LISTEK. V Inomost. Eonrad Fink. (Konee.) Gora BIsel". Gora, Tisoka 750 m, je na, južni strani mesta. Zanjo so so bile vroče bitke v dneh od 11.—13. aprila 1809. (Torej ravno Srez 100 let »em bil jaz tam.) Tukaj so naklestili tirolski kmetje pod vodstvom znanih prvoboriteljev (Hofer, Haspinger, Speckbacher) francoskobavarsko armado. Pot na goro je prav lepo in položno izvedena kakor naš Tivoli. Na vrhu, kjer je precejšnja rarnina, stoji Hoferjev spomenik, in sieer približno na onem mestu, kjer je vodil dne 12. apr. 1809. bitko. Na visokem kamenitem podstavku stoji njegof bronast kip. Hofer je oblečen v prepro6tega kmeta s širokokrajnim klobukom na glari. V leri drži prapor, z desno pa kaže na sorražnika v dolini. Na gori je tudi muzej domačega polka cesarskih loTcev. Tu vidiš ves njegov raaroj od prrega početka, razne spomine iz vojne, ki se jih je udeležil ta polk. V prvem nadstropju so večinoma slike tirolskih kmetov, ki so se odlikovali v domačih Tojnah, Eadeckega uniforma, ki jo je nosil v bitki pri Novari, in uniforma ces. Ferdinanda I, ki je pribežal leta 1848. v Inomost zaradi dunajske rstaje. Kraj muzeja je tudi paviljon, s katerega pregledaš vso krasno dolino z mestom. Veličasten razgled. Tedaj človek samo občuduje. Šla sra nato doli v mesto, da si ogledava panoiamo o bitki na gori BIselu. Panorama je v posebnem zidanem paviljonu. Približno v sredi je prostor za gledalce. kroginkrog pa je ogromna slika. Izdelal jo je slikar Zeno Diemar. Da si more čitatelj misliti, kako relika je ta slika, naj povem, da meri DJena površina nad 1000 m2. Fnlpmes. Naslednji dan se odločiva v Stubaisko dolino. Imenuje se tako po istoimenskem potoku, ki izvira v stubaisko-čtztalskih Alpah in se izliva v Ino. Dolina je polua najlepših naravnih krasot. Globoko doli se vije potoček, na obeh straneh pa so prijazni grički, posejani z vasieami, v ozadju pa kipe proti nebu gigantski yrhunei centralnih Alp. V to dolino drži od Inomosta posebna električna železnica. Ker je pot strma, se proga vije v serpentinah Darzgor. Peljali smo se po dolgih zvitih predorih in čez visoke mostove, izmed katerib. je najvišji 30 m. Med vožnjo smo imeli krasen razgled ua gorske velikane in po dolini. Konec železnice je Fulpmes. — Tu sva ostala tri ure. Eraj slovi zaradi krasne leže med gorami in ker je ta kraj točka, iz katerega drže pota do bližnjih gorskih vrhuncev. Najbližji je BFerles" ali ^aldrastspitze" 2715 m. Na vznožju sem nabral šopek pomladnih cvetic. V Fulpmesu je živahna industrija z žeIeznino. Večinoma izdelujejo kravje zvonce in takozvan BBergsteigeisen.u V glavni delavnici je grozen ropot, iskre švigajo na vse strani, da človek ni varen. Nekaj posebnega vidiš na hiši, kjer je izdelovalec škarij. Tam bereš na deski originalen napis: BDen Lieben Gott, den laB ioh Walten, Ich mache Scharren und Schleife auch die Alten Bangratz Mayr, Scharren-Sehleifer-Meister". Tudi ortografija je originalna. Ugajala mi je vljudnost kmetskih otrok. Vsi, od belosrajčnika dalje, prav lepo pozdravljajo z nGrtlB Gott". Spomnil sem se, koliko je otrok pri nas, ki zbeže ob pogledu na tujca, o pozdravu še govora ni. Ko sem si ogledal nekaj vzornih živinskih hlevov, je bilo treba odriniti nazaj. Skoro sem se uekoliko oddahnil, ko sem videl okolo Inomosta nekaj rarnega sveta. Weiherbnrg. Istega dne popoldne sva šla na ravno nasprotno stran dopoldanskega izleta. Na severni strani je, kakor sem že omenil, goroTJe BSolstein". Ob znožju kakih 300 metror nad mestom je bolj položno pobočje, na katerem je mnogo vil in gradičev. Med ujimi je tudi BWeiherburgu, lovski grad Maksimi\janov. Do teh vil drži iz Inomosta žična železuica. Glavno, kar ima tu obiskovalec, je krasen razgled, Z gore BIsel" vidiš mesto in njegovo gorato ozadje s ,,Frau Hitt" proti severu, tukaj pa ga vidiš proti jugn. Menim, da ima gledalec s te strani rečji užitek. Od tu se vidijo ledeniki in snežui vrhovi Otztalskih Alp, ki so se kopali takrat v solnčuih žarkih. Hall. Naslednji dan popoldne sva se peljala t dve uri oddaljeuo mesto Hall. Zvezano je z Inomostom z ozkotirno železnico, ki vozi do tja kake tričetrt ure. Mesto je znano zaradi solin. Solina sicer ni t mestu, ampak dve uri severno v Solsteinu. Oddaleč se vidijo v mestu mogožne stavbe in na Djih napis BK. k. SudwerkM. Kupila sra si vstopnice, da si vso stvar ogledava. Vodil naju je uradnik, ki je imel ravno službo. Proces je precej enostaven. Solni kamen, ki ga kopljejo v solini, se zmeša takoj tam v rezervarjih s sladko vodo. V nji se sol raztopi. Ta nečista mešanica pride po podzemeljskih eeveh v mestno salino. Tam napolnijo z njo velike ponve, kjer se segreje do 94 oO. Da ostane vsa toplota v ponvah, so krite čezinčez z deskami, le spodaj na eni strani se jih more odpreti. Sol kristalizira na površju in pade zaradi svoje teže na dno. Nato se izvleče iz ponev z lesenimi strgali. To sol zvozijo na Bhuntih" na železne plošče. Tukaj se segreje do 120 °O, da izgubi vodo, s katero je še nasičena. Ko je dovolj suha, se stre v velike, trde kepe. Tako sol spravljajo v shrambo. Vozovi za prevažaDJe soli v shrambo so veliki in štirioglati. Ker spravljajo sol v shrambo z Tišine, vleže vozove lift navzgor. Izprazni se jih na ta način, da se odpre dno in sol pad« dol. Denaturira se z železnim oksidom in vermutom. Na leto pridelajo do 650.000 q. Po vseh prostorih, kjer naju je vodil uradnik, se širi slab zrak, ki diši po kloru. Vendar imajo delavci zdravo barro in so mi odgovorili, da so popolnoma zdravi. Pri odhodu mi je dal uradnik nekaj prar lepih solnih kristalov. Nato sra si ogledala Hall. Mesto je starejše od Iuomosta. Stari del je sezidan na nizkem gričku in je prava slika srednjeveških mest. Zuamenita je župna cerker t gotskem slogu iz 14. stoletja zaradi grobov raznih domačih plemenitaše?. V cerkvenem zidu je tudi vzidan Speckbacherjer nagroboi kamen, ki je bil prej tukaj pokopan in nedaleč od tu doma. V mestu je tudi njegov epomenik. Na sirovem, ueobdelanem podstarku stoji Speckbacherjev kip (kot »Schutzenmajor'1.) Eazen občinske hiše, ki je tudi starba iz 14. stoletja, je v mestu znameniti grad nHaasegg**. Ima risok, okrogel stolp, ki se imenuje ^Munzturm". V tem stolpu so imeli vsi tirolski vojvode stojo izdeloralnico denarja. Tudi takozvanne nHofer" ali »Sand^irts-Zv/aaziger" 80 86 kovale tukaj. Vobfie je Hall prav prijazno mesto in ima tudi vojaško garnizijo. Ambras. Bil je gorak, solučen popoldan na velikonočuo nedeljo. Meščani so zapuščali mesto, da uživajo krasni dan. Tudi midva nisra čakala doma. Porabila sva ta dan za zadnji izlet. Ogledala sva si slavni grad BAmbras", oddaljen pol ure od Inomosta. Lepa, široka cesta (Furstenweg) drži do grada. Kakih 10 minut pred njim je nekoliko vstran s ceste takozvani BTummelplatz". Nekdaj je služil ta kraj ambrosovim graščakom za njihove viteške turairje. Danes je že zarasten s smrekami in je bil za domačih vojn pokopališče za padle borilce. Zato vidiš tam poluo grobor med visokimi smrekami, ob njih lesene križce, kjer bereš tupatam kak prav izviren verz. Vendar pa je nekaj posebnega videti v hladni senci gozdnega drevja počirati te domače junake, ki jih obiskuje vsako nedeljo mnogo Ijudstra. Bavno o pravem času sra dospela v grad. Eer se je nabralo večje število gledalcev, je pričel grajski oskrbnik razkazovati prostore. Skozi ogromna vrata dospeš na grajsko dvorišče. Tu je pritlična stavba, kjer sta dve veliki dvorani. V njih je lepo urejena zbirka riteških oprav, kopij, mečev in raznega orožja tudi iz tirolskih vojn. čez prostrano dvorišče smo prišli šele v pravi grad. V pritličju je velikanska drorana BSpanischer Saal". Tu so se vršile različne Titeške slavnosti. V pritličju je tudi kopalna soba Filipine Welserje?e. Kakor pripoveduje ljudska pravljica, si je tukaj prerezala žile in umrla. (V resnici pa je Filip. Welser leta 1580. umrla na pljučni bolezni.) Sploh je ljudst^o raočno predrugačilo njeno življensko zgodbo z raznimi romantičnimi dodatki. Sicer pa je bila ona velika dobrotnica ubožnemu ljudstvu. V prvem nadstropju je razna bišna oprava. Vse je napravljeno jako masivno. Tu je tudi majhen harmonij, podoben lajni. Nanj je igrala Filipina Welserjeva. Smel sem prijeti nekaj akordov. Glasovi so bili cvileči. Težko so se mogli zabavati takratni igralci na tem instrumentu. V drugem nadstropju so večinoma slike, skulptnre in druge umetnine. Jako dragocene so izvirne slike raznih tirolskih vojvod. Med njimi sta tudi vojvoda Ferdinaiid in njegova žena Filipina Welserjeva. Zanimivi sta dve podobi. — Prva predočuje starčev portret in grški tempelj. Ako jo gledaš oddaleč, misliš, da sta slikani z barvarai. Eo stopiš bližje, vidiš, da je prva sestavljena iz samih drobnih raznovrstnih kamenčkoT, druga pa iz metuljevih kril. Vse je tako umetno sestavljeno, da težko razločuješ te dve podobi od drugih slik. Ker nas je oskrbnik hitro vodil po sobah, sem si mogel ogledati vse le v naglici. Zbirka hrani še mnogo umetnosti in zanimirosti, ki jih ni mogoče tukaj opisati. Prišli smo na grajsko teraso. Krasen razgled. Pregledaš vso ravnino, sredi nje Iaomost, na severu Solstein, na jugu centralne Alpe. Park okolo grada je jako velik z najlepšimi nasadi. Nekdaj je bil tu zverinjak z divjimi zverinarai. Danes se vidi le še oni kraj, kjer je stal. Ohranjena je še podzemeljska klet, kjer je vojvoda Ferdinand ponujal svojim gostom BWillkomm-Humpen", ki so ga morali izprazniti v dušku. Baje je morala pestati to izkušnjo tudi Filipina Welserjeva. Zapustivši grad, sva šla v bližnjo gostilnico, kjer je bilo vse polno meščanov. Na bi sicer tega omenil, če ne bi videl tam nekaj novega. V prostrani verandi je bila miza v kotu, natlačena kmetiških fantov iz okolice. nEehte Tirola Buam". Poleg Djih so sedele njihova dekleta. Na mizi so imeli svoje citre. Pričeli 80 peti ^Schnadahupfeln". Eden izmed fantov je pel pesemco naprej, refren pa vsi za njitn. Pri tem so udarjali na citre, da je vse donelo. Peli pa 80 precej kosmate in dekleta so se z njimi vred prav sladko smejala. Mislili pač: ,Auf der Alm, da gibfs ka Siiad.' je to nekaj pristno dotnačega-tirolskega. rad sem gledal to neprisiljeno zabaro. so si Bilo Prav * * Naslednji dau je bil dan odhoda. Ogledal sem si še vojašnico lovskega polka. Vojaki so Poljaki in Eusini. Prav prijazni ljudje; prijetno je slišati blagoglasno njihovo govorjenje. Nerad sem se ločil isti dan zvečer od kraja, kjer sem videl toliko zanimivega in lepega. Še hujša pa je bila lofiitev od brata. No, odpeljal sem se. — Drugi dan popoldne sem dospel vendar v Ljubljano in kmalu potem na Dolenjsko. Ees je : nPovsod lepo — doma najlepše". Ljubo doma, kdor ga pozna. Drugi dan sem bil zopet r šoli, in začelo se je staro življenje.