INDUSTRUSKA MONTAŽNA PODJETJA
Prizadevanja za večji izvoz
Delež družbenega proizvoda namenjen naložbam, se je v zadnjem letu močno zmanjSal. Organizacije združenega dela s področja gradbeništva in moniaže so se znašle pred večjo konkuranco in nižjimi cenami na domačem trgu. zato so se mnoge, še bolj kot prej. usmerile na tuji trg. Poleg bla-ga izvažajo tudi in predvsem storitve
IndustrijsKa montažna po-djetja so ae Že pred leti odloči-Ea za izvoz kompleksnih inve-sticijskih def - to pomeni, da prodajajo na tuje, predvsem v dežele v razvoju. celotni inže-niring in po svojetn enotnem nafcrtu popolnoma opremijo novi objekt z vodovodnimi. ogrevalntmi in klimatskimi na-pravami, z električno napelja-vo za Sibki in jaki tok ter z dvigali,
••Prizadevamo si, da bi svoj izvoz usmerili v fiimveč držav.« nam je povedal UROŠ KORŽE, vodja plansko analitske službe v sestavljeni organizaciji zdru-Ženega dela Industrijska mon-lažna podjetja. »Hkrati želimo izvažati najvefi storitve in pre-ko investicijskih de> v tujini po-sredno tudi svoje izdefke Žal na zahodu z tzvozom svojega inženiringa nismo konkurenč-ni V Evropo - v Nemško de-mokratifino republiko. Zvezno republiko Nemčijo. in Italijo izvazamo teiekomunikacijske napravs. razMCne elemente za fcffmatske naprave in livarske odlitke. z nekaterimi tujimi flr-mami smo vzpostavilt tudi kooperantske odnose Bolj kot
na evropskem trgu so Indu-strijska montažna podjetja pn-sotna v deželah v razvoju. Tre-nulno Imajo začetih za 342 mi-lijonov dolarjev del, največ v Iraku, ki jih bodo končali do leta 1984
Pri investicijskih delih v tuji-ni sodelujejo z gradbenimi or-ganizacijami združenega dela. V Alžiriji bodo skupaj z Rudi-som opremili tovamo čevljev za približno 15 milijonov dolar-jev Lani so v Nemški demo-kratični republiki opremili več-ji objekt, poieg tega pa oprav-Ijajo naložbena dela tudi v Sovjetski zvezi, Angoli. Keniji in Nigeriji V kratkem namera-vajo s svojim delom prodreti ludi v Egipl.
-' »Z letos smo načrtovali, da bomo na konvertibilni trg izvo-zili za 702812.000 dinarjev, na klirinSko področje pa za 165 843,000 dinarjev. Vključno z aprilom letos smo ta načrt uresnifitli pribliŽno trideset od-stotno- Letognji izvozni načrt bomo lahko v celoli uresničili samo. Če bamo lahko uvozili reprodukcijski material," je menil Uroš Korže.
Za materiale Črne metalurgi-}e - pločevino. cevi. pvolile. za barvne kovlne. elektromateria-le, kable, (ivarske poiizdelke in razne izdelke kemične indu-strije - barve. lake in umetne mase Industrijska montažna podjetja združujejo del deviz-nih sredstev z železarnami iz drugih jugoslovanskih repu-blik, s tovarno afumtnija v Ki-drfčevem. z valjarnama v Se-
vojnem in Novem Sadf ter z drugimi Letos so na ta način združili več kot dva in pol mtli-jona dolarjev, njihove zahteve po surovinah pa presegajo ce-lo znesek desetih milijonov dolarjev. »Zato krpamo doba-vo iz meseca v mesec.« je dejal tovariS Korže.
Ker vsi letoSnji načrti. tudi izvozni, temeljijo na lanskolel-nem poslovanju, letos pa je položaj v gospodarstvu bolj zaostren kot lani.so moralaln-dustrijska montažna podjetja v svojih rebatansih sredfljeroč-nrh načrtov izpustiti nekaj last-nih investicij za razširitev proi-zvodnje. Tako v tem srednje-ročnem obdobju ne bodo gra-dili tovarne klimatskih naprav niti tovarne avtomatike v Ljub-Ijani. preloŽili so ra^Širitev proizvodnih možnosti v tozdu SKIP v Industriji kovinske opreme v Ljubljani, zmanjSali so predvideni obseg gradbe-nih -dei v delovni organtzaciji Klima v Celju. prav tako tudt v delovni organizaciji Projekt, mohtaža, industrija v Mariboru ter preložili izgradnjo druge faze tovarne eleklronaprav, ki naj bi zrastla na Vojkovi ulici
Na izvoznem področju so v rebalanse srednjeročnih načr-tov zapisali, cJa bodo 5© več izvažali. Lani so za dva in pol krat več izvozili kot uvozili. Z Že sklenjenimi pogodbami pa imajo zagotovljeno delo in pol-no zaposienost svojih proizvo-dnih zmožnosti do leta 1984. Za boljše delo v bodoče name-ravajo 5e letos izvesti tudi ne-katere notranje organizacijske spremembe, predvsem v seda-njem tozdu Inženiring. Zaradi boljše strategije nastopa na domačem in tujem trgu ga bo-do predvidoma razdellli v dva nova tozda - za investicijski inženiring ter za okrepitev pro-dajne mreže blaga doma in na tujem. Nameravajo se povezati z nekateriml izvozno-uvoznimi organizacijami združenega deia. Že zdaj uspešno sodelu-jejo z Rudtsom, Elektrotehno in Zvezno direkcijo za posebne rezerve. Prtzadevajo si tudi, da bi s svojo merilno opremo v bodoče iahko sami atestirali svoje izdelke. Na podroČju kli-matizacije, avtomatike in tele-komunikacij jim to deloma že uspeva.
Industrijska montažna po-djetja prav gotovo še nlso re-kla zadnje besede pri izvozu.
VIDA PETROVČlČ