GLAS LJUDSTVA Kjer primanjkuje moči, jo nadomeščamo z voljo. Italijanski pregovor naš tednik Številka 15 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150-SIT) petek, 18. aprila 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Pri krepitvi skupinske zavesti nam bo predvsem pomagal tudi zagotovljeni deželnozborski mandat. Mag. Vladimir Smrtnik, podpredsednik NSKS AVSTRIJSKA MANJŠINSKA POLITIKA IN POLOŽAJ NAŠEGA TEDNIKA: Odmeven nastop NT in NSKS v Ljubljani Strani 2/3 Restriktivna manjšinska politika avstrijskih oblasti, zadnja seja sosveta, blokada znotraj narodne skupnosti, kritični finančni položaj Našega tednika ter manjkajoča sistemska zagotovitev slovenske časnikarske pluralnosti na Koroškem - to so bile glavne teme, o katerih so pretekli ponedeljek in torek informirali predsednik Narodnega sveta Nanti Olip, podpredsednik mag. Vladimir Smrtnik, član predsedstva Narodnega sveta mag. Rudi Vouk in glavni urednik Našega tednika mag. Janko Kulmesch slovensko politiko in medije. J POLITIKA Predsednik slovenske države Milan Kučan je bil na uradnem obisku Koroške v Sloveniji zelo jasen, kar zadeva nerešena vprašanja koroških Slovencev. Stran 3 IZ NAŠIH OBČIN V Žitari vasi so zaprisegli prvega podžupana EL dipl. trg. Jožo Habernika. Presenečenje na Suhi. Doslejšnji župan Siegfried Skubl je postal podžupan. Strani 4, 5, 6 in 7 ŠPORT Pritisk na SAK se od tekme do tekme veča, v ekipi pa so odprte in neporavnane in neizgovorjene zadeve med selektorjem in vratarjem Preschernom. Stran 15 2 Mag. Janko Kulmesch Komentar Pozitiven korak Obisk koroškega deželnega glavarja dr. Zernatta in njegovega namestnika mag. Grasserja pri predsedniku slovenske države Kučanu ter predsedniku slovenske vlade dr. Drnovšku je treba brezdvomno pozitivno oceniti. Po zaslugi predvsem Kučana, pa tudi dr. Drnovška, so koroški gostje dobili jasno napotnico, da je za Slovenijo vprašanje koroških Slovencev vse drugo kakor rešeno. Kot smo brali v Kleine Zeitung, so bili dr. Zernatto in njegovi politični spremljevalci zelo presenečeni zaradi odločne Kučanove zahteve, da je treba končno začeti z reševanjem odprtih manjšinskih zadev. Očitno so upali, da bo slovenska stran omenila manjšino samo ob robu in tako dala Korošcem razumeti, da je koroške Slovence pripravljena žrtvovati za „višje“ interese. Vendar prišlo je tokrat drugače, za kar velja Sloveniji odkrito priznanje Pa še nekaj je treba zelo pozdraviti: Koroški politični vrh se je odločil, da kot člana delegacije imenuje tudi interimističnega vodjo manjšinskega biroja pri koroški deželni vladi mag. Vladimirja Smrtnika. Gre za zelo perspektivno odločitev, saj je bila z mag. Smrtnikom vključena v delegacijo osebnost, ki je trdno zasidrana v manjšinskih strukturah. Tako vključevanje je nujno potrebno in za reševanje odprtih vpršanj predvsem tudi smotrno. Manjšina lahko namreč v medsosedskih odnosih igra pomembno vlogo posrednika (kar se ob raznih javnih priložnostih tudi vedno spet poudarja). S tem pa nudi bistven pogoj za čim bolj plodno - ter vsestransko - sodelovanje med Koroško oz. Avstrijo in Slovenijo. Za sodelovanje, ki si ga vsi želimo in ki naj bi bilo predvsem v našem skupnem interesu. Politika petek, 18. april 1997 Politika 3 Odmeven nastop NSKiin Našega tednika v Ljubljani Vodstvi Narodnega sveta koroških Slovencev in časopisa Naš tednik sta na precej odmevni novinarski konferenci v Ljubljani predstavili vse težje razmere, v katerih deluje slovenska manjšina v Avstriji, in o kritičnem položaju Našega tednika, ki je moral zaradi zmanjšane denarne pomoči avstrijske in slovenske vlade skrčiti obseg in iz barvnega postati črnobel tednik. Nanti Olip, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je slovenskim novinarjem najprej predstavil organiziranost šest uradno priznanih narodnih skupnosti v Avstriji, nato pa komentiral dogodke zadnjega tedna, predvsem zrežirano skupno sejo manjšinskih sosvetov minuli teden na Dunaju, ki jo je sicer sklical kancler Viktor Klima, vendar se je kasneje ni udeležil niti državni sekretar, temveč zgolj nek uradnik kanclerjevega kabineta. To je Nantija Olipa navedlo na misel, da je bila seja vnaprej zrežirana. Predsedniki sosvetov, - predvsem slovenskega in hrvaškega-običajno podpirajo manjšinsko politiko po meri avstrijske vlade, ki si prizadeva čim manjšo zaščito manjšine in tem hitrejšo asimilacijo z nemško večino. Zato so ti s strani avstrijske vlade izbrani predstavniki manjšine svojo kritiko omejili le na zagotovljen mandat v deželnem zboru in na izvoljeno zastopstvo narodnih skupnosti, medtem ko konkretnih težav, ki resnično povzročajo izginjanje Slovencev v Avstriji - kot denimo dejstvo, da ni povsod dvojezičnih Avstrijska vlada si je našla in izbrala take predsednike sosvetov, ki so poslušni in delajo po navodili Republike Avstrije. PREDSEDNIK NSKS NANTI OLIP napisov, da ni pretvornikov, s katerimi bi na Koroškem lahko sprejemali slovenski televizijski program, da ni urejenega otroškega varstva in podobno - ne omenjajo. „Avstrijska vlada si je našla in izbrala take predsednike sosvetov, ki so poslušni in delajo po navodilih Republike Avstrije,“ je bil zelo oster Nanti Olip in dodal, da se ni nihče zganil, ko je na Dunaju slovenska manjšinska politika dobila klofuto, saj je bilo na omenjeni seji rečeno, da je konflikt med koroškimi Slovenci povzročila Slovenija. Predsednik NSKS je zelo pohvalil vlogo predsednika Slovenije Milana Kučana, ki si ne zatiska oči pred problemi, ki tarejo koroške Slovence, hkrati pa povedal, da so na avstrijskega kanclerja Viktorja Klimo naslovili pismo, v katerem zahtevajo, naj vlada pove svoje mnenje o zahtevah o ureditvi dvojezičnih vrtcev, enakopravnem financiranju Slovenske glasbene šole iz koroškega proračuna, sprejemanju signala RTV Slovenije in zagotovljenem mandatu v koroškem deželnem zboru. Mag. Vladimir Smrtnik, podpredsednik NSKS, je zbranim novinarjem razložil dva koncepta ohranjanja manjšine v Avstriji. Prvega zagovarjata Zveza slovenskih organizacij in avstrijska vlada. Gre za individualno manjšinsko zaščito, kjer je kot predstavnik SLOVENSKE STRANKE: Usklajenost med NSKS in ZSO ključnega pomena Delegacija NSKS in Našega tednika pod vodstvom predsednika Nantija Olipa je pretekli ponedeljek in torek obiskala tudi vodjo poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Toneta Anderliča, novega predsednika Združene liste socialdemokratov (ZLSD) Boruta Pahorja, vodjo poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Ivo Hvalico in poslanski klub stranke upokojencev DESUS. Poleg tega je podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik sprejel predsednika NSKS Nantija_ Olipa, zborničnega svetnika Dl Štefana Domeja in predsednika društva „Kulturni dom Pliberk“ ek. sv. Frica Kumra. Srečanje z zastopniki slovenskih strank je bilo zelo odprto, temi pogovora pa sta bili toliko manj razveseljivi: v glavnem je šlo za vprašanje, kako premostiti blokado med NSKS in ZSO. Zastopniki NSKS so slovenske stranke informirali o poteku zadnje seje sosveta oz. aktualnih dogajanjih v avstrijski manjšinski politiki ter o kritičnem finančnem položaju NT (glej tudi poročilo o novinarski konferenci). S strani slovenskih politkov je bilo poudarjeno, da je ključno vprašanje za reševanje vseh političnih problemov to, kako pre- seči blokado med NSKS in ZSO. Izrazili so svojo pripravljenost, da po svojih možnostih pri tem pomagajo, ker mora biti to tudi v interesu slovenske države. Prav tako je zanje nesporno, da je treba narodni skupnosti zagotoviti obstoj časnikarske pluralnosti.^ Velik problem predstavlja tudi dejstvo, da slovenska vlada še vedno ni uredila Vencljevega nasledstva. Z razliko do vlade pa je slovenski parlament že ustavnovil poseben odbor za Slovence po svetu in v zamejstvu. Za predsednika so izvolili Davorina Terčona (LDS), za podpredsednika pa dr. Jožeta Možgana (SLS). - Kuj - manjšine zaščiten posameznik, ne pa narodna skupnost. „To je prekinjena asimilacija, saj se posameznik izlušči iz ščita manjšine,“ je menil Vladimir Smrtnik in dodal, da NSKS izhaja iz manjšine kot subjekta. Poudaril je velik pomen skupinske zavesti, pri krepitvi katere bo pomagal zagotovljen mandat v deželnem zboru, s katerim naj bi manjšina postala avtonomna skupnost. „Pri tem je pomembno skupno zastopstvo manjšine, ki naj bo demokratično izvoljeno,“ je še dejal Vladimir Smrtnik in se zahvalil Sloveniji, ki se zaveda pomena manjšine za dvostranske odnose z Avstrijo. Pri tem je opozoril na besede Milana Kučana med obiskom koroškega deželnega glavarja Christofa Zernatta, ko je poudaril, da nerešeni odnosi bremenijo odnose med državama. Glavni urednik Našega tednika mag. Janko Kulmesch pa je na novinarski konferenci predstavil finančne težave, zaradi katerih je začel tednik izhajati v manjšem obsegu in v črnobelem tisku. Po njegovih besedah ima tednik 3.000 naročnikov, doseže pa nad 10.000 bralcev, kar je zelo veliko, če vemo, da se je po zadnjem ljudskem štetju opredelilo za Slovence 15.000 ljudi. Zaradi življenjskosti, odlične urejenosti in dobre oblikovalske zasnove so ga pohvalili tudi novinarski kolegi v Sloveniji, češ saj to je prava revija. Toda nad Našim tednikom so se že predlani začeli zgrinjati črni oblaki. Janko Kulmesch je povedal, da se je avstrijska pomoč tedniku na podlagi zakona o splošnem pospeševanju tiska lani zmanjšala na 400.000,- šilingov letno, Slovenija pa je svojo pomoč s skoraj 4 milijonov šilingov leta 1995 lani skrčila na 2,3 milijona šilingov. Zato je glavni urednik pozval avstrijsko in slovensko vlado, še posebej urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, naj pomaga zagotoviti medijsko pluralnost in najti sistemsko rešitev za manjšinske medije, hkrati pa je povedal, da v Avstriji ni možno pridobiti sredstev npr. na podlagi zakona o posebnem pospeševanju tiska. „Medtem ko naj bi bile - v smislu medijske pluralnosti - do tega denarja upravičene predvsem avstrijske politične stranke, pa Avstrija za medijsko pluralnost znotraj narodnih skupnosti nima nobenega posluha,“ je končal novinarsko konferenco Janko Kulmesch. Jože Biščak Narodni svet koroških Sovencev o položalu manjšine In Našem tedniku ^ Ogrožen jezik manjšine \ AVSTRIJSKEGA KANCLERJA VIKTORJA KLIMO SIHASUJEJO, KDAJ IN KAKO NAMERAVA AVSTRIJSKA -S! VLADA UREDITI DVOJEZIČNE VRTCE, POSKRBETI ZA ENAKOPRAVNO FINANCIRANJE SLOVENSKE _________C1ASDENK SOLE IN ZAGOTOVITI SPREJEM SICNAIA SLOVENSKE RTV rTwm k zadnjo izdajo opremilo s črnim Irakom ^ Uredništvo Novega tednika, glasila NSKS’~ fklVzt ^ Osipanje manjsmskegatiska, Kulmesch opozoril, da bi z si=e ^ “ 1 lovinarja. eden i 73 polovični late ga tednika O odgovorni od- £ oblem, saj bi •— da bi posle- q_ lorali vedno botncjSi«-•• ■NOVLJAN Uredništvo Naiega ledi petkovo "ud »Umivanje ut , isiaseg0 1997 Mediji i/ Sloveniji, tako časniki kakor predvsem tudi radio in televizija, so obširno poročali o tiskovni konferenci Narodnega sveta koroških Slovencev in Našega tednika. Solidarnostna podpora avstrijskega žurna-lističnega sindikata Avstrijski sindikat za umetnost, medije, proste poklice - sekcija žurnalisti je hitro ukrepal in v pismu zveznemu kanclerju Klimi izrazil globoko zaskrbljenost, ker je moral Naš tednik skrčiti obseg in opustiti barvni tisk. V pismu dobesedno piše: „Redakcija se boji, da bo Naš tednik umrl na obroke. Naš tednik igra v poročanju o manjšinah pomembno vlogo. Prosimo Vas, spoštovani gospod kancler, da podvzamete vse, kar je v Vaših močeh, da ne bi prišlo do ukinitve slovenskega časnika. V pomoč bi lahko bilo, če bi navezali stike s slovensko vlado. Prav tako bi lahko večja podpora za Naš tednik iz sredstev za pospeševanje tiska prispevala k temu, da bi preprečili ukinitev časnika.“ Herrn Bundeskanzler Dr. Viktor KLIMA c/o Bundeskanzleramt 17.4.1997/cv $”57. S""™’ Ballhausplatz 1 1010 Wien Sehr geehrter Herr Bundeskanzler, die Joumalistengcwerkschaft ist tief besorgt über die Vorgänge in der Zeitung "Naa tednik". Slowenien hat die Mittel zur Unterstützung der in Klagenfim erscheinenden Volksgruppenzeitung stark gekürzt. Der Umfang der Wochenzcitung muß daher von 20 auf 16 Seiten verringert werden, außerdem erfolgt der Druck künftig nur noch in s/w. Die Redaktion befürchtet einen "schleichenden Tod". In der Berichterstattung über Minderheiten spielt "Nas tednik" eine bedeutende Rolle. Wir ersuchen Sie. sehr geehrter Herr Bundeskanzler, alles in Ihren Möglichkeiten stehende zu unternehmen, um die Einstellung der slowenischen Zeitung zu verhindern. Hilfreich wäre es, Kontakte zur slowenischen Regierung aufrunehmen. Auch eine stärkere Untentützung des "Nss tcdnik' aus Mitteln der Preiicfbrdcrung könnte dazu beitragen.dessen Einstellung zu verhindern. Mit herzlichen Grüßen Mak, Franz C.Äücr PriiStfeif ^jy URADNI OBISK KOROŠKE V SLOVENIJI Jasne besede predsednika slovenske države Predsednik Kučan je bil prejšnji teden, ko sta bila deželni glavar Zernatto in njegov namestnik Grasser na uradnem obisku v Sloveniji, zelo jasen in odločen, kar zadeva rešenje vprašanja koroških Slovencev. Koroško delegacijo je opozoril, da je za Slovenijo člen 7 avstrijske državne pogodbe magna Charta in temelj za reševanje manjšinskega vprašanja. Prav tako je dal jasno razumeti, da besede o dobrem sosedstvu ne smejo biti lepa fraza, da je zato treba končno začeti v reševanjem odprtih vprašanj, kot so to otroško varstvo, uradni jezik, topografija in sprejemanje signala RTV Slovenija. Reakcija deželnega glavarja Zernatta je bila zelo dvomljiva, saj je trdil, da je Koroška manjšinsko vprašanje „zgledno“ rešila. Povabil je predsenika slovenske države na Koroško, da si na kraju samem ogleda manjšinsko ureditev, ki po njegovem mnenju predstavlja „evropski model“. Kučanovemu stališču glede koroških Slovencev se je pridružil tudi predsednik slovenske vlade dr. Drnovšek. Kar zadeva željo koroškega gospodarstva, da bi mu slovenska vlada dala naročilo za gradnjo savskih elektrarn, pa je Drnovšek jasno odgovoril: naročilo bo Slovenija dala na osnovi mednarodnega razpisa po evropskih normah; dobil ga bo na- jboljši ponudnik, neglede na to, ali prihaja iz sosednjih ali drugih evropskih držav. Kot velik uspeh pogovorov sta Drnovšek in Zernatto označila zagotovitev finančnih sredstev za gradnjo ceste preko Pavličevega sedla. Na koroški strani naj bi jo začeli graditi letos jeseni, ves projekt pa naj bi bil zaključen vigredi 1998. Deželni glavar Zernatto se je srečal tudi s podpredsednikom slovenske vlade Marjanom Podobnikom. Da je do uradnega obiska med Koroško in Slovenijo prišlo, pa je med drugim rezultat vztrajnih prizadevanj generalnega konzula RS v Celovcu Jožeta Jeraja. -Kuj- Na kratko TEŽAVE NA MEJI Šikane za raz-stavljalce Celovec/Ljubelj. Tajnik deželne EL mag. Rudi Vouk je v tiskovni izjavi kritiziral ponovne šikane avstrijskih mejnih organov, ki so na Ljubelju preprečili vstop skupini „Alpski kvintet“ v Avstrijo. Mejni uradniki so skupini zabranili vstop v Avstrijo, z argumetnom, da nimajo delovne vize. Mejni organi pa so preprečili vv-stop v Avstrijo tudi sodelavcem slovenskih razstavljalcev na celovškem sejmu „Freizeit '97“. Vouk je zadržanje avstrijskih mejnih organov ostro kritiziral in dejal, da je to v popolnem nasprotstvu medsoseds-kega sodelovanja, saj se ravno trgovinski zbornici Slovenije in Koroške trudita, da bi gospodarske odnose izboljšali. Borovlje: Volilna skupnost je za odprtost in dialog Prva oz. konstitutivna seja boroveljskega občinskega odbora v znamenju deželne razstave. Na ponedeljkovi konstitutivni seji so v Borovljah zaprisegli novi občinski mandatarji. Na letošnjih občinskih volitvah je slovenska lista, ki jo vodi mag. Peter Waldhauser, dosegla dva mandata. Tako je postal občinski odbornik tudi Melhi-or Verdel. Stari na novo izvoljeni župan dr. Helmut Krainer je v svojem uvodnem govoru omenil predvsem deželno razstavo, ki se bo pričela konec aprila. Kot podžupana sta bila izvoljena Wilhelm Hafner in Dl Franz Primig (oba SP). Nadalje je Krainer poudaril, da želi tako kot do sedaj biti župan za vse občanke in občane. Na koncu je še dodal, da so Borovlje na dobri poti in da upa, da bodo vse v občinskem odboru zastopane frakcije dobro sodelovale. Za Volilno skupnost (VS) je spregovoril mag. Peter Waldhauser. Povedal je, da v Borovljah živi tudi slovenska narodna skupnost in da bo VS tudi tako kot doslej vedno dosledno zastopala interese vseh občanov v obliki konstruktivne kontrole. Poleg zavzemanja za interese Slovencev se bosta odbornika VS še posebej zavzemala za ohranitev okolja in življenjskega prostora. Mag. Waldhauser je obžaloval dejanje večinskih strank, ki VS niso dale nobenega mesta v katerem izmed 7 odborov. To je vzoren dokaz, kako si velike stranke med sabo razdelijo mesta. Poleg Wald-hauserja so spregovorile tudi še ostale frakcije. Igor Roblek V Bekštanju je FPO obljubila podporo EL in Eriki Wrolich Od 11. aprila naprej formalno deluje novi občinski svet v Bekštanju, kateremu predseduje novi župan Walter Harnisch. Župan Harnisch je nasledil Helmuta Hatzeja, ki je bil 24 let zastopan v občinskem svetu, zadnjih 18 let kot župan. Ob zaprisegi novega občinskega sveta se je H atze uradno poslovil od občinske politike. Toda nov ni le župan, ampak tudi razpored v občinski sobi se je bistveno spremenil. SPÖ namreč nima več absolutne večine, katero so v prvi vrsti prebili svobodnjaki, saj so 9. marca pridobili kar dva mandata (prej 5). Razdelitev sedežev se sedaj glasi: SPÖ 13, FPÖ 7, ÖVP 6, EL 1. Pri tej razdelitvi sil ima EL oz. Erika Wrolich sorazmerno važno besedo v občinskem svetu. Kar zadeva prvo sejo občinskega sveta - zaprisego, je Erika Wrolich tako pri zaprisegi sami kakor tudi pri svojem govoru dosledno uporabila oba jezika. Obl- jubila je, da ji bosta materinščina šest, ker bi potem smela tudi in varstvo okolja najvažnejši brigi, sama sodelovati v odboru. Pri Poleg tega je vložila tudi prvi glasovanju pa so se razen nje iz- predlog, namreč da se naj poviša rekli vsi proti predlogu, število članov odborov od pet na Medtem ko županu Harnischu Novi župan Walter Harnisch z novim občinskim predstojništvom. Erika Wrolich (SPÖ) in članu predstojništva Franzu Urschitzu (ÖVP) dvojezičnost v tem kraju ni bila omembe vredna, je drugi podžupan Werner Sitter (FPÖ) dejal, da vsekakor nima strahu pred stikom z manjšino, ter je Eriki Wrolich javno obljubil vso podporo pri njenih prizadevanjih, kolikor ostane v zakonskem okviru. Novo predstojništvo: župan Walter Harnisch (SPÖ), 1. podžupan Michael Michelz (SPÖ), 2. podžupan Werner Sitter (FPÖ), v predstojništvu pa so Franz LJr-schitz (ÖVP), Helmut Hernler (SPÖ), Harald Mischkot (FPÖ) in Ingo Wucherer (SPÖ). Franc Sadjak Mandatarji EL Pauli Stern, Kar! Hren, podžupan dipl. trg. Joža Nabernik in Tomaž Petek so skupno z ÖVP in FPÖ predlagati razdelitev odborov, ki pa ni bita po volji SPÖ, ki je nato zapustita sejo. V Žitari vasi ima Enotna lista prvič podžupana Na konstitutivni seji novega občinskega odbora je SPÖ zapustila sejo, ker se ni strinjala z razdelitvijo odborov. Župan Herbert Lepitschnig (na sliki z občinsko tajnico Dagmar Kariceij in vodjem urada Walterjem Pleschounigom) želi sodelovanje vseh. Pri letošnjih volitvah je v Žitari vasi izgubila SPÖ absolutno večino. Novi razpored v občinski sobi se odslej glasi: SPÖ 9, EL 4, ÖVP 3, FPÖ 3. S tem je prvič po drugi svetovni vojni Enotna lista dobila mesto podžupana, ki ga bo v naslednjih šestih letih upravljal dipl. trg. Joža Nabernik. Prvič pa je prišla v občinsko predstojništvo tudi FPÖ. Na konstitutivni seji novega občinskega odbora preteklo sredo so izvoljene mandatarje in njihove namestnike zaprisegli. Mandatarji EL dipl. trg. Joža Nabernik, Tomaž Petek, Karl Hren in Pauli Stern so zaprisegli dvojezično. Župan Herbert Lepitschnig, ki je bil izvoljen že v prvem volilnem krogu (53,5%), je v svojem nastopnem govoru dejal, da se tudi v prihodnje želi truditi za sodelovanje z vsemi frakcijami. Lepitschnig je opozoril, da je bil to tudi v preteklih šestih letih njegov način in je tako skupno uspelo realizirati vrsto komunalnih projektov, med drugim tudi dvojezični otroški vrtec, na katerega so v občini čakali 42 let. Predstavnik EL in novi podžupan dipl. trg. Joža Nabernik je v svojem nastopnem govoru poudaril, da čaka novi občinski svet veliko dela, saj položaj občine ni ravno rožnat. Eno glavnih tem bo izboljšanje gospodarskega po- ložaja občine in znižanje brezposelnosti. Rešiti bo treba tudi vprašanje čiščenja odplak in to na najcenejši način, tako podžupan Nabernik. O dvojezičnosti je Nabernik dejal, da je le-ta postala v Žitari vasi v teku časa samoumevna in jo je treba s strani občine pospeševati. Nabernik je izrazil tudi željo, da bi različne predele občine bolj med seboj povezali, kot npr. vasi Rikarjo vas in Št. Lipš. Za sodelovanje in skupnost so se izrekli tudi Josef Kuneth (ÖVP), in podžupan Hubert Ple-schounig (SPÖ). Novo občinsko predstojništvo je sledeče sestavljeno: župan Herbert Lepitschnig (SPÖ), podžupan Hubert Pleschounig (SPÖ), podžupan dipl. trg. Joža Nabernik (EL), Walter Schmacher (ÖVP), Gerhard Nortschitsch (FPÖ). Soglasno so se frakcije izrekle za pet petčlanskih odborov. Ker so EL, ÖVP in FPÖ vložili drugačen predlog za razdelitev kot SPÖ, je le-ta zapustila še pred glasovanjem sejo, ki je bila s tem predčasno končana. O razdelitvi posameznih odborov in referatov bo občinski svet razpravljal in glasoval na naslednjii občinski seji. Silvo Kumer Kotmara vas_______ Ustanovna občinska seja Letošnje občinske volitve so prinesle v Kotmari vasi bistvene spremembe. ÖVP je uspelo prvič po letu 1945, da je dobila župana in da je tudi postala najmočnejša frakcija; tako je tudi dobila prvega podžupana. FPÖ pa je pripadel član v občinskem predstojništvo (dobila je 5. mandat). Ustanovna seja novega občinskega sveta je bila v ponedeljek, 14. aprila 1997. Občinsko predstojništvo sestavljajo: župan prof. Thomas Goritschnig, 1. podžupan dipl. inž. Franz Ebner (oba OVP), 2. podžupan Harald Petermann in Heiner Müller (SPÖ), Horst Moser (FPÖ). Novi župan Thomas Goritschnig je poudaril, da hoče biti župan za vse in da hoče iskati sodelovanje z vsemi frakcijami, prejšnjemu županu Hugu Götzhaberju pa se je zahvalil za delo, ki ga je opravil za skupnost. Sestavili so se tudi odbori; zastopnik Enotne liste Jože Wakounig sodeluje v odboru za kmetijstvo in gozdarstvo. Wakounig je v kratkem nagovoru čestital novemu županu za uspeh in mu želel srečno roko pri nadvse odgovornem in težavnem delu. Zahvalil se je tudi Hugu Götzhaberju. EL se bo pošteno trudila za prid skupnosti, zvesta svojemu volilnemu geslu „Nazaj v prihd-nost". Seje novih odborov Danes prva seja v Železni Kapli Danes v petek, 19. aprila 1997, se bo ob 19. uri prvič sestal novi občinski svet v Železni Kapli (seja bo v telovadnici ljudske šole v Železni Kapli). Že ob 15. uri pa se bo sestal 11 - članski občinski svet na Djekšah. Kot zadnji pa se bo konstituiral v sredo, 23. aprila, novi občinski svet v Selah. Vse seje so javne in za vsakega občana dostopne. petek, 1« aprila 1QQ7 Galicija: konstitucija odborov s problemi Odbori kljub prej dogovorjeni razdeltivi niso bili takoj sprejeti. Novi občinski svet čaka vprašanje otroškega vrtca. Že na prvi seji se je v Galiciji zapletlo! Z leve: Norbert Rautz (FP), Werner Küster (VP) in župan Rudi Tomaschitz (SP). Odbornik EL Milan Blažej bo zastopan v družinskem odboru. Novi občinski odbor v Galiciji: Župan: Rudolf Tomaschitz (SP) Podžupana: Gerald Podgo-rnig (SP), Werner Küster (VP) Član predstoiništva: Norbert Rautz (FP). Ostali odborniki: Mag. Rainer Strasser, Friedrich Leit-ner, mag. Heidi Duller, Thomas Wutte (vsi SP), Ignaz Taschek, Josef Rotter, Josef Kometter, Erika Offner (vsi VP), Andrea Plassnig, Otto Ebner (oba FP) in Milan Blažej (EL). Konstitutivna seja gališkega občinskega odbora je bila prejšnji četrtek, 10. aprila 1997. V Galiciji so se razmere v primerjavi z zadnjimi volitvami zelo spremenile. SP je postala s 6 odborniki najmočnejša stranka pred VP (5) in FP (3), Enotna lista pa je tako kot dosedaj zastopana z enim občinskim odbornikom. Prav tako je bil v drugem volilnem krogu izvoljen tudi novi župan Rudi Tomaschitz (SP). Prva seja gališkega občinskega odbora je potekala zelo razburkano, kajti frakcije se niso mogle domeniti za porazdelitev odborov in število članov v raznih odborih. Zato je novi župan Tomaschitz dvakrat prekinil sejo, tako da bi imele frakcije možnost za dogovor o razdelitvi odborov. Treba je še dodati, da so se vse frakcije že prej domenile za razdelitev, a je na seji ČVP predlagala novo razdelitev. Po dogovoru med frakcijami bo EL dobila mesto v družinskem pododboru, kar je bilo na koncu izglasovano. Na koncu seje je novoizvoljeni župan Tomaschitz povzval vse frakcije h konstruktivnemu sodelovanju v občinskem odboru. Ga-liški občinski odbor pa že na prvi delovni seji čaka zelo pomemben sklep o otroškem vrtcu. Ker v Galiciji živijo poleg nemško govrečih tudi slovenskogovoreči bi naj bil možen tudi dvojezičen vrtec. EL ježe vložila toazdevn predlog, kakor znanao pa v občini proti dvojezični skupini pobirajo podpise. Genska tehnika in kmetijstvo Koroški kmetje so o genski tehniki razpravljali na izrednem občnem zboru. Pretekli torek je Koroška kmetijska zbornica na zahtevo FPO imela izredno sejo, na kateri je obravnavala ljudsko zahtevo po prepovedi genske tehnike. Na zelo obširni diskusiji se je izkazalo, da kmetje ne želijo biti tisti, ki bi pri celi zadevi nastradali. Avstrija se prizadeva, da bi postala cona brez genske tehnike, kar bi imelo nedvomno upliv tudi na kmeijstvo v Avstriji, ki bi ne imelo enakih pogojev, kot kmetje v drugih državah. Zato je predsednik zbornice Walfried Wutscher poudaril, da so kmetje za uveljavitev cone brez genske tehnike le, če je zagotovljeno, da bodo dobili kmetje tudi nadomestilne plače. Zbornični svetnik SJK Dl Stefan Domej pa je dejal, da je za uvedbo cone brez genske tehnike le, če je to konzument tudi prirpavljen plačati. Domej: „Na noben način pa ne more biti, da bi koncev spet kmet- je plačali vse.“ Na tej seji je zaradi podpirajo vse frakcije. Poleg SJK nujnih konjerejskih zadev manjkal tokrat tudi na občnem zboru tudi zbornični svetnik Janko Zwitter. Bauernbund ni bil v popolni za-SJK pa ni mogla poslati zastopni- sedbi. Rešitev namestnikov priča-ce, ker deželni zbor še ni obrav- kujejo še letos, naval ustreznega predloga, ki ga Silvo Kumer USPEH INICIATIVE Vas Blato bo dobila pešpot Blato. Vas Blato je zače-tekt marca prostestirala proti neznosnemu prometu, manj-koječi pešpoti ter železnici 2000. O akciji, ki jo je pripravila Blaška iniciativa, so obširno poročali vsi koroški mediji. Ždaj kaže, da trud vaščanov ni bil zamanj. Okrajno glavarstvo Velikovec je celo vas Blato odredilo hitrostno omejitev 50 km/h. Pretekli teden pa so zastopniki vasi, župan in cestna uprava na vasi preučili možnosti, kako bi lahko zgradili pešpot. Stroške v višini 1,5 mio. šilingov si bosta delili občina Pliberk in cestna uprava, ki je prevzela nalogo, da čimprej prične z načrtovanjem. Na eni nasljednjih sej pa bo projekt obravnaval tudi občinski svet občine Pliberk. Mandatarja EL Peter Trampusch in Lenart Katz upata, da bo občinsko delo ostalo stvarno. Na Suhi je bivši župan spet poskrbel za presenečenje Presenečenje na Suhi. Siegfried Skubl, ki je bil 27 let župan, je prevzel mesto podžupana. EL pa je pozvala vse frakcije k sodelovanju. Stika, ki govori zase. Namestnik okrajnega glavarja dr. Albert Holzer čestita novemu županu Stefanu Visotschnigu. Levo stoji dolgoletni župan Siegfried Skubl, ki je zdaj prevzel mesto podžupana. Foto: Fera Na Suhi se obeta v naslednjih šestih letih kar precej živahno delo v občinskem svetu, kajti izhodišča za občinsko delo so se po zadnjih občinskih volitvah bistveno spremenila. Občinski svet je odslej na novo sestavljen (5 ÖVP, 4 SPÖ, 4 FGN, 2 EL), na krmilu občine pa je novi župan Stefan Visotschnig (SPÖ). Dolgoletni župan Siegfried Skubl, ki ni kandidiral več za župana, ampak je presedlal na listo FGN, pa je prevzel mesto 2. podžupana. Za Siefgfrieda Skubla, ki je bil 27 let šef ÖVP in župan občine Suhe, bo občina Suha letos poleti priredila posebno slavje. V svojem poslovilnem govoru je Skubl med drugim dejal, da predaja mesto župana brez dolga in da je bil 27 let skoraj noč in dan za občane na razpolago. Novi župan Stefan Visotschnig se je Skublu v imenu občine izrecno zahvalil in ga pozval, naj tudi v prihodnje deluje v korist občine. Bivši župan bo namreč naprej ostal v občinskem predstojništvu kot podžupan. Sestav predstojništva (župan Stefan Visotschnig - SPÖ, podžupan mag. Karl Pölz - ÖVP, Siegfried Skubl - FGN, Hanno Gla-wischnig - ÖVP) obljublja vroče razprave, ki se utegnejo nadaljevati tudi na občinskih sejah. Frakcije so se soglasno domenile na pet odborov; dvema predseduje ÖVP, enemu FGN, enemu SPÖ ter enemu EL (kontrolni odbor - Lenart Katz). EL ima s Petrom Trampuschom tudi zastopnika v petčlanskem odboru za kulturo in krajevni razvoj. V imenu EL je za prehlajenega Lenarta Katza spregovoril Peter Trampusch in dejal, da pričakuje EL konstruktivno sodelovanje in da se naj vsi odborniki trudijo za enakopravnost obeh narodnih skupnosti. K temu spadajo med drugim tudi dvojezični otroški vrtec (ki je že sklenjen) ter dvojezični napisi. Trampusch je pozval novi občinski svet, naj tudi končno ukine plačevanje šolnine ljudski šoli v Labotu. Silvo Kumer Pismo Bralca Slaba udeležba V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah je bilo v torek, 8. aprila 1997, predavanje dr. Avguština Malleja o delovanju slovenskih duhovnikov v letih 1930 do 1950. Žalibog je bila udeležba duhovnikov zelo slaba, kar je zelo škoda, saj bi duhovniki lahko videli in slišali, v kakšnih razmerah so duhovniki delovali v tistih letih. Upam, da bodo naši duhovniki vsaj pri naslednjem podobnem predavanju prišli v večjem številu. Prav tako slabo obiskano je bilo tinjsko predavanje „o otrocih v izseljenstvu“. Prišlo je zelo malo izseljencev, prisotni pa tudi niso bili niti naši politični predstavniki, kar je nas izseljence že nekoliko razočaralo. Jože Urank, Encelna vas PAVLIČEVO SEDLO Končno bodo začeli z gradnjo Železna Kapla. Od sredine šestdesetih let naprej sta si občini Mozirje in Železna Kapla prizadevali za izgradnjo ceste na Pavličevo sedlo, ki je prestopno samo za pešce. Medtem ko je bila cesta na slovenski strani že v 70.letih zgotovoljena, na avstrijski strani ni bilo možno dobiti ustreznih zemljišč (večinoma spadajo grofu Thurnu). V Železni Kapli so zato neutrudno iskali druge variante in eno tudi našli. Skupno s koroško deželno vlado je uspelo na Dunaju dobiti tudi ustrezna finančna sredstva. Pretekli teden, ko je deželni glavar dr. Christof Zernatto obiskal Slovenijo, so odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo formalno potrdili tudi najvišji politiki. S tem je zagotovljeno, da bosta mogoče že leta 1998 med seboj povezani dolina reke Bela in izredno lepa in naravno bogata Logarska dolina. 8 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Mateji in Francu Podrečnik iz Celovca se je rodil prvi otrok, hčerkica Selina Srečnima staršema ob tem lepem dogodku prisrčno čestitamo, mali Se-lini pa želimo mnogo sreče in uspeha na življenjski poti! Jubilejno obletnico življenja je obhajala Ana Draže iz Sel. Slavljenki prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Mirku Janežiču, po domače Lucmanu z Rut. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov društva upokojencev Šentjakob se pridružuje uredništvo Našega tednika! Letošnji koncesijski izpit za prevozništvo so po večtedenskem intenzivnem izobraževanju na WIFI uspešno opravili Marjan Dräsche iz Pliberka, Marko Michael Sadjak ml. iz Nonče vasi in Alois Sadjak iz TISKOVNI SKLAD Prelat Michael Krištof, Celovec 100,-, Joško Kušej, Šmihel 40,-dekan Kristo Srienc, Šmihel 100,-, Franc Perč, Bistrica pri Pliberku 50,-, Amalija Krištof, Bistrica pri Pliberku 50,-, Marta Riedl, Celovec 100,-, Marija Kos, Strpna vas 50,-Annemarie Krobath, Šmihel 50,-Vida Koncilja, Dvor pri Šmihelu 50,-, Maks Zmavcer, Vogrče 20,-, Veronika Rumič, Vogrče 50,-, Marta Kreutz, Blato pri Pliberku, 100,-Štefan Hudobnik, Nonča vas 100,-Marija Buchwald, Nonča vas 50,-, Marija Daniel, Libuče 50,-, Lukas Boročnik, Podkraj 30,-, Helena Igerc, Podkraj 50,-, Janez Safran, Bilčovs 100,-, Janez Snedec, Ponikva 50,-, mag. Ivan Olip, Pliberk 100,-, Marija Trampusch, Pliberk 50,-, Anton Gabriel, Leše 30,-, Valentin Müller, Rute 20,-, Matevž Wakounig, Ladine 50,-, Gregor Metschina, Zg. Vesca 50,-, Johan Valentinič, Gora pri Bilčovsu 20,-, Peter Mečina, Gora pri Bilčovsu 50,-, Mihael Hafner, Št. Janž 100,-, Mihael Gabriel, Šentjanž 50,-, Mihi Pečnik, Šentjanž 50,-, Ana Hribernik, Šentjanž 50,-, Jakob Weiss, Podsinja vas 50,-, Johan Peinig, Sveče 100,-, dr. Tomaž Partl, Mače 100,-, dr. Draga Smol-le, Bistrica v Rožu 500,-, Melanija Begusch-Zerzer, Sveče 100,-, Neža Ažnah, Dob pri Pliberku 50,-, Krista Trampusch, Dob pri Pliberku 100,-Prisrčen Bog lonaj! Vidre vasi. Čestitamo in želimo mnogo uspeha na nadaljnji poklicni poti. Čestikam se pridružuje Slovenska gospodarska zveza. Rojstni dan je obhajala Tončka Sadovnik s Polene. Čestitamo in vse najboljše! 76. rojstni dan je obhajal Ne-cej Taupe iz Šmiklavža ob Dravi. Čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Prav tako iz Šmiklavža ob Dravi prihaja Ida Trantin, ki je te dni slavila 60. rojstni dan. Tudi njej ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Naslednje^ voščilo je namenjeno Ingi Štefelz z Breznice, ki je obhajala osebni praznik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Študij prava je na graški univerzi zaključila Anamarija Ši-koronja iz Rožeka. Mladi magistri ob tem velikem osebnem uspehu prisrčno čestitamo ter želimo obilo uspeha in sreče na poklicni poti. Veronika Raunegger je obhajala osebni praznik, za kar iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! V Šentpetru pri Šentjakobu je obhajal rojstni dan Karl Kraut-zer, za kar mu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike odborniku Georgu Preinigu iz Grabalje vasi, Katarini Picej iz Nagelč pri Šent-primožu in Georgu Haudeju iz Prible vasi. Posebne čestitke pa veljajo Heleni Karničar iz Lovank za 70. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in sreče polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. V Selah na Borovnici je obhajala rojstni dan Lenči Was-sner. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Naslednje voščilo je namenjeno Hildi Opetnik iz Drveše vasi za minuli rojstni dan. Vse najboljše! 50. rojstni dan je slavila Marica Perdacher iz Holbič. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Rojstni dan je obhajala tudi Helena Dovjak iz Sel. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva! Viktor Marketz iz Kršne vasi je slavil 70. rojstni dan. Slavljencu ob tem visokem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! Rojstni dan so obhajale Kornelija, Ludmila in Amalija Ischep. Slavljenkam veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Tilka Loibnegger z Dvorca pri Hodišah je slavila 40. rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnjel Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za 75. rojstni dan Apoloniji Trechtar iz Doba pri Pliberku. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in zadovoljstva polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. V Tinjah je slavila 50. rojstni dan Renate Kiigler. Slavljenki ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Naslednje voščilo je namenjeno Marjanu Malleju s Kota v Selah, ki je obhajal osebni praznik. Čestitamo in vse najboljše! Rojstni dan je obhajal župnik Tomaž Holmar z Obirskega. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in tihe osebne sreče! 33. rojstni dan je obhajala Evelin Nečemer iz Lepene. Čestitamo in vse najboljše! Rojstni dan je obhajala tudi Anica Kežar iz Šentprimoža. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! ČESTITKA TEDNA Priznanje Enotne liste prof. dr. Antonu Feinigu 27 let je prof. dr. Anton Peinig delal in se trudil v občinski sobi, od teh 24 v občini Bistrica v Rožu. Enakopravnost slovenskega jezika, otroški vrtci, krajevni napisi, pospeševanje kulturnih društev so bila le nekatera njegovih posebnih prizadevanj. Vseskozi je bil tudi vnet zagovornik samostojnih zastopanj ta- ko na občinski kakor tudi na deželni ravni. Po 27 letih je torej A. Feinig zapustil občinsko sobo, v zahvalo za njegovo bogato delo mu je izročil priznanje Enotne liste predsednik Andrej Wakounig (na sliki desno), v imenu krajevne frakcije pa se mu je z darilom (Omanova slika) zahvalil tudi Vili Moschitz (levo). 9 Rož - Podjuna - Zilja železna kapla Odličen zborovski koncert, toda slab odmev Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane zopet gostoval v Železni Kapli. Stara tradicija je že, da Akademski pevski zbor Tone Tomšič '5 Ljubljane obogati velikonočni čas v Železni Kapli z izbranim Programom zborovske glasbe -j? sta poudarila župnik Zunder in župan Haderlap v pozdravu na letošnjem koncertu v soboto, 12. aprila 1997. Posebej so pri tej pri liki čestitali najstarejšemu obiskovalcu, obirskemu župniku Molnarju za 92. rojstni dan. Žal se je zelo malo ljudi odločilo za obisk verjetno najboljšega zborovskega koncerta letošnje sezone. Kakovost zbora (odličen pri zahtevnih delih, npr. Lebič, letni časi, C. Saint-Saens, Saltraelle, J. Gallus, Alleluja) ali izbor pesmi nista mo-9la biti kriva. 80-članski zbor je Ponujal posrečeno mešanico na-r°dne umetne in klasične zborov-ske glasbe, združil staro in so- Lepe pozdravne besede je naše! župnik Poldej Zunder. dobno glasbo od Gallusa in Brucknerja do Lebiča in Merkuja, povezal domačo in svetovno literaturo (Čopi, Krek, Nystedt). Študentje so nastopili v različnih oblikah - ženski, moški in mešani zbor ter trije mešani zbori. Tisti, ki so se odločili za obisk, so uživali prijeten večer zborovske glasbe in se zahvaljujejo vrlim študentom iz Ljubljane za njihov trud. A. A. Večer z Nikom Grafenauerjem Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji je minulo sredo zvečer imelo v gosteh iz Ljubljane pesnika Nika Grafenauerja, letošnjega Prešernovega nagrajenca, ki sodi v sam vrh slovenskega pesništva. Gost iz Ljubljane je večer pričel s Predstavitvijo sebe in svojega dela, v nadaljevanju pa je obiskovalcem literarnega večera v Mladinskem domu v Celovcu prebral nekaj svojih pesmi iz zbirke Skrivnosti, ki je leta 1983 izšla pri založbi Borec v Ljubljani. Po končanem branju pa se je med poslušalci in njim razvila žaivahna razprava, ki je vsebovala pereče teme vse °d kulture, literature do političnih problemov, ki danes nastajajo v Sloveniji. Ob koncu je bila obiskovalcu večera na ogled zgodovinska slikanica za odrasle Stara Ljubljana, ki poleg zgodovinskih zapisov in grafik Janeza Lombergarja in Brede Kovač vsebuje tudi nekaj njegovih pesmi, iz katere je naslednji verz: IV stari Ljubljani so morali mestni pi-s3rjj vsako skrivnost varovati s sedmimi Pečati. Zato najstarejši stariljubljanski pisar Leo Scriba še danes molči kot riba. Knjigo je ilustrirala Kamila Volčanšek, izdala in založila pa MIK trade d.o.o. in Niko Grafenauer. Tako je bil večer s Pesnikom Nikom Grafenauerjem zelo Prijeten, razgiban in domač. pSPPPA se trudi, da prireja svoje večere kar se da pestre in vsebinsko raznolike, to je, za vsakogar kaj, za manj in bolj zahtevne obiskovalce. In takšne večere ima v načrtu tudi še v bodoče. Anita Hudi KOTMARA VAS: S pesmijo v pomlad Vreme se je letošnjemu vi-grednemu koncertu SRD Gorjanci v ljudski šoli v Kotmari vasi (nedelja, 13. mali traven 1997) nadvse prijazno nasmejalo. Dvorana v ljudski šoli je bila polna. Tisti, ki so prišli, so doživeli prijeten, razveseljivo živahen kulturni popoldan; živahen je bil predvsem po zaslugi otrok in mladine. Za začetek in za konec je zapel mešani pevski zbor Gorjanci pod vodstvom Joška Packa. Spored so oblikovali še otroška skupina Gorjančki (Joško Pack, Danica Hanuna), Andi Martin s harmoniko, ljudska šola Kotma-ra vas (ravnateljica Walpurga Janša, Martina Feichter, Rezika Iskra, Manfred Singer), mladinska skupina Gorjanci (Joško Pack, Danica Hanuna), citrar-ski ansambel Goritschnig, Trio Lunešnik in Danica Hanuna pa moški zbor Sängerrunde Hollenburg (g. Feichter). Pred 55 leti, 14. in 15. malega travna 1942, so nacisti izselili vrsto koroških slovenskih družin, tudi iz Kotmare vasi. Humperški graščak Hans Ma-resch je skušal pomagati vsem izgnancem iz Kotmare vasi. Uspelo mu je, da jih je vsaj nekaj dobil na svoja po- sestva v Nižji Avstriji. S tem jim je bistveno olajšal usodo pregnanstva. Tu se ponuja primerjava z Oskarjem Schindlerjem, znanim po filmu „Schindlerjev seznam” (Schindlers Liste). Zbor Sängerrunde Hollenburg (vaje imajo na hum-perškem gradu) je že večkrat sodeloval pri koncertih SPD Gorjanci. Posebno doživetje so bili, kakor že vedno, otroci, naj so peli, naj so zaigrali na kak inštrument, naj so recitirali. Njim in vsem, ki so se z njimi potrudili, veljata posebna zahvala in priznanje. Kakor že lani, je tudi letos navdušil citrarski ansambel Goritschnig s svojimi zvoki. Med vrsto gostov je predsednik Joži Pack pozdravil novoizvoljenega kotmirškega župana prof. Thomasa Gorit-schniga in podžupana dipl. inž. Franza Ebnerja, navzoče občinske odbornike, ravnateljico Walpurgo Janšo, župnika Maksa Michorja, predsednike sosednjih društev, tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja in gospo Sašo Čeferin, učiteljico slovenščine v Melbournu v Avstraliji. Posamezne točke sta povezovala Valid Hanuna in Vesna Wakounig. Globasnica: Umrl Anton Rischner V petek, 11. aprila, je za vedno zatisnil svoje oči Anton Rischner iz Podjune pri Globasnici. Na svoji življenjski poti je že kot mlad fant doživljal krute in težke čase. Bil je zelo delaven človek. Kot dober sosed in človek je rad pomagal, kjer je bila pomoč potrebna. Na žalost ga je v zadnjih letih spremljala težka bolezen. V torek so ga sorodniki, sosedi in znanci pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti v globaško farno cerkev in na tamkajšnje pokopališče. Pogrebne obrede je opravil dekan Peter Sticker. Pesmi žalosti n ke je zapel cerkveni zbor. Naj bo rajnemu očetu Bog dober plačnik. Žalujočemu sinu Albinu, bratu in vsem drugim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. Strpna vas: Rana smrt Kriste Sehest Pretresljiva je bila vest, da je v petek, 28 marca, v 62 letu starosti, po dolgi in težki bolezni za vedno zatisnila svoje oči draga mati Krista Sehest, rojena Sitar. Rajna mati se je z veliko ljubeznijo žrtvovala za družino. Vso materino skrb je vlagala v vzgojo svojih otrok. Ravno tako je z veseljem skupno z možem delala na kmetiji. Bolezen, ki jo je spremljala, pa je materi veliko prezgodaj pretrgala nit zemeljskega življenja. Množica sorodnikov in znancev se je zbrala v sredo, 2. aprila, da je rajno mater pospremila na njeni zadnji zemeljski poti v šmihelsko farno cerkev in na tamkajšnje pokopališče. Pogrebne obrede je opravil dekan Kristo Srienc, pesmi žalostinke pa je zapel domači cerkveni zbor. Naj se rajna mati odpočije od zemeljskega truda in dela ter prejme zasluženo plačilo večnega življenja. Možu Stanku, otrokom Kristlu, Francu, Toneju, Stanku in Anici ter vsem drugim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Sadovnik Prodam plemenskega ovčarskega psa (mladiča) iz prvorazredne reje (stari oče je bil svetovni prvak) in 10 mesecev starega samca (oče je koroški prvak). Tel.: 0463/240664 Zgodovina Razno SLOVENSKI IZGNANCI V KOROŠKI ZAVESTI Zgodovinski večeri v Tinjah - opomioroški Tokrat se je tinjski dom kulture Sodalitas povezal s Pedagoškim inštitutom v Celovcu inia uporniška dejanja na Koroš-skupno sta priredila tri odlično obiskovane večere o polpretekli zgodovini koroških Slovencev. na Kapla - Grebinj, Labot - Sele; d 2. RAZRED F 1. Globasnica 17 16 1 0 72:12 ;e 2. Reichenfels 17 12 1 4 38:21 IŠ 3. Žvabek 17 12 1 4 36:20 4. Galicija 17 9 3 5 33:27 5. Sinča vas 17 8 2 7 30:21 *,/ 6. Šentpeter 17 7 4 6 32:34 7. Dobrla vas 17 6 4 7 14:20 8. Važenberk 17 6 4 7 20:27 !Žl 9. Tinje 17 5 4 8 16:35 j ki 10. Rikarja vas 17 4 6 7 22:26 1 r\. 11. Preitenegg 17 5 1 11 8:24 Ci 12. Djekše 17 4 3 10 19:31 n 13. Grabštanj 17 2 4 11 24:43 14. Mauterndorf 17 2 4 11 17:40 ■ Prihodnji krog (19J20. 4. 97): Žvabek - Globa»*n Djekše - Grabštanj, Mauterndorf - Sinča vas, Galicija'; jp karja vas, Dobrla vas - Reichenfels, Tinje - Važeit* Preitenegg - Šentpeter; u SAK Naraščaj CENTER PLIBERK v< Zmagi na derbijih proti Pliberku S, Ekipi U 14 in U 16 sta v derbiju zmaga® pr v Pliberku s 4:0 (U 16) oz. 2:1 (U 14). Pliberk U 16 - SAK/I 0:4 (Tisnikar 2, Javorn* ' A. Kraiger); Pliberk U 14 - SAK/11:2 (Zidej 2 SAK U 12/1 - Vovbre 6:0 (Partl 3, Olip 2, Riedl SAK U 10/1 - Žitara vas 3:2 (Simon Grilc 2 Prutej). ■ Prihodnji kroo - petek, 18. 4.: Galicija L 10 - SAK (17.30); sobota, 19. 4.: SAK U 12 Pliberk (15.30). SAKU 16- Velikovec (16.45) nedelja, 20. 4.: WAC U 14 - SAK (9) CENTER CELOVEC Zmaga in poraz na derbiju Prva ekipa Austrie U 16 je imela velik® težave, preden je le še premagala SAK 16/11. Prav tako proti Austrio je nastopila k 14 ter jo premagala s 2:0. SAK U 16/11 - Austria/I 0:3, SAK U 14/11: Austria/ll 2:0 (Pandi, Romano); SAK U 1f - KAC 7:3 (Waldhauser 4, Napetschnig, Tritt novič, Lausegger); ASV U 10/11 - SAK II W (Pretnar 2). ■ Prihodnji krog - petek. 18. 4.: SAK U 10' Donau (16), sobota, 19. 4.: Žrelec U 14' SAK (17), nedelja, 20. 4.: Welzenegg U 12' SAK (8.30), SAKU 16-KAC (16) CENTER ŠT. PRIMOŽ Trije goli Patrika Starmuža Sosede v Klopinju so Šentprimoža* 10 11 * * 14 jasno premagali. Klopinj U 10 - SAK/III 1:4 (P. Starmuž 3 Klčsch). U Prihodnji krog - petek, 18. 4.: SAK U 1®' Šmihel (16). te1 petek, 9- jS. april 1997 15 Šport Napočil je čas, da se končno pomiri grom v ekipi SAK SAK je vigredi na treh tekmah osvojil komaj točko. Razlogov je več, eden pa je goto- josjVo prepir z vratarjem Preschernom. je,* s.** Znano je, da „kemija“ med selektorjem Pušnikom in vratarjem Preschernom ni najboljša. Prvič ’ j je zaropotalo med njima na pri-a jpravah, nato še enkrat ali dva-^ \ krat - poleglo pa se do danes ni. p j Pušnik je zaradi tega seveda ne-3 ' gotov, kajti čuti, da se mu Pre- 1 : schern izogiba. Zaradi tega mu 2 jtudi prav zaupati ne more. Na- 5 : sprotno Preschern, ki se čuti več 9 jali manj krivično napadanega. 7, kaj pa sploh Prescherna moti pri ^selektorju? „Pušnik je gotovo od-že* Učen nogometni strokovnjak, toda moti me, in tudi nekatere druge, njegov avtoritaren nastop do ;ekipe,“ pravi Preschern. Poleg nezaželenega pri , kar je izbral iz nekega Jkoroškega časnika. Preschern: 0 f..S srcem sem pri SAK ter ga ne 1 Želim zapustiti. Toda ta zadeva, 6 1 k' je bila napisana v koroškem t !časniku, se mora razčistiti. Prej 3 Te bom dal miru.“ o 1 Vsekakor je mnogo neporav-lasitnanih zadev med Preschernom :^in selektorjem Pušnikom ter tudi °dborom. Dejstvo je, da zaradi tega zelo trpijo vsi igralci članske ekipe in s tem njihovi nastopi; Verjetno zaradi tega izostajajo tudi uspehi. Zato pozivamo ^Prescherna in Pušnika, da čim-Prej razčistita medsebojne težaka in si sežeta. roko - v prid kU SAK. Preschern: „Sem takoj pri-JPravljen!“ F. S. I i,ega se čuti °7 j SAK, 8 let je vratar Adi Preschern že pri SAK in želi ostati tudi naprej. Toda trenutne težave, ki jih po njegovem mnenju trpi pri klubu, bi mu slovo olajšale. Toda o tem Preschern ne razmišlja, pač pa želi rešiti težave in se zopet popolnoma posvetiti svoji nalogi. Pritisk na SAK se iz tekme v tekmo veča Komaj šest točk je SAK še oddaljen od mest, ki pomenijo izpad. Jasno, da se na ekipo veča pritisk iz tekme v tekmo. V prihodnjem krogu mora ekipa selektorja Pušnika v Rohr-bach, ki je na domačem igrišču še posebej nevaren. Pušnik: „Vložili bomo vse sile v to tekmo. Če pa bodo neka- teri tako imenovani starjši igralci in legionarji zopet razočarali, sem primoran, da ukrepam!“ SAK bo razen poškodovanega Hobra nastopil v popolni postavi, torej zopet z liberom S. Sadjakom in vratarjem Preschernom. Rohrbach - SAK v soboto ob 17. uri ri* E ta,1 12 ,45) i/ii; 12« * 10:1 10- V*: *3» IŽ “ 10 Nepotreben remi SAK II 4:1 je ekipa trenerja Kreutza že vodila proti VSV II, toda ob koncu šo bili veseli, da so pridobili sploh točko. Beljačani so namreč imeli se priložnost za zmagoviti gol. Kreutz: „60 minut smo igrali dobro, nato pa popolnoma odpovedali." V nedeljo igra SAK II proti Austrii II (v Grabštanju ob 16. Uri), v boju za 1. mesto pa je upoštevanja vredna le zmaga. SAK II - VSV II 4:4 (3:1) SAK II: M. Oraže 3, Razdevšek 3, Hajnžič 3, Blajs 3, Marko Nachbar 3, Woschitz 3 (78. Mes-JJer 0), S. Sienčnik 4, R. Oraže 3, Kesselbacher 4 (80. Mandl 0), Možina 3, Mirko Nachbar 3; OJabšlanj: 50 gled.; sodnik: Allmann (dober; Svalci: avtogol (15.), Možina (25.), Mirko Nach-6ar (32.), Kesselbacher (53.) 2. razred A t Pliberk II 19 12 3 4 59:34 39 l Austria II 19 12 2 5 64:31 38 } SAK II 19 9 5 5 50:40 32 4 Trg/Feldk. II 19 8 3 8 45:51 27 l VSV II 19 2 710 28:50 13 6- wach 19 3 214 3070 11 Pliberk bo proti WAC borben kakor na pokalnih tekmah 14 tekem Pliberk ni slavil več zmage, proti Pöllau pa so se končno otresli neuspešne serije. Sedaj vidi ekipa trenerja Polan-za zopet luč v daljavi, kajti za obstoj potrebnemu 10. mestu so se približali kar za lep korak. Sicer je njih položaj še vedno zelo resen, toda neizgleden več ni. Že v soboto lahko storijo ponovno velik korak naprej, toda le, če premagajo WAC. VVolfsberžani so sicer jasen favorit, toda nepremagljivi niso. Nenazadnje že zaradi tega, ker ekipi zaradi operacije vezi v gležnju manjka najnevarnejši napadalec regionalne lige Rupp, prav tako bo manj- kal tudi ključni igralec Scheuchen Trener Pliberčanov Po-lanz: „Borili se bomo, kakor bi bila pokalna tekma. Poleg tega smo se po zmagi proti Pöllauu končno otresli negotovosti, ki je bila dolgo časa zasidrana v notranjosti igralcev. Vsekakor menim, da je tokrat možen vsak izid.“ Žal bo Pliberčanom zaradi četrtega rumenega kartona manjkal branilec Erich Pleschgatter-nig, ki na zadnji tekmi ni zadel le lepega gola, temveč je bil celo najboljši igralec na igrišču. F. S. Pliberk - WAC p z SAK Oslabljeni SAK brez možnosti Brez petih standardnih igralcev je bil SAK proti VSV brez možnosti. Sicer so se mladi, ki so nadomestili manjkajoče igralce, zelo trudili ter presenetili z delnimi Soliden je bi! uspehi, toda v regional-prvi nastop v nj |jgj je za uspeh po-članskiekipi trebno več. Tako se S. Sienčnika. SAK v bistvu celih 90 minut ni nudila resna priložnost za zadetek, čeprav si je priigral, predvsem po odmoru, rahlo terensko premoč. Poraz bi bil vsekakor lahko tudi višji. Popolnoma razočarala pa sta zopet legionarja. SAK - VSV 0:2 (0:1) SAK: Michael Oraže 3, Wuntschek 5, A. Sadjak 5, S. Sienčnik 4, M. Sadjak 4, Grujič 3, Kriwitz 2, Škerjanec 2 (54. R. Oraže 2), Eberhard 2 (54. Kesselbacher 3), Mirko Nachbar 4, Omerovič 2 (65. Možina 2); Celovški stadion: 350 gled.; sodnik: Reinwald (povprečen); strelca: Morgenstern (40.), Pernigg (50.); rdeči karton: Kovačič Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. SVG PLIBERK Po 14 tekmah zopet zmaga Končno so bili Pli-berčani velikemu pritisku kos. Gostje so sicer povedli z 1:0, toda ekipi trenerja Polanza je kaj kmalu uspelo izenačiti (po izvedenem kotu). Po odmoru pa je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo Pliberčani prešli v vodstvo, kajti njihova igra je tekla kakor že dolgo ne. Najprej je bil uspešen branilec Pleschgatternig, tik pred koncem pa še Lutnik. Zmaga Pliberčanov je bila vsekakor popolnoma zaslužena. Najboljši na igrišču -£ Pleschgatternig. Pliberk - Pöllau 3:1 (1:1) PLIBERK: Matschek 4, F. Wriessnig 5, Lutnik 5, Pleschgatternig 6, Krewalder 5, Slamanig 4 (61. D. Wriessnig 3), Holler 4, Hribar 4, Miklau 5, Lisic 3 (81. Piuk 0), Škof 5; Pliberk: 300 gled,; sodnik: Baumann (dober); strelci: Miklau (37.), Pleschgatternig (68.), Lutnik (86.) oz. Voko (35) REGIONALNA LIGA 1. Wels 16 2. WAC 16 3. Leibnitz 16 4. VSV 16 5. Voitsberg 16 6. Gratkorn 16 7. Austria 16 8. SAK 16 9. St. Florian 16 10. Pöllau 16 11. Esternberg 16 12. Rohrnbach/B. 16 13. Trg/Feldk. 16 14. Pliberk 16 12 3 1 34:11 39 10 3 3 40:13 33 9 5 2 23:13 32 8 3 5 21:19 27 7 4 5 25:15 25 7 4 5 19:19 25 6 5 5 18:16 23 6 3 7 16:21 21 4 5 7 10:20 17 3 6 7 21:27 15 4 3 9 18:24 15 3 5 8 16:27 14 2 5 9 10:27 11 2 410 14:33 10 ■ Rezultati 16. kroga: WAC - Esternberg 3:1, Trg/Feldk. - Austria 0:1, Pliberk - Pöllau 3:1, Voistberg - Wels 1:2, Leibnitz - Gratkorn 2:1, St. Florian - Rohrbach 2:0, SAK - VSV 0:2; ■ Prihodnji krog - petek: Wels - Trg/Feldk. (19); sobota: Pliberk - WAC (16), Austria -Leibnitz (16), Gratkorn - Esternberg (16), VSV - Voitsberg (17), Rohrbach/B. - SAK (17), Pöllau - St. Florian (17) S parnim vlakom na deželno razstavo Borovlje. V petek, 25. aprila 1997, bodo ob 14. uri v Borovljah slavnostno odprli koroško deželno razstavo. Iz Celovca bo ob 12.45 peljal v Borovlje tudi stari parni vlak. Nazaj v Celovec bodo vozili stari poštni avtobusi. OSEBE & DOGODKI Thomas Brezina je ob Andersenovem dnevu obiskal ljudsko šolo v Božjem grobu (na sliki z ravnateljico Ireno Žele, učitelji in šolarji), ljudsko šolo Št. Primož in ljudsko šolo v Železni Kapli. Na 3. festival slovenske otroške in mladinske knjige je vabila Mohorjeva založba v Celovcu. Foto: Fera GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Prejšnji teden je izšla „črna“ številka Našega tednika. Zares črno nam bi postalo pred zavestjo, čisto temno črno, ko bi Naš tednik utihnil za vsemaj zaradi nezanimanja in brezbrižnosti tistih, ki pomagati morejo in morajo. To pa zadene enako oblasti v Avstriji in seveda tudi v Republiki Sloveniji. Da nismo poslušni, to vejo. Naj bojo tudi veseli, da smo tako uporni, kakor smo, vsaj vejo, pri čem so in s kom imajo opraviti. In tudi, ko bi se kaj takega zgodilo, o čemer pričakujemo, da se ne bo, utihnili in izginili ne bomo. To koj v zagotovilo in svarilo. Skocijanska pomlad Sinnlos, Subsonic, Calvaria v Celovcu Celovec. Tudi letos so se dijaki Dvojezične trgovske akademije v Celovcu odločili, da priredijo svoj drugi „live-kon-cert“. Že lansko leto je bil koncert popoln uspeh, isto pričakujejo tudi letos. Na koncert, ki bo 25. aprila 1997 ob 19.00 v Mozarthofu v Celovcu, so povabili skupino SINNLOS iz Celovca ter SUBSONIC iz Velikovca (dijaki trgovske akademije v Velikovcu). Glavna skupina letošnjega koncerta pa je skupina CALVARIA iz Slovenj Gradca. Skupina je med najboljšimi skupinami v Sloveniji; na številnih nastopih je že navdušila velike množice mladine. Vse tri skupine igrajo pretežno rock, punk in metal ter lahke balade. Na koncertu se bo srečala mladina iz Slovenije in avstrijske Koroške. Eden izmed ciljev prireditve je, da se mladina med seboj spozna in da se razvijejo prekomejna prijateljstva. Olga Zablat-nik, članica pripravljalnega odbora je dejala, da na koncertu ne sme biti prostora za morebitne predsotke. Glasba pa je nedvomno idealen posrednik med narodi in jeziki. Live koncert dijakov TAK., v petek, 25. 4. 1997, ob 19.00 v Mozarthof v Celovcu. Škocijan. Preteklo soboto so v farni dvorani Kassl v Skocijanu nastopili na koncertu „Škoci-janska vigred“ otroški zbor (vodi Miriam Sadnikar), Fantovski kvartet, dekliški zbor NOMOS (Helka Mlinar), MoPZ „Vinko Poljanec“ (Franc Starz), Koroški fantovski kvartet, ki obiskuj6 kmetijsko šolo v štajerskem kraju Ruamberg if Gemischter Chor Stein/Jauntal. O koncertu, K' je odlično uspel in je bil dobro obiskan, več v naslednjem NT. Domači otroški zbor pod vodstvom Miriam Sadnikarje navdušil publiko. Foto: Fera