likaj* vaak dan raa« a «*
I de!j ia praanikov.
luu«d dailjr ezeept Huu<la>
and Holidajrt.
J)

VETA
glasilo sloVenske narodne podporne jednote
Uradatfki la upra vnilkl pro •turi: »MT 8. U and al a ar.
Offtoa ar poblicatlant 2067 Ho. LawadaU ar«. Talaphonai Latradala 40S8.
LETO—year xu.
C"\	EataraS aa aaaaaS-alaaa aattar Janurr ta. IVI«, al U« aaal-aOaa
J« »4 00 »t i hlcaaa. Uitaote. 9m4m Ua Aa« al Caa«raaa at Mara« t. Uit.
CHICAGO, ILL., sobota, 10. maja (May 10) 1919.
Vaavig
^ STEV.—NUMBER 111.
Pabiiabad aad dUlributad uadar ptrmit (Na. 141)
br tka Act «f Octabar 0. 1917. «a fUa al tka Po.t Offka .f CkUaaa. Illia«*. Br
•f tka Pratldaal. A. S. Barlaaoa, Poatmaatar Ga*«ra|.
Accaptaae« far —ilh« al ipacial rata ml paata«a provldad for la aactiaa 1103, Aa« a Oct. 3, 1017. aulhariaad aa Juaa 14, 1*10.
"SMRTNA OBSODBA", PRAVIJO NEMCI JUGOSLAVIJA IZGUBI MORNARICO.
Ebert pravi, da je pogodba nesprejemljiva. Avstrijski Nemci dobe pogodbo v pondeljek. Severne in zapadne meje Jugoslavije bodo označene v pogodbi z Nemško Avstrijo.
Pari*, 9. maja. — Med pogoji I lipi ril ||l rnikipnil ra Nemško Avstrijo je tudi toč AIiULllI Ifl rnARUUZ.1
odpravi bojna mornarica bivše KRITIZIRAJO POGODBO.
Avatro-Ogrske. Vse bojne ladje,	__
velike in majhne vsaanejo zavez- Silni i,bnih nemškega časopisja; niki in pozneje sklenejo, kaj se i-1 ni]ika> pwj€v ^ antfl2kim
rna zgoditi z njimi.
London, 0. maja. — 1/ Berlina jo prifila vest, da je ttirsclt, načelnik pruske vlade, danes pozival poslance v pruski narodni skupščini, da naj podpirajo vlado proti sprejemu mirovnih pogo-jev.
Berlin, 0. maja. — Filip Schei-demann je dnncH izjavil, da jt
in francoskim tekstom.
ALI JE WIL80N SPISAL VEČ JI DEL?
London. 9. maja. — Iz Amsterdama poročajo, da je berlinska borza zaprla vrata /.a tri dni v«led panike, ki je nastala rsdi mirov-
nih pobojev. Ne ini k a vlada ae je nemškim dcle^ntom naročeno. &jj*r<,k,a /M trgovsko zvezo s Kusi-nrtj predlože protipogoje in za -*0,
htevajo ust meno delutto z zavezniki.
"Ako Neničia podpiše mirovno
llerlin, 9. maja. — Vsi nemški lini i od najradikalnejšegn na levici do najbolj nazadnjaškega iui
pogodim, kakršna je. tedaj podpi-j desnici olmojajo mirovno pogod Ae svojo lastno smrlno.obsodbo,"Mm. katere ofleijelni sumarij je je dejal Sehcidemami. "Pogoji '»'I včeraj objavljen. Dr. Theodor silijo Nemčijo, da pade tako glo-j.Wolff piše v Tageblattu sledeče: boko, kakor ae ni v svoji ».godo ;" Dasiravno smo bili pripravljeni vini. Pogoji naravno11 pobijajo iza najhujše, nismo nikdar priča
vse WilsonOve točke. posebno pa četrto, peto, sedmo iu osian toč-ko. Nerusko ljudstvo te Imi borilo z vsemi silnmi za pošten »ur, med tm pa nforaiM~fYČ^>t^re*st1 pogodbo, dokument sovraživa lu blaznost i.''
SeheidemamT je Tla 1 je rekel, da upa, da sc bodo dali az.vezniki pogovoriti tako, da bo Nemcem mo goče podpisati nekatere j>ogojc. Predsednik Bberl je tudi izjavil, da je pogodba nesprejemljiva. Narodna skupščina v \Veimarjn se snide v pondeljek in vzame pogodbo v pretres.
Pariz, 9. maja. — Delegatje Nemške Avstrije so danes prišli v St. Oerinaiu s posebnim vlakom iz Avice. Vojaški zastopniki francoskega vojnega ministrstva so jih sprejeli in jim odka/.ali stanovanje v tamošnjih hotelih. Knkor se čuje. bodo nemiko-avstrijski delegatje dobili mirovno pogodbo v pondeljek.
Pariz, maja. — Veliko eetvo-riea je včeraj pričela sestavljati mirovno pogodbo z Nemško A v strijo in Ogrsko. Orlando je bil zopet navzoč. Delegatje Nemške Avstrije mogoče pridejo Še danes v St. Oermsin, kjer jim je odka-/ano stanovanje.
Kot se govori, bodo zavezniki naložili Nemški Avstriji p«'t miljard kron odškodnine. Pogodba z Nemško Avstrijo bo obsezsla
kovali tega. V mirovni pogodbi ui najmanjšega sledu NVilsouovih načel. Pogodba je brutalen in nepremišljen produkt hrermisolne inffl.iam Miulsltiosti. Anet< doline Ssar za dobo lo let ne ino-re prinesli druzčga kakor nov im* perinlrzrm in kiir po Tnaftčevimju v Nemčiji. Ancksija našega teritorija na vzhodu je gorostasna. Odgovor Nemčije mora biti: Ne I" — Drugi časopisi pišejo v približno enakem tonu. Socialistični lisi i vprašujejo sarkastično, kje da je danes \Vilson. Njih zaključki so: «ia Nemčija nikakor nc more plačati miljard mark odškodnine v dveh letih in da Nemčija za nobeno ceno ne more dati Snars in Dnnzign.
Socialistični "Vonraerta" pa pravi: " Nečuveui pogoji, s kate rimi nas namerava eurtents prjtP siliti ob tla, se bodo maščevali. Niti Clemeueoau ni poklican, da bi diktiral zadnjo besedo v svetovni zgodovini. Skrbne naredbe, s katerimi je francoska vlada o-grndiln kakor s plotom naše dele trate v Versaillcsu. da ne morejo priti v dotiko s francoskim ljudstvom, so t loka z, da so v Franciji sile. katerih se boji tudi Clemen-'•eail. Ljudslvo samo ho imelo končno besedo in ljudstvo bo re v Idi rs lo versaljski mir nn temelju pravičnosti kljub zmagi pija-nib imperialistov."
Pariz. 9. maja. — Francoski li-
PRVI SOCIALISTIČNI ŽUPAN NA DUNAJU.
Dunaj. 9. maja. — Dunaj ima prvit \ zgodovini socialističnega iupana Pri zadnjih občinskih vo litvah. ki so ae vršile profil o ue deljo, jc bilo izvoljenih v občinski svet :lf> socialistov in 13 kandidatov drugih strank, župana je izvolil občinski svet.
NEMIRI NA KITAJSKEM; JAPONSKA GROZI.
Demonstracije proti Japoncem vsled aneksij se nadaljujejo.
AMERIŠKA ARMADA 0D-MARSIRA IZ NEMČIJE.
V Washingtonu pravijo, da aa okupacijska armada hitro umakne.
KAKO BO MIR VPLIVAL NA AMERIKO.
Washington, D. C. — Po mnenju vladnih uradnikov ie v m Ivo v ni pogodbi določeno, tla se a me riška okupacijska armada točno umakne iz Nemčiic. To tega pre pričanja ho prišli, ko so pa/.no preštudirali dokument,
Iz dokumenta je spoznati, da preide kmalu naloga na Francijo, da razdeli voinško posadke po okupiranem nemškem teritoriju.
Uradniki sodijo, da predsednik AVilson predloži vojaški program za Združene države kongresu, kajti uradniki sodiio. da ima mirovna pogodba opraviti tudi z vojaškim programom Združenih držav.
Vojaški in mornariški eksperti izjavljajo, da Nemčija prestane po pogodbi biti sila na morju in tla suhem.. Nemške armade iu mornarice v modernem smislu ne bo, ampak armada sc skrči im navadno policijsko čilo.
Vsled izrednih didoeb, Ri veljajo za Nemčijo, bo predsednik WIIhoii najbrž skušal pridobiti •kongres yn obljubo, da Amerika akoj priskoči Franci ii ua pomoč, če bo napadeno. Ce bo kongres sprejel sugestijo predsednika WilNoua, tedaj Im> treba armado tako preorgauizirati, ds jo bo mo goče vmk čas vkrcati in poslati "rez morje. Pripravljeno bodo
Pariz. 9. maja. — Ameriški po. slanik Heinseh v Pekingu je ob vest i I državnega tajniku l.ausin-ga, tla je pretrgana vaa brzojavna zveza iz Pekinga izvzemši ene same telegrafične črte, ki vodi v Sibirijo.
NVashington, f. maja. —'V it-rndnih krogih so vznemirjeni ril »li velikih demonstracij v Pekingu iu Toklju proti ratifikaciji mi rov ne pogodbe. V Toklju ho kitajski »lijaki priredili izzivajoče demonstracije pred umeriškim po-slauiši voiu.
Peking, 5. maja. —- Po vsej Kitajski je zavladal velik nemir vsled zaključka v Parizu, da sme Japonska anektirnti Aauiung in Kia ('av. Kitajsko časopisje zahteva. tla se aneksijs nc sme izvršiti. Parlament je danes sprejel resolucijo, naslovljeno ua mirov« no konferenco, v kateri obsoja o-menjeni zaključek.
LODOE K LIC F. REPUBLIKANSKE SENATORJE NA SESTANEK.
Washinffton, D. 0. — Kongres je pripravljen za izredno zskimIh-nje, ki ga je predsednik NVilson sezvnl za t|ne 19. maja.
\ obeh xlmruiesh imajo repub-liku lici večino in aesuipoaebioa je, da se l^publikanei pripravljajo, ds | red lože svoje predloge izrednemu kongresu.
Kakor hitro je prišlo iz Hele ^iiše naznanilo, da je sklican v /.a-tedanje izredni kongres, senator Lodge, vodja retiublikonske veči. ne, isd.il |Ht/.iv zs konferenco re-publikanskih senator ie v, kl se si i it le dne 14. maja. Republikanski voditelji Izjavljajo, tla je bila konfereiics sklicana, da nc organizira reiuit in da ne bo imela posla z. zakonskimi predlogami. Kongres ima poleg proračuna
PRVE POSLEDICE
01 JE,
PROHIBI-
Oincinati, O. ~ Hobli Uluss koinpanija jc zaprlo svojo tovur no in sedcu. sto delavcev J* tSH* AngleAke oblaati so odkrilo orga
dela, ki luhko sedaj tlrugje išče ju delo. Kompauijo izjavlja, da jc bils prinittrnnu zapre'i tovarno vsled prihajajoče prohibicije, Oe predsednik prekliče vojno prold-bicijo, tedaj prične tovarna zopet obratovati.
KAPITALISTI IZPRLI 10,000 DELAVCEV.
Podjetniki v Toledu ao isprli de lavoe, ki aahtevajo oaernur-ni delavnik.
iu mirovne poaodbe še dosti tiru« morale hiti tudi t ran spor tac lati j /eg/t važnega dela. je, da prepeljejo armado. Zgodi (ilede organizacije ko baje rese pa lahko tudi narobe, da koli- publikaiiei že zdavuej na čistem, g res ne stori te obljube. Ho vede zato sodijo v političnih krogih, da ho to samo ugibanja uradnikov, ki m> bo konferenea pečuls tudi m so študirali mirovno pogodbo. postavami, ki bodo predložene iz-
MAHINACIJE CE8TN02ELEZ NI8KIH BARONOV SO ZOPET PRlOELE.
Chicago, IU. —■ (Vstnoželezniš ki baumi so zopet pričeli n svojimi niahinaeijami ,da obdrže kontrolo nad cestnimi železnicami za nedogledeu čas.
rednemu kttuoresu.
V AVOUSTU BODO VSI AME RISK1 VOJAKI IZ FRAN
oni.
meje no\e republike med Itnlijo.
(Vhoslovskijo, Ogrsko in Jngo- »ti_so hladno-^spreje!» miirovne pti slavijo; obenem bodo v njej 1udi
določbe gletle novih mej z Italijo
goje. Konservativni listi tožijo, ds
_ ............... f	_ so pogoji prelahki in premili. «lo
ob .Tsdrsnakem morja. V pogodbi I čim rsdikslim časopisje obsoja bo tudi določba. .Is se pred vojni, vso pog^lbo, ki ne more prinest, državni dolg bivše avstr»M.grske druregs kakor novo vojno, monarhije razdeli meti nove dr-1 "l.a Populalre", glaailo ratl,-žsve. ki ao nastale v njentlr me-'kalnih aoelslistov, piše jMh	Ulovom "Mir t lačen j« in kriviee
Belgijska mirovna delegacija je sledeče:	"...
včeraj prfrteatirsla proti sklepu •• KapilutMičen In imperialUti« velike četvoriee. ki je dala upra- črn svet. kakšen je danoa, more vo nemške vzhodne Afrike An- IM.roditi le kapitalističen in impe fjrTSji.	Hallstlčen mir. ki pripravi pol za
Pričakuje se, da bo čvetorlea |„„Vo voino. Iletl Vllaonovlati IKinudila mandat Armenije Zdro ,(^Vami In točkami v mirovni |e» ženim državam. Wilson morda tf<„|bi si. taki kontrasti kot dan sprejme začaann, t^la zadevo j^, noč,"
ra predloiiti kongreau v rdobri . f^ndon 9. msjs - londonsko
lev. Kavno tako bo Wilson pred 7ttM,,,iaje *e ne atrlnjs z mirov«
ložil kongresu stvar glede alijan ,;„ ,„,¥,hII»o Nekateri časopis v •• i.. iH.lii,, y„ vmr	»Ualia aa • aOaaJ. t kalaaal
ee a rrnneijo In Angtij<» zn i«" _^__ _______
M vo nove freneoake meje ob R« ^	.. , ---- ------------ ------------Mejn—<wje ueaifkl dalrsaljr—LJJILU!
VeraaHloa, 9. maja,Nem4kt, W« io.sr, kjer - M* p.«vetovail I
Washin4rton, D. 0. —Vojni tsj nik llaker naznanja. <ls bodo v nvgustu že vsi ameriški vojaki i/ Francije. Dejal Je, tla jiii pojde V mestnem občinskem avetu so \*aki mesec tlo tri sto tisoč do-razpravljali ti združitvi uličnih|mov.
iii Iisduličuih železnic. Predložen' Doztlaj je *e nad polovico el<« je bil nov načrt, ki je pa ravno perieljake armade že zapustilo toliko v prilog občinstvu, kt»t so Francijo. Temu je tlotlal. da je bili doztlaj vsi preti logi. ki Imajo jpovra tek a rimo le v slavnem še namen ohraniti ulične in naduliČ- vedno- odvisen od dogodkov nn ne žeb znie« privatnim poseslui Imlmvjftt konfereuei, Po njegovem koiu.	mnenju niao vojaki prav nič na v«
l''e bi bili mestni očetje v rev dušeni za |»arnde v velikih me Iiiei tako goreči sa občni blagor, tih, <''o so vojaki glasovali, ali kot govore, bi odprsvM vse tak« noj se takoj demobilizirajo ali naj debate, ki zapravljajo le drago j e obdrHava psrads, so se izrekli ceni čas, iu bi se pečali z vpraša navadno proti paradi . njem, kako naj mesto pride do	-	— ■
svojih uličnih žele/.nie. ki IhhIo|AMERIŠKA ŽITNA KORPORA aploana liod*>ka last.
STAVKE NI BILO.
Toledo, O. — Kompaniji WWy.i Overland in Kleetrie AuloLite trdila, tla sti dclsvei v njunih to vamah zaAtrsjkali, da izvojujc osemurni delavnik. Ta trditev jc IsŽnjiva, ker dclsvei niso >.astav-kali. ampak ata jih kompaniji isprli, ker niso hoteli Ae nadalje o-ttali pokorni snAnji. Delavci no zahtevali osemurni delavnik, Ts trditev je lalnjlva, ker delavci niso zastavkali, ampak sta jih jih kompaniji izprli, ker niso hoteli še nadalje ostati pokorni su žnji. Delavci so zahtevali osem ur hi delavnik, ker ga kompaniji nista hoteli dovoliti, so delali osem ur v tovarnah lu ko je minilo osem ur, so šli domov, Ta odločen nastop delavcev je tako ujezil podjetnike, ds so delavec izprli in naznanili, ds sprejmejo v delo le Iske delavce, ki bodo toliko ca h|i gALgJl v toveriiuh, dokler z.dl potrebno podjetnikom.
I sprtih je setlaj deset tiso' pel sto delavcev.
4.000 DELAVCEV JE SPREMI LO UVORJENEOA VODI TELJA K ZADNJEMU POČITKU,
OLJA JE KUPILA KANADSKO PSENIOO
Mlaasapolis, Mino, « .lullus
II. Karnea, pretlsednik ameriške korporseije, je naznanil, da mi re-isti neeeaiilčtie, ki govore, da je
Chicago, DI. - Okoli štiri tisočj korporaelja kupila p" Jn «rlvajset delnveev jr spremilo Aaa.ua	'^'jonov bnAljev kanadskega h
unijakega ptialovnlškega ihI	» ^linjl tnabe noOl r,a-
delegatje se ljutn prltohijejo čez . sv,.jo vlado. (Mali deluje po. mirovne pogoje Nekemu franeo-.čakajo v \er*allle*tr	f
akema uradniku ao omenili, do ao(,tlso zavezoiki prebil »Miliene ko. pričakovali trdih TV.f«jev. kaj mimlkaeije tal Nemeev Neme. m. takega nikdar ne	N '	' HeHInom
Pari«. 9 maja — tz Veraallležičnem brzojsvu. t«»da vae Sepe*e sa ao priale informacije, tla odi 1 so tajne.
mera v a kupiti manjšo ir oožitio p4euiee.
AMERIŠKA POMOČ SRBIJI. Waahingtoa. D 0	A meri
boruika, ki ga je umoril *ta\ko. ksz, leizoan |hhI imenom "Jim' k zadnjemu |M»«'itku,
HrlKka «lavn«»at se je olatržn vala v dvorani podoprt.e organi ,
Kagle", Navr«x''lh je bilojška živilska apr sva je odvrnila do •.•dem tiaoč oseb	Ud »W*lje t<*7>rn ti, ',»..17 kl af*
Ogromna udeležba je bila gla jo Ogrožala ^.Ivllakl upravi je po a«m protest proti brutalnemu m magal mdl 'ArneriAkl rde-f krit', hladnokrvnemu ttasora.	Poročilo prnvl, 'la je bilo med
Na polirijakih p<«iajih je bila sHiake pret»i\abe razt|elje*ilh na zbrana va« mdiHiaka alla. ker /ogn LVM^N fantov raznih po «e bali izgrt-dov MrtMka alavtHiel '»frltAčis. Največje pomanjkanj« je končala mimo iu v redu. ije bilo na jugu.
KAJ STORI SENAT?
Wasliington, D 0 - Sedaj, ko je Nemcem pretlložeuii mirovna pogotlbs v podpis in je sklican ameriški kongres k izrednemu zasedanju, ae bo pozornost vsega avetu ohritilu na ameriški senst Ds je mirovna imgodhs veljavna sa Združene dr lava, Jo mora odo brit i ameriški senst.
V političnih krogih aotlijo, da predsednik osebno predlož.i mi revno pouodho senatu iu mu pri poroči, tla jo sprejme.
Nekateri senatorji mo prejeli ofleljslno poročilo o mirovni po godbi Takoj ao jih oInuiII časnikarski poročevalci, da Iz v leče jo iz njih, kako sodijo p nji. Toda njih trti«| je bil zastonj, ker senatorji niso hoteli govoriti o nji.
KEDAJ SE VRNE PERSHINO?
Washlngton, D 0. — V polit lč nih krogih so že pričeli ugibati, kedaj se vrne domov general Perahing, vrhovni poveljnik ameriške ckapedleljske *«...«d*
Vojni tajnik llaker je izjavil na tu ugibanja, ds m« general Perali Ing ne vrne v Ameriko pred prvim julijem kot sadijo nekateri, sploh pa nI določeno, tlu *e vrne prvega julija t i lede njegovega |wivratka še ui nič sklenjenega
NEZGODA V RUDNIKU
PoUvtll«, Pa V m t.liku Maple lliil Je padel koš, v kale
KAMPANjrZA RAZBITJE ANGLEŠKE ARMADE.
nisirano rebelno propagan.
do v armadi tn mornlrioi.
POZIV NA 8PL06N0 DKZER TACI JO.
London. Detektivi so odkrili zaroto za splošno desertlrniijo vojakov is taborišč. Osem Vojaških taborišč jr prizadetih. V vseh teh taboriščih sti nušli letake in druge tiskovine s pozivi uo voja ke, tla uaj gredo domov iu vzamejo puške s seboj.
London .9. maja, Poznejša porotlla govore, da ao zasledili ši-roko razprežeuo organizacijo za razbitje angleške armada. Priza* deta so tiitli Hiri vojaška tabori« ščo nn Francoskem.
Propaganda se vodi tudi med pomorščaki v mornsrlol z name« uoiu, da mornarji iu poniorAčnki rs ne le Jo prlslanUčo lu bojne ladje in ae pridružijo rchelnim vo-Jakom,
Letaki, kl so jih uhlasti dobilo v taboriščih, vabijo vojake, da sc "»j sami demobilleirsjo lu gredo lomov.
ENA MIUARDA DOLARJEV ZA SELEZNIOB.
Washington, D, 0. — železniški
ravnatelj SVnlker D .Hlues vpraša kongres, da dovoli za želoftitlce eno mlljardo dolarjev, da IzvrAi ua njih potrebna tlela. Oflcljelno še uiao iMiročali, kako viaoko vsoto /ahtevs železniški ravnatelj, t od s aplošna aodl.i. v kongresnih krogih se gli|*j. da ne 'im zahteval manj, kot etio miljnrilo dolarji*f, železniški ravnatelj je le izjavit, da prične takoj a!udirati položaj, du »m Ho mogoča predložiti Železniški proračun, ko se tTliC 19. maju kou|res snifle k izrednemu zasedanju. Njegovo poročilo lzka > ZUjo, da ho železnice napravile v prvih treh uieselli tPrj.iMNUMHi deficita,
V 0IOAVI SLUŽBI JE VILLA?
Waahlngton, D. 0. - Poročila iz glsvnegii mesta Mehike govore, la Vlila in njegovi čelašl zopel ro^ovllljo in rokovnačljo v aeier-nem tlelu Mehike, Državni dc pa rt men t je prejel poročilo, tis m* je preselilo tri tisoč ualužbeneev Amcriian Mining kompanlje v Clvavo, ker Villa zopel ugroža pokrajino
V	Par riti u je vojaška posadka prestoplln ua al ran Vlile, kl zdaj ogroža r|vavo.
(leuersl Manuel (Jieipiez je d. bil ukaz, da pride na pomoč z dva tiaoč možmi h tampiškegn oljnega polja, da pomaga generalu Centru, ki u.uršira proti <*'ivsvl. N'u tampiškem oljnem polju rope* straši liamlil Pelaef.
Villil jc zahtevni V lorenoskem okraju en miljo., pezov odAkod i.lne od Imluidrijnlcov. Nsrnsiill jc, ds se vrne po denar po trlde m tih dneh.
V	Parrslu je Vlila dsl oliealtl župnnu llerrera In njegove tri al« nove, ker »o bili privržen, i Tat ' ranre,
V	političnih krogih vprašujejo, kilo rnlagn u.e||l6ke bs.ltllle t. «• rožjem. ( e bi idl.če ne /slsgsl Vili« lu njegovih bsudltnv s stre
I je pnoei h.h, v aa.'	- -
ram je bilo deat i rudarjev, I HKilUvom. bi bilo že /davnej njegov« čev I jev globoko Ko rmlar je ob l'«ndltske »lave konec ležali mrtev, devet rudarjev je ps, težko poakodot n.iiI. Dva sta /n
dobila tako hode Jim podiežeta.
IH^kieltie, da
PRVO LETALO ZA POSTNO SLUŽBO V CMICAOU
Chicago, 111 — Pilot fra Blffel j« prlleiej a svojim letalom ir Hrvatu« O,, 1 Chicago. da oprav |Jg aT»ojI7rt letaioio p«iaino aluŽI^V tae.l rhi« ai/om lu Cle»elaodom ki lirične dne |f» maja, Hvoje letalo je »pravil v Oianiovem paeku
B.r^o AMERIŠKIM VOJAKOV NA POTU DOMOV Waahiagton. D C. Ir Kvro-(m- je od|ilulo pel parnikov. na katerih je N/MS. ameriških voja kov, ki pripatla jo 21* , t'-'. in H;t diviziji Palldkl priplujejo V NVm Vork 'ne«| 14 io '20 majem
. MESTO V PLAMENU Ol^Ulae, Oblo - Ma.o juri
ptild.ievom irtiruhnil aredi me. ata ogenj k 1 se je kmalu razvil v velik požar Ns |mio.oč ao ,irildtr-voj prihod je pa' naznanil svoje tU ognjegn«« i iz Oalba.a in Hhel* mo šefu Oliver J, Mpeonhi N byja, katerim ae je po ..afmr.iem Cbleago t»nde 4e tlvop* letal, da m- -|hh ptsitečilo outejitl požar. Ako. iodaiežp« |Muzk»&eiali.lN |«»le»ov <ds meša do tri sto llaoč dolarjev.
■ —1'- ■
- -
P H O fi V
IT A
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI LASTNIMA SLOVENSKE W A KODNE POOPORNK JKPHOTg
h rojili p red delavcev' in drugih day and then a five-honr tlav ad- bo oblečen po najnovejši ui.ali družbenih uradnikov, da naj ne diug: And if you't get it, take j I. j Radi modne blaznosti je v*ako i«
WeJl, tJie vvire works officisls ha-j to vržene proč veliko človeški* <t(
Cen* oglasu v po dogovora. Hokopiai aa no vraieja.
' ' ' '■ * 11
Naročnina: Zediojene drieve <ui ven Chicago) ia Csaa-da |4.M u
12 00 za pol leta in »1.00 ra Ui mesece; Chicago 90.60 na leto, $2.76 sa pol leta, $ L40 za tri mesece, in aa inozemstvo $7.00,	j « W
Naslov se vse, kar ima stik s
"PROSVETA",
2S57 Se. Lawa4ata Avenue, Cbicage, Mlada.
*
THE ENLIGHTENMENT'
Orgaa ef the Stevemla National BaaafU S—Uty.
Owa«4 b f tbe Sleveaie National Beaefit S—laty.
Advertiainff ratea on agreement.
Sabseription: United Btatea (ezcept Chicago) and Canada U P«
■afrrtir r• UBItea nuiies levcpi ^nicagv/ auu Cktcafo $6 DO, and lortijn countHs« <7.00 per y«ar.
ai
Dal um » okUpsnju b. p t. (April IS-19) poleg »ašega im«»a ie naslova »ni, ds tam je s tem dnevom potekla naročnina. Pooeelto jo pravo-
pum—-.___ .
Ulno, da »• v*»a na ostavi list.

Neumnost.
vaZmo za dopisnike. -
Prva seja irvrše»alnega odborr f. N. P. J. jo sklenila, dn dopis« ns sms jo prssogftU sns kolono. Ured nižtvo nima pravic« prelomiti tega zaključka -
Dopisniki, ki ns morsjo obdela ti prsdmeia v sni koloni, nsj do pis rsjdsls v poglavja, ki jih naj označijo s rimskimi Itevilkami Ha pr. I., n. in IU. Tako sama Kovani dopisi pojdejo saporedo ma po poglavjih v Ust.
Sterling, 111. — V tukajšnjih žičarnah je nastal strajk pi*4 še-
stiuii dnevi. Vse delo počiva. Radi lega ne svetujem nobenemu rojaku, du bi prišel sem za delom. Svarim rojake, naj se nikar, »o dajo zapeljati od raznih agentov.
Kako se bodo vsi dogodki razvili, poročam pozneje.
Poročevalec.
Herminie, Pa. — J)a smo Jugo
slovani oziroma Slovenci v tukajšnji okolici še vedno zn JRZ. njegove cilje in načrte, to je pokazala seja oziroma shod, kateri se je vriši 27. aprila t. 1. v He-minie, Pa., na katerem je govoril brat Ktbin Kristan, katerega po jasnilo je zadovoljilo vse navzoče .
Da, srno pa v dejanju istotako še vedno za JRZ to pa priča, ker še vedno naberemo prostovoljnih prispevkov za JRZ okrog ♦36.-do ^17,— vzlic slabim delavskim, razmeram, katere vladjao v tukajšnji okolici. Kajti premogoko-pi obratujejo komaj s polovičnim časom, draginja jc pa vedno več-jn.
Prvi maj smo tudi tukaj dobro proslavili. Priredili smo veselico, j na katerej jc nastopila slovensko
se je
Pred kratkem je umrl milijonar F. W. Woolworth, ki je bil poznan kot kralj prodajaln za jestvine na drobno. Pričel je z eno tako trgovino, ko je umrl,' je pa zfepustil par stotin takih trgovin. Se ne v štiridesetih letih si je na-gromadil pet in šestdeset milijonov dolarjev. Ob njegovi smrti so veliki dnevniki prinesli po cele strani o njegovem življenju, kot je v navadi, kadar se mora milijonar ločiti od tega grešnega sveta. Pripovedovali so "mične" zgodbice iz njegovega življenja, slavili so njegovo pridnost in modrost. Prinesli so njegove "modre" izreke, kajti "modro" je vse, kar takole pove milijonar, saj če bi ne bil moder, bi po logiki urednikov velikih dnevnikov sploh ne bil milijonar, ampak ostal bi revež. Med njegove modre izreke štejejo tudi tele besede: "Izobrazbo, ki sem jo v dveh šolskih tečajih prejel v trgovskem učilišču v Water-tovvnu, N. Y., mi je več koristila, kot kateradruga klasična izobrazba, ki ji jo bil dobil."
V teh besedah ni prav nobene modrosti, ampak solgadha nn pihala. Veselica prav plitke, ker dokazujejo. Ua ni je denarni mogotec do-	^
mišljal, da ima vse znanosti in vode v mezincu, ker je po- • ... - - »—*------- km
sedoval lepo rojeno denarno mošnjo. Woolworth bi bil vseeno lahko postal milijonar, če tudi bi ne obiskal dveh šolskih tečajev na trgovskem učilišču. Precej ljudi je na-gromadilo milijone, ki niso znali pisati in čitati, ali so pa napravili le par razredov šole. Ampak če Woolworth trdi, da se je več naučil v d voh šolskih tečajih na trgovskem učilišču, kakor če bi imel klasično izobrazbo, je to navadna milijonarska ošabnost, ki se prav rada pokaže pri bogatih ljudeh, pri katerih najde vsak izobražen človek prav malo izobrazbe, še manj pa znanja, če se z njimi poda v pogovor.
Ce bi bil VVoolvvorth ros izobražen človek, bi moral vedeti, da je zanj delalo na stotine izobraženih ljudi, da jo nagromadil pet in šestdeset milijonov dolarjev. Tem ljudem ni nikdar izplačal polne vrednosti za njih delo, ampak je večji del vrednosti njihovega dela obdržal zase, manjšega jim je pa izplačal. Ce bi bil Woolworth živel na pr. pred sto leti, bi ne bil nikdar gospodar čez več stotin prodajaln, ker niso bila produktivna in prometna sredstva tako spopolnena, kot so danes. Na izpopolnitvi producij-skih in prometnih sredstev je pa delalo na tisoče ljudi, ki so imeli malo več izobrazbe, kakor če bi posetili le dva šolska tečaja na kakšnem trgovskem učilišču. Rrez modernih prometnih in proizvajalnih sredstev se dandanes ne nagrabijo milijoni. Ce bi bil Woolworth dojal,za uspehiMrakič, domu iz »oves na Pri so imam zahvaliti, ker se nisem oziral nikdar na koristil|^hkJJ,,n,'1 ^.T1 *"kWl drugih ljudi, ampak som itnol vedno le svoje interese pred' p,,,!,.^, očmi, l»i govoril resnico.
Nekje na Broadwayju v Novv Vorku, tako so povedali veliki dnevniki, stoji Woolworthov nebosež, krasna in gi-
gantična stavba. Prepričani smo, da ni Woolworth tedelal i £teri bi se takoj zboijAai. ko bi sam načrtov zanj in tudi ni vodil stavbinskega dela. Ni se bili delnvci složni in dobro orgn-obrnil do listih, ki so napravili dva šolska tečaja na trgov-1 skom učilišču, da mu postavijo to veliko stavbo, ki nosi njegovo ime. Najel jo z denarjem, ki so mu ga zaslužili drugi, za katerih interese so ni nikoli tako brigal kot za svoje, arhitekte in stavbenike, tla so zgradili stavbo. Na nji so delali delavci, pravi umetniki v svoji stroki, da je stavba postala krasno delo.
< 'e jo Woolworth rekel, da si je v dve tečajih na trgovskem učilišču pridobil več izobrazbe, kot bi jo prejel s kla-»ično izobrazbo, tedaj jo zinil največjo neumnost, ki jo smatrajo lo neumni ljudje za modrost.
ni in po končanem obhodu jc bil javcu shod. Pri obhodu f-mo imeii napise 44 1020 za Debsa", Obhoda kakor veselice tudi se je udeležilo vse zavedno dejovstvo in vsa prireditev se jc izvršila popolnoma mirno. Veselico so hc udeležili rojaki iz vse okolice v polnem filc-vllu. Veselica je prinesle ši*tega dobička $45.63. katera vsota gre v blngn jno klttbn JKZ st. fift. Pri veselici smo razdelili veliko število majnifckih izdaj "Proletstcs' iu nabrali se precejšnjo nvoto zn podporo " Proletare« ". Okrog desete ure smo imeli krni ko predn-vanje o delavskem položaju iu so-eijalncm preobratu.
Proslava prvega majnika jc solist pokazala, dn ko tukajšnji delavci zavedni in do sc zavedajo položaja, v kakorftnem sc nnhnjn tlela vst vo.
Tem potoni se najtoplejc zahvaljujem vsem rojakom, ki so se udeležili te slavnosti v tako obilnem štcviiu. H tem ste pomagali
ztnipsjo delavskim hujskačem iu agitatorjem, katerih ea je škodovati delavs vu in da naj slušajo družbo, katera jim dobro hoče. ker jim da delo iu za JužeJt, da ss prežive. i Seveda, kako, tega i»a nemara omeniti.) T<hIs za veti ne jsi delavci so ostali gluhi za taka "očetovska svarila', ampak se glasneje zahtevajo organizacijo. Kateri ao bili prcglas-nl, jim jc dala družba odpustne listine. Našla je že primaren izgovor, za katerega pa ni nikdar v zadregi. Toda pri tem ni imela nobenega uspeha.
Sedaj sc jc pa poslužila svoje stare taktike: Izstradati tlelavčoJ Se pred enim mesecem ko vse tovarne obratovale s polno paro in v vseh oddelkih noč iu dan. Ko sc je pa pričelo delavstvo zanimali za delavsko organizacijo iu mi sc pojavile govorice, da so se dc-dulvci pričeli organizirat i, so družbeni uradniki takoj pričeli trositi govorice, med delavce. Prva je bila, da bo družba vpeljala osemurni delavnik in da se bo pričelo obratovali slabeje. Vsak trezno uilslec delavec je takoj izpo-znnl, kam pes taco moli. Toda nič ni pomagalo. Delavci se niso zmenili za tolažbo, ciit družba vpelje *anin prostovoljno osemurni delavnik, iu za njene grožnje, da prične obratovati slabeje. Kadi lega je družba opustila to misel. Potdužila kc je zadnjega sredstva. Kar črez noč jc zmanjkalo naročil, in ustavila jc ponočno delo in nekatere oddelke jc popolnoma ustavila. Kadi tega jc izgubilo skoro polovico delavcev svoje tlelo Najbolj značilno je, tla je odslovila ravno take delavce, kale-ri so |iili najbolj ugilni v organiziranju delavcev, in poleg lega so bili še najboljši'iu že i/.nčeni delavci, katerih je družba najbolj potrebovala. Ko jc v prejšnjih letih primanjkovalo naročil, jc znižala delavski čum, (toda delali so v vseh oddelkih. Navadno ko delavci delali po tri, štiri ali pet dni v tednu. Na ta način je vsakdo nekaj zaslužil. Sedaj pa delajo delavci v nekaterih oddelkih polili čiim. nekatere oddelke je pa zaprla. To je dokaz, da družba hoče na ta način izstradati nekatere delavec, tla bi bili potem bolj'pohlevni' in da bodo sami prosili za delo. Pri tem ima sledeči na-
ve done tlieni one lietter way — they g i ven a lot of them 24 hours a day of themselves. .And notv Ihose of them. \vho vvere ahitiking of deuiendiiig a iive—liour day are »ondering \vhat tliey'rc going to tlo \vith aH their apare tirne for 24 bour« is a lot ttf itottrit vvhetr you have uothing to do."
Ta list ima tukajšnje javno mnenje ra seboj. Kar on priporoča ali pobija, to kc zgodi. Kadi tega si vsakdo lahko mpdi, z« kaj i mamo take razmere tukaj. Treba bi bilo )M>mcHli s takimi l'»*ti in i-nicli bi boljše razmere takoj.
d. Z.
Ghisholm, Minn. — Prvi maj
uieduarodoi delavski praznik smo tudi letos dostojno proslavi li. Pričet ek slaviuatii kc je pričel s pohodom, katerega hc je udelf žilo delavstvo v velikem številu. Po končanem sprevodu jo bil shod v finski dvorani, na katerem so nastopili govorniki iter nam pojasnjevali pomen današnjega dne. Vsi govorniki so bili v angleškem jezik u.Pojasnjevali ko nam današnji krivični sistem ter nam pokazali pravo pot iu ua kak način se lahko odpravi mezdno suženj-st vo.
Vkii proslava sc je vršila v največjem rcdii, lccr ni bilo nobenih izzivačev. Vsi delavci so se zadržali popolnoma mirno in ni bilo čuti nobene zbadljive besede, 'J. B. poročevalec.
lavn* moči. Delavci, ki ko /a,M>. leui v modnih anionih, ki lalik,, opravljali liolj koristno delo človeško družbo.
Ali tlaues pridigati, naj ** <Hj pravi modna blaznost, pomaga tt». Iiko, kakor če ktlo meče' In,li oh *teno. Modna blaznoKt bu iztimi la, kadar pokopljejo človeško nc umnost.
tihotapski kotel ZA KU HARJE ŽGANJA ZAPLE njen.
Oallipolis, O. - Na far..,i > »• I lise k II sO- uradniki zaplenili kotel zn kuhanje žganja, ki > dr/al petdeset galon. Poleg je padlo redn i kom v roke še sto penlcso; ualou žganja, lilackova Umu sc lahaja blizo Olcnvvooda, \V Va. Black izjavlja, da ni vedel, da ri-liotapci kuhajo žganje na njegovi farmi.
danes je eno leto ...
nad eno let.»., jc bil zelo krasen. \a pokopališče ga je spremila slovenska godba in nn njegovem grobu so govorili trije govorniki, kuteri so očrtnli današnji sistem.
Zadnja seja društva "Prosto-misleci", št. S7 SNP.I »je je isto-inko zvriUln v občo zadovoljim^ po rožnih zaključkih. Sklenilo se je ludl, ds se velika društvena dvorana zviša, da bo b<«!j zračne, ker je sedsj prenizka ln ne jhiscIi-no pripravna za plesne veselice in to ui v korist, naši nežni mladini, (»osebno ne za dekleta. Poleg tega smo sklenili, da nakunlmo dve e. lektrlčnl pahljači In d*i knpi še za st«i dolarjev ohvpjuiic svobtNle in zmage.	Anton Zornik.
črt: Kti botlo delavci od tlružbe, da prizna delavsko organizacijo, bo isto odklonila iu radi lega botlo ustavili delavci, kateri sedaj tlela jo, delo in stopili v stavko. Delavci, kateri so pa sedaj doma, bodo Že vsi porabili svoje prihranke, in bodo prišli po« časi prosit za delo. Seveda, dobili botlo takoj svoje delo, ako bi-do boleli delati pod starimi pogoji. To jc načrt tlružbe, katerega bo tudi skiiHala izpeljati. Ko bi delali vkI delavci, akornvno samo polovični delavnik, bi vsaj toliko zaslužili, tla bi imeli zr. dnevne stroftke. Tako pa nekateri tlel ii jo
ko so nemške čel o prebile ccu-truin britske armade in pregnale britske čete od Vpresa,
ko ko hudi nemški topniški napadi na celi črti opozorili zaveznike, tla jim preti velika nevarnost, da nemške čete napadejo na celi črti in os v oje Pariz,
ko so francoske čete zaman napadale goro Kemmel z namenom, tla zavzamejo to važno strategič-no postojanko,
ko ko zavezniki' izgubili že vse upanje, da bi mogli ustaviti vedno napredujoče nemške čete. ker ko bili že vsi izčrpani in utrujeni od hudi hnapatlov zadnjih šest tednov,
ko ko ameriške čete počasi toda gotovo prihajale na pomoč zavez-zahtevaH nikom in zavezniki so držali nazaj sov ružnika.
Kupujte obveznice svobode in zmage in ne pustimo se osramotiti od onih, kateri so toliko žrtvovali na francoskem bojišču.
dokler ne izumre človeČKA neumnost...
našemu klubu tlo boljšega vspek^j ^ „|(|žijo <lor<i|U ^ ()r;iK;
V nedeljo 4. maja je umrl v tukajšnji naselbini roje!. Andrej
doma čakati ua milost delodajalcev. Tako Ki pa misli, družba, da dobi delavce, kateri sedaj poči vajo. nazaj v tlelo in poleg tega ie nekaj drugih delavskih izdajale-cev, pa bo obratovala svoje lovni ne ,toliko časa, tla delavcev.
New York, N. Y. — Nobena tajnost ni uiogočc tako' čuvana, kakor delavnice, v katerih pripravljajo novo žensko modo. Vsak podjetnik, ki kc peča z izdelovanjem vzorcev nove mode.
Bosanski minister odstopil. — Zagrebški "Obaor" poroča, da je resigniral v Bclgradu dr. Muhami spabo. nrmi*tw t i rfldarstvo in gozdarstvo. Spaho jc izjavil, da ui odstopil zato, ker ni bil iz voljen v narodno predstavništvo (skupščino), kajti kot Član Narodnega Veča, jc obenem član predstavništva, temveč je reaig. uirul iz protesta proli krivični razdelitvi mandatov v Bosni. Njegova (niuzliinaiiKka) stranka, ki jc najmočnejša stranka v Bosni, ni dobila nobenega mandata m ravno tako ko bili ogoljufani molili mednnci v Črni Oori. Vrhutegs sc Spaho ne Mtrinja z reševanjem agrarne reforme.
Pogačnik, jugoslovanski posla nik nn Dunaju, -r- Ljubljana, 3. marca. Dr. Lovro Pogačnik, bivši predsednik začasne slovenske vlu-dc, jc imenovan poslanikom države Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju.
Petej&n ne veruje v prisego. — Iz Bol grada poročajo, da je slovenski poslanec Jos. Petejsn oli svojem prihodu v Belgrad izjavil, «la ne bo položil nobene prisege, ker kot socialist in^repuldičaime-verjame v predpisano prisego. Ravno tako so izjavili nekateri drugi socialistični in republičan ski poslanci. (Pstejan jc urednik socialističnega tlnevnika 'Naprej' v Ljubljani.)
Čehoslovakija zalaga J ugoala-vijo s premogom. ■ Belgrad. — Po izjavi žclezjiiškcga ministr.i Vulovica jc železniški promet v Sloveniji najboljši izmeti vseli tlt žel diigoslnvije. Slovenija in ll<w na imata dovolj premoga. Na JIr vaškem je obrat slabši vsled pomanjkanja vlakov in premoga in tudi železniško osobje je ponnnij
skriva svoje vzorce, da nc pride jo preti oči njegovih konkureu-1 kljivo ha izkušenih uradnikih i" tov. To velja za klobuke, bluze, i inženirjih. Proga Zagreb-Zcmini
krilu in ženske obleke.
jc tako obtežena k prometom, da
.Uavnotako skrivajo svoje snlo-j^e jc bali katastrofe. Jugoslovan-ne. v katerih imajo razstavljene \^kn vlada jc sklenila pogodbo > vzorce pred svojimi tekmeci.'^elioslovakijo. dn zadnja pošilja Ktlor se nc more izkliznti, da je v.po 1200 vagonov premoga v /«-zioini odpor resnici kupec, nc more vstopiti \ nieno za svinjsko ineso. Prvih .r»()'» modni salon, v katerem so vzor-1 vagonov pride v Hajkrnjšem času.
To bo zadnji poizkus zlomiti or- Z'1-
Vlada tudi upa. tla v kratkem
ganizneijo. P paru. da bodo dela v I" k"j vse to? V današnji |Premoga iz Anglije, el solidarni in složni ter zves'i človečki družbi ne protluciramo Koljševižki shod v Bclovaru — svojim načelom do končne zmn- i*a |»ot/ebe ,aiupak za profit. Je žc Beiovarska "Neotlvisnost " poro gc, kti pride čhs. da bomo pretilo- res, tla kc tudi v najskromnejšem ; «*a. da kc jc taui vršila 11. t. in. žili svoje zahteve, priznanje tle- človeku včasih por tuli želja po (socialistična skupščina, na kateri lavske organizacije družbi.	•♦pfememM obleke, ali dunašnjc se je pojavila močna bolj.sevišlta
Veliko lažji bi bil naš upravi-(spremembe v modi niso več spre- utruja, ki je zahtevala, da jug«-čen boj y.a naše pravice, oko bi i jmembe, ki kažejo umetniški okus.(slovanski jirolelarijat takoj prt-meli svo j delavski list, ki bi »tal j ampak spreminjajo ženske, ki sc vzame vlado. V Bclovaru je isio na naši strani ter nas sagovarjal (oblačijo vedno po najnovejši ino- časno stavka iu vsled tega jc 1"
tli, v navadne karikature.
la udeležba zelo velika. Po shodu Žene bogatinov in miljonarjev je bil obhod po mesto in ko ho delajo. Dnevi jim potekajo o-.eialisti jM-ikorakali do voješniet,
rtrd m mir. \ Chieagu je bilo po Novem letu izvršenih tri in štiridest t umorov in več sto ropov. Naši dnevniki in policijski načelnik nas pa hočejo navzlic tej resnici prepričati, da \ladata v mestu najvzornejfti red in mir.	•
F.n« dobro drlo. Ako niso ruski boljšcviki naredili
i n- dolne^a, eno dolno tb In se jim mora priznati: Is bivših
preti javnostjo.
Kakor je tukajšnji lokalni iui sleški list, ki zagovarja interese i »e družite, istotako je tudi mestna |nu komer no uprava pod kontrolo "American Steel »V NVire To". Stališče tukajšnjega delavstva je radi jako te "ji pojedini ali na prvem plesu ^ '	' '	občno 1 ki ga priredi visoka tlružlm pt»-|
V lenarenju, iu tako je skoruj prišlo do spopadov. Sline porodi v njih želja po Mitznci-jšali so se klici: "Doli s kinljen« ji. kako bodo blestele pri prihod- Petrom! Živila sov
sovjetska repuhli-
IV o, ker jc tlouialega vm mnenje ua strani družoe.
Hinkovič v Zagrebu. Zagreb
Waukegan, UL - Poročal .»em /e, kako nepredujenio x organiziranjem tukajšnjih delavcev t po
alenih pri "American Steel \ Wl-|«ist ne omeni nič o delavski orgn ■ < o ' 'm ti« aa dala VSi v o vedno {gisaciji m kakšno
stopačev. Za take priredil ve sc ški listi poročajo s dne 2S.
Ko so se vršile mestne občinske napravijo lMigatiukc. da so po-volitve, jc marsikateri tlela vre'doline maškiiram. Druge žensk«
btdj zanima za prepurelino or uuiiizaeijo.
Samoumevno js. tis tudi družba! t veh, ko je pričel drži r«ik križem iu da m« tudi kajsiiji lokalni list
vprašal, /akaj da nobeden kandi j opazijo, da so bogat inkc drugače
blečene, tla se h raj njih obleke njegovo |pojNilutinia loči od kroja drugih. iMgovor pa sc portidi tudi > njih želja, tla
mnenje glede delavcev •to dobili takoj |ni končanih voU priusiuili tu 'Dsllv Sun'
\e|l
ikili
knezov m t
rilcih carskih m a irnatov lep trotov vsakeion<l	']«• da xadn o«lločen nesramne najHide in o|vuke » «»r
Itlav
"ce.
v i »te so ti,o ei 1111 korislm repnllet lliint i*/. Moslv\< Ki ni |>) > i nikdar oprav 11
dela\ee in nio/. rv je p»»ii'alil, tla je končno, srečen. \Vt II k«lo pravi, dn tu ni dobro tlelti?
ganiziedji iu tlelnvcih. .\a> edina j Mimo eno, ki se g,lasi
.	_ ___... ..mlttive \M'mn tukajšnjemu dela
Kakor porota amcrttkt,>lvu ,hnouitf> uaJ Mlnt nrk-l),r,
je siti nekega bivšegs bankirju, stvari, kako druži« deluje, da bijnmbcr of aut of tou u Sgilator^ iuibenegn dela, rtluj tovarniški P^preiHln «>rgantKHcijtfr	have epread Iheir prviitagantln in
Kt» je zvedela, da sr bole dc \Vniikegan roeentljr iirgiu« tvire statvo organizirati, je pričels mili etnplnye«ls to demsnd sn
se oblečejo Vsaj |m» kroju, Ktit bo gnte tlame, čeprav je blago malo slabše vrste. Tako do^ti\amo viti no novo modo.^ki se je rt»dila v i mttžgaiiih it n*(. ki ui«* ne delajo ampak le v živa jo.
Izumiti novo modo. ni prat nobena iinietMtist. Človek naj se ob leče tako, tla ui pmlol»cu človeku,; liarve ua obleki nsj tako zinešs,:
»iaritl svoje oalulbenr« potom eigk hour day, then a »islUho ur da U» se slcptv rekel, da kri£e, ps
a, tla jc pride I v Zagreb <lr. lini-ko Itinkovič, ki je bil v Ameriki. H iukov ie je pvs etlsl v pfv.»m i" tervjuvu, tla jc v družbi s Psde reirskim tdjiskal NVilson« \ P*<ri zu, kateremu jc razložil mirndnv' težnje Jugoslovanov in Wil«»u da /a ie zanimivo p«»slitš«l. Jlilik#» je tudi obsotlil tU'b» M-tlsnjt iugo^btvanske vlatle kot iL etruJ ti v no.
Intemiranoi ss vračajo domov
"Slov. Naroil". »»ornej, ds s* 4c vrnili nekateri Slovenci lii I o valje, ki m« bili ve« čim vojne internirani na Angleškem kol »v
»trtjaki podaniki
H AN BITJE SO UBILI ŠERIFA
St Loviš, No ll< »nui*k*
SUfcitki Nartfa
POKONČUJTE PRERIJSKE PSE .
Wssliiagtoo, O. 0. Zv.ini
GLAVNI STANi NtT II SO. LAWNDALK AV*., CHICAGO, ILUNOlf
GLAVNI ODBOR ZA DOfO lilf-1922 Imiivilni odbor.
OSRKDN JK OftROfjKi Paal Imi«. k«* VZHODNO OpnofJK« Su4.ll ri.t.rtok.
Nadsorni ittor,
Mati PalravM. Mfc^l, I4SII ny. Ah, MHi«m4 i
J.baS AMi «11 Pbm M« K«!**,
Im. UM, Mil K Cbk	CIMIImI, Ofcl*
Tiskovni odbor.
vum* CmOW, J«S« A.MH » H.H fymS>
. -	MUI.TV«, ONO.
F B KOŠKOM IS. t Pruk AM, SI M to. Cn»M An, 0U«M Jata TH«U»	Jaa. M
J.lh. OvN,	Ms? v
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Km, MM H CMte AHn ODGOVORNI UREDNIK TROSVKTE*! imtm MmlnOi tORI — VM |«WM raAUJatM te tlvMl M M MO« fk
Kupujte Kidoliniee ivobode In nufi.
NAPREDEK
PruovsU" pile M blagostanj« ljudstvi. Ako m itrlnjii i ujeal iui idejami, podpiraj trgovM, ki oglatajo v Prosveti. — V aalojp imam vse m mkdanje potrebU1 ne po tmerai »eui.
ANTON ZORNIK,
Honoblo. fo.
DOBRO DOILI DOMOV
N.tlvuMin. čl« illall v ra.nil» .Inrvnikih •i •itrajaiulli. aalmvali. »i>»•• »...lil. ln ida.lh, kalarl »u ar iirlrrjall vrn#aJn*lm a. »»Ja kuni I' i aduiki r. t n III iii.nl IH tli am « .11 M-niH..» ih v.ilk« »vili. ilmm i« v u< »Mm*, laku a« ••• nai idili «■• maliutiiu »h »iu'»j«'mi» .lomuv (IttAllli vniakut kul v m livalu «1 lih |><■ .1 l.i»»llu..l 1 Iti IM, Ju Uvrllu N«>
ImijIIIIIi ■ Uni, <U »« «1«rmilll alavn in #a»» amaiiakr »aaiava In ml inm livaMnl vm..« mnanf namu m njli< »iW.it ii..h.ui .l .mn*. .
Mua»*i> *l Milil lni.li> alna vujaka, an-rudnika »U i>riJat«lja ki ravnu i«t Ihnjit d«, muv. .ku am Imata inim Miku im.natr m* »m»k Imi iiriANkaVMitJ«. Kliknil ii..d«ir >1« mu v dukl. vajfcba rMii. ml|uiv».lka u .k nI* niuli, niuk.lt lnr •adiruah ..1» taau v »i»inl Um alkalai a Irk m limvadak vam l«u ..Iu !.»• k« In vam luni. allita anl«. v mMi druar |*>>*l.. au|>.t .iHrln«, |ur.j lunin mImAmII ku a. Imal. ■ mvl.ll In JukaM 11I1 inrm. I'rIi... v» tint .11 Im-ilu Uku an IriiHI, kaj au imlll, kai clli In mala aabav. ki Jih lam ilwin.ll. ViivailaU »am lunin n.ilvuiunn <*»«a a« imJv.I talili In naimani inaj.il In ka lunin kuiira)! avuiu i.llimva«! Jih ulnatajl■ kaj nJim Ji- l.l»<- nai l.ulJ 1'i lliuMj« fcu lil ud uvui Ih* al«. tu.a«
mula "ka|9§fi. :-i--------
Aku at. I. huda) aluUII l.mli.1 |.i| mmadl ali nainurnlal vam J. ni.nu kakim. »admulJ uu*l al. ilua.all kadar .1. dnliill <wil lid.ui. , 1'uvmlnii vam IMMI», "la J. ml lulml •Ima« ..ril.lvn aa atraUivum, K«*' ni UU Iu »a km lak laa lani valda i>ul r.Mlina aa n)ilt. Ka» kinlnr Ja liil raiijan ali Imlan In ni maral va* aa lulink laiiaj |a Iu liU« analm ••!., •!'* H«' "|>r.»a vm. Mavi-ila I1II11 J# vallku alu'a-
J..N ko lalil |r Ml*N ......... I« liHka i.tliulua .1
11 ai.tiiV, ali al nlau mimll ialiliall I* lavnu au im.ll (HMf, kuKiaiiutrlil ar laauinl, ila
.. I Mlinu i,l||l Iu.Um |ii Ijaalir I Ir at al • kairrr na AHMimilaJ« In m i»kn v ailn
rkn.il nlu»u j* >la j« iN vn« Vfal. »laaii M« al.ru aa al najt»ili l.l.li in Iu au UKl.MA. MU K. K a ita 1 au lili. Ir Vrat. alaaral. M < luintai iui kanlimiJu au liil. .r.lin« naj |tr*a ia«iuw4ana.
'inraj kadar a. a.ilaj |nl|iravlin|r »a »i>n jim vailm lani um aa nllli "Subiu iluali ilu. niuv" na uumUI« |>rMjatl iu4i Mtilik liri-marl«. fujulllr »aVlt.k m •*(»» In it.ikaall«« •Um. ila nlilr |tiiaal*ill mu iuaak'li.11 naj Imi J te VI.I. lulmba, 4a mu u»iia»«ir I*h-akualta 111'II Mmt M »a»li«k in a« pratiM' tuJl.v ila aa * raanlal I. »laai.lr na|liulJA« »1 al., kar i» umrrnu Sa Ju lili« In murni/. Ir nam U4»lwv4taliav, ila amn Jili ul>4r*#l| vadim Miril nalll.litiml kar au »»aluAiJa. lin Jih M»lv|j»fuii "NaJImli*. vr.iaf
NA PRODAJ JE
lAOjukrnv jako rislovitna /tunlje /n fiirmn 1»rer. vsakega kamnu Les,yrtoie4 m tem ivetu, je ur det) od 000 do (UMI dolarjev, Kuka (river) tcn*o skoz to remiju. Lant-nik
JOSEPH SOHARABON, 413 W. Mlcbigan Bt.
Duluth, Minn
Miru za Nemci lo ne be.
POZOR KROJAČI!
I lelo dobita dva iaurejena .kio jiubi, ki znata delati suknje, lila-f><> in telovnike ali pa niiiiio po eno <1 teli del. Delo Jmm«v*i)rt stalno, plani 110 dogovoru. PUlti* uli pa prldit«* t a Udj owlino 1111 iiiikIhv ; J. A, Ambrozič, 418 Plerce Btreet, Eve-leth, Minn.
prostor v Hlov, Na». DouAi nu lOti renti Waiikeitan, III., pripraven za vsako obit pos4<lmo pu za brlvni-co, ker ni nobi m gu aloveiiHkega brives v iuinI okolici, /it nadaljna pojasnilu se obrnite na
SLOVENSKI NARODNI DOM, • OREBENO, tajnica, 1441 McAlliter Avanus, Wauka«nu, III.
PRIHODNJI PARNIKI ZA V EVROPO.
Maja 10 - Balv.a.ra v
Ganovu ....... 177.00
Maja 14—Naw Amil.
» Mavra.....-> , . |9I 00
(t. >.abia) Maja II-PatrU v
Maraaitlaa......MI 00
Maja 24 -HMkambau v
V Mavra .......MJ00
Maja 21—Naardam v
Mavra........I®I 00
(2 cakia) Zm voinja lutk. pUila aH mm •glasila prit
EMIL KISS
BANKIR
133 Second Ave., Now York, N. Y.
Menjalnico denarja ui pošiljanja denarja v Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Srbijo.
Vi Uhko poiljele dear v vaio lUro domovino, kakor preje. IJpreiajte ra ene in druge podrobnosti pri
1597 Urond Ave
PIOB?»*l
MIROVNA POGODBA.
Nemška armada sa omeji na 100,-000 mol in mornarica na 30 maj hnih ladij; konskripcija je odpravljena.
Nadaljevanje).
«titi in vsa uprava ozemlja pride Jtnož kot ao šteli leta 191-1. Zan-v roke mednarodne komisije pe- j da rji iu krajevni policisti »e laktih članov, od katerih Norveška ko pom nože z ozirom na narašča-in Švedska imenujeta dva. Koiui- joče prebivalstvo, toda žandarji
DOLINA SAAR. — Nemčija odstopi Franciji popolno lastni a'vo premogokopov v dolini Saa; • kot povračilo za uničenje premo* gokopov v neverni 'Franciji tekom vojne j zraven mora odstopiti vae druge naprave, ki spadajo k pre mogokopom. Franeoska posest teh rovov se po« 1 vrže nemškim zakonom. ki so hili v veljavi ob času podpisanega premirja, izvzeta*! vojnih zakonov; Francija nadomesti sedanje posestnike rovov, toda Nemčija jih mora odškodo vati za i/gubo. Francija bo zala gnla lokalno prebivalstvo s po irebnim premogom. Prizadeto o-zemlje leži od nove I orenske meje na severu do St. NVendela, zapad-no do Haarholzbaeha in vzhodno do lloinburga. — V svrho, da se prebivalcem na tem ozemlju ne bo godila krivica, upravlja rudnike in teritorij komisija pe4«h članov, ki jih imenuje liga narodov iu *i-«er eden član mora hiti Francoz, drugi je prebivalec iz Saara, dočim se imenujejo ostali trije i/, drugih držav Izven Francije iu Nemčije. Liga imenuje tudi načel-nike le komisije bi komisija, ki Im odgovorna ligi, ima vso oblasl, katero je prej imela nemška vli-da na dotičnem ozemlju. 'Prusija in linvarska bosta upravljali železnice. Krajevna sodišča ostanejo, toda podložna so komisiji. Obstoječo nemški zakoni ostanejo Še v veljavi, ali komisija jih ima pravico spreminjati v sporazumu s krajevnim zborom, katerega or? gantzira. Delavska zakonodaja si' bo ozirala ua želje krajevnih delavskih organizacij ,uu delavski program lige narodov. Francoski delavci Imajo vse pravice do dela kakor tudi drugi delavci; prvi
c ija mora oskrbeti svobodno taj no glasovanje v treh zonah in po izidu glasovanja bo komisija u-ravnala nove uieje.
IIKLUJOLANI>. — Nemčiji mora odstraniti vse lortifikaeijc, utilitaristične zgradbe in bojne iui e na otokoma Hcligoland ;n Dr.ie v Severneoi morju s svojimi delavci iu ua uvoje stroške. Vbod oče se tam ne t»m<?jo več graditi Utrdbe.
IU SUA. — Nemčija mora pri-po/nati popolno neodvisnost vseh <kžeL ki Mt bile pred vojno del ruskega cesarstva in sprejeti mora razveljavi jen je mirovne pogrni be. katero je sklenila z maksima-listično rusko vlado v Brest-Li tovsku; dalje mora priznati veljavnost vseh pogodb, ki so jih sklenile zavezniške in pridružene drŽave z državami, ki so prej tvorile del Rusije; ravno tako mora priznati vse nove meje, ki jih določijo zavezniki med Rusijo in o-men jeni mi novimi državami. Peto poglavje.
To poglavje se peča z nemškimi kolonijami in ostalimi posestvi in koncesijami izven Kvrope.
Iz
i u policisti se ne smejo vežbati za vojaško službo.
Vse tovarne iu delavnic« za izdelovanje, shrambo iu priprave orožja iu streliva, izvzemši kolikor je dovoljeno, morajo biti zaprte v treh mesecih po podpisanem miru in osohje se ima odpustiti. Posebna tabela določa, koliko orožja iu streliva sme imeti Nemčija za svojo notranjo potrebo, Dalje ne sme Nemčija izdelovati nobenih strupenih plinov ali kakšnih kemičnih sestavin v svrho bojevanja niti nc sme uvažati vojnega materijala kakršttekolt vrste iz inozemstva. Nemčije, tudi ne sme izdelovati orožja in streliva za druge države.
KONSKRIPCIJA. — Prisilna vojaška služba v Nemčiji je odpravljena. Dovoljena armada mora sestati iz prostovoljcev* ki služijo dvanajst let nepretrgoma in v nobenem letu ne sme biti odpuščenih več kot pet odstotkov mož. (''astniki, ki ostanejo v službi, morajo služiti do 45. leta svoje starosti in novi častniki se morajo obvezati, da bodo služili 25 let. V dveh mesecih po miru mora NVlučija zapreti vso vojaške šole
ognjem in mečem.
Zgodovintki roman.
Pot ski epi 8*1 Si*nkimu>iwic*. — Poslovenil P odra vtki.
smejo biti člani francoskih unij
Na tem ozemlju ne one biti no- niti mora Ki'lijaki sstronomiške lu ne vojaške službe izvzemši krajevne žandarmerije. ki imu skrbeti za mir in red. Ljudstvu ostane verska, šolska iu jezikovna svoboda, toda volilne pravice nima kakor edino za krajevne za-stope. Sedanja narodnost si- bo v pošle vala, izvzemši kdor jo hoče sam spremeniti. Kdor se hoče
PRKKOMORSKK KOU)NUK.|ifvwn|6. o|lih ki H0 ahA0]utn0 po.
- Nemčija se mora odre« vsem tn.|(m. ya njpno armado> palje terhorijalnim, poliltčnim m dm m0raj0 bjt| razpi,š(.ene in »e sme-giin pravicam do vseh svojih pre- ^ U)ital|0viti nobene rnili-komorskih kolonij in ponesščin v ;tarilltjr.ne organizacije, Kot #*> prid zaveznikov. \ se premično ;„trelNkl ali turistiški klubi itd. Iziti nepremično imetje v kolonijuli i0hPažev«lni zavodi in vseučilišča I »ostane lastnina tistih držav. «» He 1^0 ha vijo z utilitaristični va-jih bodo upravljale po zaključku | j||raj V(tuka liamp)a za mobili-lige narodov. Nemčija mora pla- L^ ^ prepovedana, čati vso škodo, ki so jo trpeli j |jTRDBK. ~ Vse trdnjave in francoski naseljenci v Kau.eriiuu |poljake utrdbe, ki se nahajajo v vsled činov nemških civilnih in I J)asu m kilometrov vzhodno od vojaških oblasti od 1. januarja | pfke Kenp w imMj0 raz0rt.žiti v ItfOO do 1. avgusta 1014. Nemčija jffeh mPMM.j|, po ,ujni( Gradnja mora preklicati vse pog.nlbe i»l|l0vih trdnjav je prepovedana. I-dogov<\e, ki se tičejo ,1 jenih afri- Lp(lh<, m jUŽJlj in v/hodni neniŠH škili in pacifiških kolonij. ,	^ ,ahko UHtaM*j0.
KITAJSKA. — Nemčljr. se mo- Mednarodne komisije bodo nad-ra odreči v prid Ki<uj'.ke vsem jR0P0Va|e Neinčljo in se prepričale, privilegijem in odškodninam, ki (J|i VHp irvrieno kot določa ta izvirajo iz bokserske vstaje leta k|avzu|a Nemčijo mora plačati 1001. Odreči se .nora posesti vseh Htroftkp teh ^vezniških komisij in svojih poslopij in drugih naprav Vfp (l(i,o rawj^vanja tnlnjav mo v Tientsinu iu Ifankovu in povr
aparate, ki jih je vzela leta 1900 in 1901. Svoje koncesije v Kantonu mora oddati Angliji in koncesije v ftangaju pa Franciji.
Dalje se mora Nemčija odreči v korist Japonske vsem pravicam do Kia (''ava. Vse železnice, rudnike, kable in druge nuprave v Tsingjavn, <"'efii in Aangoju mora oddati Japonski brez plačila.
SI A M. — Nemčija mora priznati, da so vse njene pravice v Siamu prenehale 22. julija 1917 iu vsa nemška posestva, izvzemši konzularnih iu diploutuličnih prostorov, preidejo v roke siamske vlade brez odškodnine, Vse nemške ladje, ki so bile zasežene v si-umskih lukah, ostanejo Siamu brez odškodnine.
LI UKINJA. — Nemčija se mora odreči vsem pravicam v Liberiji in preklicati vse trgovske pogodbe. ki so bile sklenjene med u jo in Liberijo leta 1011 in 1912.
MAROKO. — Nemčija se odre-! če vsem pravicam v Maroku in razveljaviti mora vse pogodbe, kij sc tičejo njenih tainoŠnjih konec ) sij Vse premično in nepremično j posestvo Nemčije v Maroku ve i proda na javni dražbi in skupi 1 ček dobi maroška šerKova vlnda
KO 11 »T. - Nemčija mora pri-1 rrtn*i protrktnmt
ie mul RgipHim. ki je bil razgl.n-jva(-.jn bojna'ladja, katero sme Se srcn IH. decembra 1914 iu pretr-L^.^jpi Nemčija, ne sme imeti uati vse pogodbe s to deželo. | Več kot 10.000 ton.
TI'Rt*'IJA IN MOIiOARSKA	Nn i-Mir morš nobrati vse mine
Nemčija mora sprejeti vse zn-iy Severnem In llaltiškem morju kljnčke. ki jih izvrše zavezniške na svoje stroške, kakor določijo iu pridružene di>a*e / ozirom nn /avesniM V*e nemške fiiiftifikn-t\d»osloia"klje. 'všVevši ax tunnm.d j T,,r'ii° ln l»«»*srsko in odreči si,-ije ob Itsliškem morju se niorn-
preselitl. se bo spošto\alo njego vo Imetje. Ozemlje pride pml francoski carinski sistem brez iz voznega davka na premog ali rudo, ki se izvaža v Nemčijo. — Ko preteče 15 let, bodo občine odgla-sova le, dali hočejo še o*tati pod režimom lige narodov, pridružiti se Franciji m< vrniti pod Nemčijo. Volilno pravico v tej zadevi bo mel vaak prebivalec od 20. leta starosti. V slučaju, da plebiscit odloči, da se Saar vrne nazaj k Nemčiji, mora nemška vlada ku piti rudnike po določeni ceni; a ko ne Im določena svoia plačana t šestih mesecih, tedaj pride Saar stalno pod Francijo Ako pa Nem čijn plača rudnike, tedaj bo ligo narodov odločila, koliko premoga mora Nemčija prodati Franciji vsako leto.
Četrto poglavje.
Tukaj so določene nemške meje / Nemško Avstrijo, Cchoslovaki-jo iu Poljsko. Nemčija mora pri poznali neodvisnost Nemške A\ slrije x tistih mejah, ki jih določi mirovni kongres. To m- pra\i / drugimi besedami, da se Nemška Avslrijn ne sme združiti / Nem čijo.
Nem« ija pripozna in-oihisiiost
ra opraviti sama in ravno tako mora uničiti ves bojni maiorijal, kar ga je preveč v smislu mirovne pogodbe.
MORNARICA. — Nemška mornarica mora biti demobilizirana v dveh mesecih po sklenjenem mi ru. Obdržali pa sme šest manjših oklopnjač. šest lahkih križat k. 12 razruševalcev in 12 .torpcdovlf, ne sine pa obdržati nobene Milima-rinke. bodisi mornariške ali trgovske. V mornarici sme obdržali 15,000 mož s častniki vred, toda nobene rezerve. Prisilna služIm je odpravljena iu prostovoljci služijo najmanj 12 let, častniki pa 25 let. Noben mornar v nemški 1r-govski mornarici se 010 sni" vaditi v orožju.
Vae nemške bojne ladje v tujih lukah in knr jc interniranih v Scapa Flov.u. morajo biti prepuščene zaveznikom, ki bodo pozneje zaključili, kaj se ima zgoditi /, njimi. Nemčija mora oddati 42 modemih razruševalcev. 50 modernih torpedovk in vse sun-monuke; bojne ladje in subma-"inke. Ki se zdaj grade, morajo '•iti uničene. Bojne ladje, ki niso omenjene, se lahko po-,a* ijo v renrvn ali potabijo kot trgovske ladje. Izgubljene bojne ladje se smejo nadomestiti in sicer oklep-njače \ d\ »isotlh letih. r. vhlse
tcnitirij Kntenerv južno od Kar palov Meja med Nemčijo in IV hoslmakljo je tista, ki >c bi!n med njo in l'eško prc<l \0)110 Meje y Poljsko se uravnajo ^ neksteriii krajih jm i/ntn pleblseita pml na«l»«»rslvnm line narod«i\ v dru i(iii krajih pa. kjer še ubo uslan e|n» «|«»liirene, sr n*n\iu.j«t potom komisi 1, ui s«» imenovane v ts na men l'nlj«kn ims pros|«i pn' ««e/ pruski teritorij «bi (blanskegn Dao/ig 1 ob morju I» \NsK A Meja mr I Nemčl .)«• m i buisko lt«i didiK-ena iui ti* mrl ju sMtii«MH||«M*e\ anja «>odotn« u s prrbu alst v a Deset dni p«« sprr leteiii miru motajo nemške « He in olilasli irptsrni'i n se orem
mora vsem prsvh-am zahtevam, ki jih ima gle<le ua omenjeni dr>
ža\ i
fieato poglavje.
oMKJITKV ARMADF. V svrho. <la se prične s apbišnitn tirne jevanjem «>borožeiiih sil vseh <lr^ax mora Nemčija detuiddliAi-
Nadaljevanje.
"Požari Požar f"
~ .. j... . * __
"Vresničilo se je!" reče Orosva.jer. "Na o-kope!"
Dvorana se urno prazni. Čez malo časa je grom topov potresel mestno obzidje ter naznanil prebivalcem mesta, predmestij in bližnjih vasi, da se bliža sovražnik.
Na vshodu pa se je zarilo nebo, k-tr ga je bilo ž očmi videti; rekel bi, ognjeno morje se približuje mestu.
Med tem je knež šel k Zamostju in ugonobil na poti tropo, o kateri je pripovedoval meščanom Cihocki, jel je oskrbovati in popravljal to po naravi močno trdnjavo, katero je kmalo napravil nepremagljivo. Skretuski z gospodom Longinoui in oddelkom prapora sta ostala v trdnjavi pri Vejheru, taboriščnem starosti, knez pa je šel dalje v Varšavo,'da bi dobil od zbirališča sredstva za nabor novih vojsk ter se udeležil bližajoče se volitve novega kralja. Na lej vol it vi sr ima teh-latoi in rešiti usoda Višnjeveckega in ljudovlade. V slučaju, če bo izvoljen kraljevič Karol, prišla hi v veljavo vojaška stranka; knez bi postal glavni vojskovodja vseh bojnih moči poljske ljudovlade in s Hiaeniekim bi se začel hoj na življenje in smrt. Kraljeviča Kazimira, dasiravno slavnega po avojej hrabrosti in po vojaških skušnjah, smatrali so za privrženca politike kanclerja Oso-liuskcga, torej politike, pogodeb in pripustitev, kat<?re so hoteli podeliti Kozakom. Oba brata nista šeedila obljub, trudeč, se, pridobiti si privržencev; ker ste bili obe stranki skoraj enako močni, ni mogel nihče sklepali, kak bo izid volitve. Kancler je vi privrženci so se bali, da bi Višnjevi-cki, na hvalo naraščajoče svoje slave in priljubljenosti pri vitežtvu, ne potegnil mnogih na stran Karola; zato je knez osobno želel podpirali avojega kandidata. Zato se je tudi podvizal v Varšavo, ker je bil prepričan, da Zamostje lahko dalj časa pridrži Jfinelnickega in krimske Taiar-je. Mesto Levov se jc smatralo že za rešeno; Ifmelnieki ni mogel na noben način dolgo vkvar-jati se z oblegava njem mesla, ker je imel pred seboj *e trdnejše Zamostje, katero mu je zapiralo pot do srca z nado. a|<oravno je bilo že vse obupano radi nesreče, ki je zadela domovino. Močno HC je nadjal, da celo v slučaju, ko hi bil izvoljen Kazimir, je vojska vendar neizogibna, ht stra.šna vstaja mora se vtopiti v morju krvi. Pričakoval je. da ljudovladu postavi še enkrat na noge krepko armado, ker tudi pogajanja bodo mogoča samo takrat, če jih bo podpirala krepka armada.
Tolžeč se s'takimi mislimi potoval je knez z1 nekoliko prapori, v družbi gospoda Volodijevske-ga iu Za globe. Zagloba sc je priduševal pri vseh svetnikih, da izvede izvolitev Karola, ker ena govoriti se svojimi brati — plemiči, ter ve, kako jih je treba dobiti za svoje namene. Volodijevski je vodil knezovo spremstvo. V Seniei, ne daleč od Minska, čakalo je kneza ljubo, dasi nepričakovano veselje. Sešel se je nenudonta s knjeginjo OH-zeldo, ki je hitela radi varnosti iz Brestja v Litvi v Varšavo, računajoč, da tudi knez pride tje. Po dolgi ločitvi bilo je to svidenje res kaj ganljivo. Kueginju, dasi trdne narave, planila je močno jokajoč, možu v naročje, da se več ur ni mogla ločili od njega. Saj je preživela osamljena toliko britkih trenutkov, v kojih si jo mislila, da ga več ne bo videla. .Toda to je dal Bog! Sešla sta sc iu 011 je sedaj še mnogo slavnejši, nego kedaj poprej. obkoljen s tako slavo, kakoršna še nikogar tli ožarila iz njegovega rodu; vračal se je v domovino, kot <«1 i ni branitelj Ijuilovlade. Kneginja je s solznimi očmi gledala njegovo shujšano, za-črnejio lire, visoko čelo, prikrito z globokimi vra-skami iu zsrudele oči; — znovič so jo ohlile sol-/.e; Vse do\rske go.%pe t:o i/, globine srca delile ž njo njeno žalost. Polagoma pa sta se pomirila ter podala v obširni va£ki fsrovl; tam so se začela vprašanja in odgovori o' prijateljih, dvornikih, vitezih, ki so rekel bi. nekako spadali k rodbini in katerih > p oni in bil itako tesno zvezan s spo mitiotn nu Ljubno. Knez najpoprej pomiri skrb gospe U negi nje z.n Skretuakega, pojasnjujoč, da je le rudi tega ostal v Zamostju, ker ni hotel s svojim trpljenejm v srcu, kimu ga je |»oslal Bog
• a»i stojo armado v dveh mese-	tfih brzojavk kakor le depeše tr-■ ih pn sklenjenem miru Obdrla'1 sovakega /.i»a« aia in sicer jmhI .
'sine usjveč ItSUSSl nioJ. vfctevši	Soulrolo ravernikov. Nove hre<- 1
P s s 1 . astnikov. oaimms sedem	»žične |M»«iaje -e ue smejo g-adiM. j
divizij mfatilerije in tri di\iHjc	Nemčija mora odstopiti zave/-
/n s ler i je Ta armada ims slutili	»ilškitn državam 14 podmorskih j
i »ključno tt\ vzdrževanje to.tra	tablov. druge ps. ki prerezani.
nie«ii leda iu sa v srd vo noj Ve	mora poP' '•viti In jih spraviti v
'iki nemtkl geuershil šta'» je <«1	prejšnjo rvezo. Iiravljen. broški ra armatb« s e| vlbii inosobjem vreil ne »n»ej<»
Ije 0.1 list J« reke Sehlei. julno o.| preseaa«! ene desetinke iz«latko\ Kapitela, vesHlerug In IVie«lrnb \ pmra«'unu ir leta 1 f»fTI DržaMii! s adi ob F.iderju do Severnega uradniki, ko: «mi rarioski uradni morja in juhio do T«»tin.n«a D« .'ki pr*i stralniki ln obrelun strs
lavako vojaški svat •« ima rarpu ia, ne smejo vlmdiMV šteti več vetrovi.
V |w'TTi7rpTnr b*Mlh. NfgJ-t o»>li v hmtneČM peedolbo, huleč rilje /.dravTlT r j|svojc rane z delom in trudom. Poletu je knez. predstavil gospej soprogi gospoda Zaglobo ter ji pripovedoval o njegovih činih.
"Je vojak, da mu gn ui para", je dejal; "ni le samo Kurčcvičevtie iztrgal Bolnimi ix rok. marveč jo celo pripeljal sko/.i vojsko Hmeltiickega in Tatarjrv, potem pa nn veliko svojo slavo odlikoval *e pri Koustantinovu."
Kneginja to slišati, ni šledila jmltvale gospo-du Zaglohi. Večkrat mu je |MHlala svojo roko. da jo je poljubil, obljub 11 joča mu dati ob svojem času lepo nagrado. In vojsk, ki mu ni bilo para, ne je priklanjal, opravičeval, pa znovič se koša-til in zrl po navzočih gospodičnah; dasiravno radi starosti ni mogel Bog zna kuj pričakovati o.| krasnega »pola Vendar pa mu je bilo všeč, dn so tudi one slišale o njegovih vitežkih čluin. V tem radostnem trenutku ni manjkalo tudi žalosti; pri pogovoru o nesreči detnovitte jr km z na vprašanje gonpe kneginje po znanih vitezih odgovarjali "Ta je ubil, ta je zginil brez sledu". Oospe-dične so začele jokati, ker je bilo m-j |K>bitiini več tnhik. ki su bili dragi njih mladim srcem.
Tak« se je veselje družilo t. žalosijo. sul/c s (.mehom. To<la najhuje potrt jr bil mali gospod Volodijevski{ 'sumil se je oziral ua vse strani — 1 knegin.iiee Bnrbare ui bilo videti nikjet. Re«, sredi Isijnih t rodov, neprestanih Imjev, rov a n j. in |M»h«dnv je ta vite* pozabil nekoliko ns njo. ker hiter k ljul»e/ni. tudi ni bil vztrajen; t o. I a se»lrj. ko je videl zopet dvorne gte<)H»dične. rživehiiije kar uaeukrat pred njim vse ljubensko življenj«.
jo odpraviti. Nekstere obrežne utrdbe ntejo ostati, toda število topov se ne sme povečati uiti kaliber ne sme biti večji kot je. i Po treh mesecih po sklenjenem miru ne hudo smele velike brezžične postaje v Berlinu. Nanenu | in llanoverju oddati nobenih dru !
Dalje prihodnjič). VREME
Chieago In okoliea • V »uboto In nedeljo ja«nn in gorko. Vzhodni
Misli si, da bi ne bil prav nič napačno, ai nekolik oddahniti ter dati srcu znovič opravka K. to ni zgodilo, je turobnost, kakor na zlobo ožiJ* na novo; bil je Volodijevski močno potrt, kak bi ga bila ploha vjela. Pobelil je glavo na kviško zavihane brkice so se 11111 pobegle. X(jn' nos se podaljšal; z lica mu je prešla vsa dobr;, Ija. ]>ostal je molčeč in inalomaren celo takrat * je knez hvalil njegovo junaštvo iu podjetja Ka je z tlačile zanj vsa ta pohvala, ko je pa oiia
H ni mogla.	:—----
Naposle4 se ga usmili Anica Brzoboiui a;,|S1 si so bila mej njima uesporazumlienja. veiidar sklene spraviti ga v dobro voljo. Ne piudivša iz oči kneginjice. pomikala se je počasi k viiezu. ter obstala naposled lesno poleg njega.
"Dober dan, gospod!" ga pozdravu; davno se nikva videla."
"Da", odgovori otožno Volodijevski; "j,,.-Jtaj sode |ft le edtekle, pa še sedaj vi.lnnnfT kuj ne veselem času in tudi ue vsi,"
"Res, da ne vsi, ker je toliko vitezov mrtvih' j Tu Anica globoko vzdikne, pa če/, trenutek nadaljuje:
"Tudi me nismo vse skupaj. Gospodična s«, njuta se je omožila, kneginjica Barbara pa je stala pri gospej vojvodinji vilenski!" "Bržčas se ouioži tudi ona?" "Ne, ona ne misli dosti na to. A čemu popra šujete, gospod?"
To rekši Anica namežika se svojimi Črnimi očmi, ter nekako srpo zre izpod trepalnic na vi-teza.
"" "Radi naklonjenosti do rodbine", odvrn« gospotl Volodijevski.
"O, prav imate; v kneginjici Barbari imaie gospod vrlo prijateljico. Vrečkrat je popra^va-la: Kje je vendar oni vitez, ki je pri vitežki i^ri v Ljubnem odbil največ turških glav? Knj dela sedaj f Ali je Se živ .ter «e nas še spominja?"
Gospod Volodijevski dvigne hvaležno svoje oči na Anico; pri t eni sc je najpoproj videzno po 1 tolažil, ob enem pa je tudi opazil, da je postala Anica muogo zaljša nego poprej.
"Ali je kneginjica Barbara res ;ako govori-
la?"
"Res, kakor je Bog v nebesih, pn le tega se je spominjala, kako ste gospod skakali radi nje preko trdnjavnega jarka, takrat ko sle padli v vodo".
"Kje pa je sedaj gospa vejvodinja?" "Bila je z nami v Brest ju, toda pred enim tednom je šla v Beljsk, od koder pride v Varsa-co."
Gospod Volodijevski znovič pogleda Anico in to pot ni mogel zadržati svojih besed:
"Kako zala ste postali, gospodična Anini!" Deklina se zadovoljno nasmehne. "Vi govorite to samo, da hi se mi prikupili.' "Res hotel sem ob svojem Času", odgovori vitez, majajo z ramami, "Bog vedi, da sem hotel, sedaj privoščim gospodu Podbipeti, da bi bil sre čnejši."
"A kje je gospod Podbipeta?" vpraša poti-Loma Anica, pohesivši oči.
"Ostal je v Zamostju s Skretuskim; sediij je že namestnik ter mora ostati v službi. Toda, ko bi bil znal. koga bo tukaj našel, hi bil gotovo prosil za odpust, ter hitel sem /. velikimi koraki. Vrl ] plemič je, ki zasluži vso ljubezen."
"Toda nn vojski . . . ali ga ni doletela kuka nesreča?"
"Zdi se mi, da hočete zvedeti popolnoma kuj druzega. o onih treh glavah, katere odsekati sv je zaobljubil."
"Ne verjamem, da bi se bil kaj takega res zaobljubil."
"Verjamete ali ne, toda brez tega sc ne zgodi ničesar. Da. 011 tudi išče priložnosti. Pod Alah-• novko, ko smo šli ogledat prostor, na katerem se je boril, bil je tudi knez z nama lahko pa vns zagotovim, čeravno sem videl že dokaj bojišč, toda kaj takega še nikdar nisem videl v življenju. Ko si pripne na suknjo vaš trak, je kar groza človc ka, kar doprinaša. Zagotovim vas. da najde svoje tri glave, le mirni bodite."
"Naj najde vsaki to, kar išče", odvrne Anica vzdiha je.
Za njo vzdihne tudi gospod Volodijevski ter dvigne oči kvišku; naglo pa pogleda v eden kot sobane, iz. katerega je zrlo nanj neko popolnoma neznano lice, oboroženo z velj,knnskiin nosom in velikimi brkand, katere so se mu urno jiilmle f*l jeze.
V*ak drugi bi se bil prestrašil tega nosa. teh mi iu bik, melt gospod Volodijevski pa nt btt-plašljiv, zato le vpraša Aniso:
"Kdo je vendar oni mol tam le v kotu, ki j me ogleduje, kakor bi me hotel živega požreti ter miga z brka mi kakor maček pred mišjo?
"Ta?" od govori Anisa, sutejaje c in kazo« bele zobe,
"To je gospod H ari a m p." "Kak pagau je?"
"Ne, ni pagan; stotnik je petigorskega pm jH»rn gospoda vilenskega. kaleri nas spremlja v Varšavo ter bo tain čakal vojvodo. Ne delajte nm nnpotja. gospod Mihael, ker je grozen človeko-
žre."
"Vidini, vidim. Če je eJovekoŽre.>.al aj strrše po meni. saj so tu debelejši od mene."
"Zato ker . . ," reče Anica ter se nasim-jf '*Nu. zakaj?"
"Ker je v mene zaljubljen; sam »ni je rek* • da rarseka vsakega na kose. kdor bi se nii drni«1 bližati. 1'e se premaguje sedaj, stori samo ^' sta navzoča knez iu kneginja, sicer bi gotovo '» koj začel prepir."
"Tu gn imamo!" vzklikne Veselo Volodijrv-ski. "Toke j«- torej z vami. gospodična AhkI «>j. nismo zaman prepevali, kakor vidim* k«» tatarska vojska, jemlješ v sužnoat srca' >( ** spominjate. gospiMličnaf Niti ganili ae ne mare •la bi se kdo v vsa ne zaljubil."
"Imam že to nesrečo T' odvrne Anisa, P""' širši oči.
"Kj prava hinavka ste, gospodična' kaj P" reče gospod Podbipeta?"