Književnost. Die Einfiille der Tiirken in Krnin und Isiiicn von Fianz Levec. To je naslov 58 stninij dehele knjižice, ki je ravnokar izšla kot poseben odtisek letošnjega progrania tukajšnje velike realke. V njej je opisanih štiriindvajset turških napadov na Kianjsko od 1. 1408 do 1491 in jednajst na Istro, oziroma Priiiuirsko od 1469 do 1482. Mnogo se je do sedaj že pisalo o turških bojih in proti turški sili ukrenenili obiambali, ali laliko rečenio, da tako korenito in tnku mojsterski še nihče ni pisal o tem predmetu, kakor g. mestni šolski nadzornik prof. Levec. S posebno živimi barvami je naslikano pustošenje in ropanje lepe niiše domovine po sovražnikih, ki so nam bili deloina najbližji po krvi in jeziku (kajti celo na sultanskem dvoiu v Garigradu so govorili v XVI. stoletji hrvaški jezik). Natanko je opisano, kako so slovenske dežele (Kranjsko, Štajersko, Koroško in Goriško) skupno delovale proti skupnemu sovražniku in tudi v tem pokazale, da čutijo narodno sorodnost in zgodovinsko jedinost. Zato pa bode vsakdo knjižico veseljem in užitkom prebiral. S. R. Iz Velikih Poljan. (Še jedenkrat družba sv. Mohorja.) Naša književnost ni baš bogata spisov primernih nežni mladini. 0 tem nedostatku se je že mnogo pisalo in govorilo, kar pa ni imelo do sedaj še — žal -- zaželjenega uspeha. Le malo izide pri nas mladini primeinib spisov, pa še teh ne najdemo vseh v naših otroških knjižnicah. Kako težko se spravi v proručun kak krajcar za knjižnico, ve vsakdo izmed nas. Zato sta nasvetovala, dva tovariša v 10. številki »Tovariševi«, naj bi družba sv. Mohorja, ki ima skoraj vse šole za ude, ponatisnila nekatere svojih knjig iz prejšnjih let ter izdala tudi nekatere druge spise za mladino. Tako bi nas preskrbela družba sv. Mohorja s spisi za našo mladino, ki bi našli pot v skoraj vse otroške-knjižnice in bi ne trohneli nerazprodani, kakeršna je usoda rnnogoterim našim raladinskim knjigam. Gospod Ivan Tomšič je izdaval svoje dni »Knjižnico slovenski mladini«, ki je pa vspela samo do 3. zvezka; istotako je »Slovensko učiteljsko društvo« začelo izdavati »Knjižnico za inladino«, katera je pa ostala pri svojem prvem zvezku. Ponesrečila so se dosedaj tudi vsa slična podjetja. Družba sv. Moborja bi nain v tein oziru lahko poinagala, ako nain ustanovi »Knjižnico za slovensko mladino«. Kakor izda Ziislužna družba vsako leto »Večerniee«, nainenjeno v pouk in zabavo našeniu narodu, tako naj izila vsako leto snopič »Knjižnice za mladiiio«. Družba mvj ponatisne nekatere zanimive in mladini piiinerne knjige in spise, pridobi naj si pa tudi novih spisov, izvirnih ali prestavljenih. Prestavlja naj se največ iz slovanske književnosti, posebno češke, ki je jako bogata dobrib spisov te vrste. Spisi naj so zanimivi kolikor toliko tudi za ostale ude. Še nekaj. Slovenci imamo list za mladino, s katerim se moremo ponašati pred svetom. Žal, da ni vrli »Vrtec« tako razširjen, kakor zasluži. Gospod urednik misli ponatisniti nekatere starejše letnike, ki so že pošli. Družba sv. Mohorja bi si pridobila zaslug, če si pridobi pravico, ponatisniti vse dosedaj izišle razprodane tefaje »Vrtca«. Če izdadružba»Vrtec«,ustreglanc lio le naši mladini, nego izvestno tudi vsem svojim udom. Ta list ima toliko zanimivib in poučnih spisov, da ga bo gotovo vsakdo rad in s pridom čital. Gotovo nimajo vsi listovi naročniki shranjenih vseh popolnih letnikov, ker se posamezne številke tako rade pogube; ustreženo bo tedaj tudi tem. Mnogo sedanjih naročnikov pa prejšnjih letnikov niti nima. saj je »Vrtec« list za mladino in sedaj v 20. tečaji. Tudi otroške knjižnice nimajo po večini starejših letnikov. Sicer se pa bodo začeli ponatiskovati Slomšekovi spisi, ki jih je že izdal M. Lendovšek, te ima že tudi marsikdo izmed nas, pa jih bo dobil še jeden pot. Naša iskrena prošnja do slavnega odbora družbe sv. Moborja se tedaj glasi: Vsako leto najseizdapojedensnopič »Knjižniee za slo vensko mladino«. V to svrho naj se ponatisnejo primerni spisi, izdavajo naj se izvirni ali iz drugili, posebno slovanskib književnostij prestavljeni spisi; posebno se pa priporoča, da se ponatisnejo vsi razprodani tečaji »Vrtca«, ki se bo le tako razširil, kakor zasluži; našel bo pot v skoraj vsako hišo in šolo na Slovenskern. Če vstreže slavni odbor naši želji, pridobila si ne bo družba sv. Mohorja le novih zaslug za naš narod, nego izvestno tudi obilo novih udov. J. Z—e.