UL. VALDIRIVO 30 TEL. 040 • 69-244 NADOMESTNI DELI ZA KMETIJSKE STROJE NA GORIVO DIZEL ALI BENCIN: LOMBARDINI - RUGGERINI - DUCATI ACME za motorne žage: ECHO - STIHL - ALPINA - OLEO MAC za motokultivatorje in kosilnic*: BCS - FERRARI - BERTOLINI - PINZA - BE-NASSI - GOLDONI PO ZELO UGODNIH CENAH! KRAS KOSOVEL SPACAL Nova predelana štirijezična izdaja te vrhunske založniške pobude, ki je doživela uspeh tudi v mednarodnem merilu. Knjiga s Kosovelovimi poezijami in Spacalovimi grafikami bo najlepše darilo znancem, prijateljem in sorodnikom ob bližnjih praznikih. - Ulica sv. Frančiška 20