V Bazovici avtomobil do smrti povozil 61-letno žensko z Opčin Z dežele tristo tisoč evrov za prekritje potoka Koren Primorski dnevnik NEDELJA, 30. AVGUSTA 2009 št. 205 (19.604) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Je SSG danes naša prioriteta? Poljanka Dolhar Finančne krize manjšinskih ustanov so neprijetna stalnica v življenju Slovencev v Italiji. Z njimi se vsaj zadnje desetletje soočamo dokaj redno ...večkrat neuspešno. Med »zgodbami brez konca« je nedvomno tudi tista o finančni stiski Slovenskega stalnega gledališča: v petek je njegov upravni svet seznanil javnost, da je gledališka sezona 2009/10 pod vprašajem. Trenutno finančno in likvidno stanje ne dopušča njenega rednega začetka, istočasno pa ogroža dohodke tridesetih družin. Upravitelji zagotavljajo, da finančne stiske ni mogoče pripisati njihovemu slabemu vodenje: krivdo nosijo Občina Trst, Pokrajina Trst in Dežela FJK, ustanoviteljice in »lastnice« Slovenskega stalnega gledališča. Njihovi predstavniki sedijo v skupščini SSG, sprejemajo obračune in proračune, a se istočasno požvižgajo na njegovo usodo, saj že leta ne izpolnjujejo zakonsko določenih obvez - finančnega podpiranja njegovega rednega delovanja. V gledališču so naveličani dejanskega preziranja, ki so ga deležni s strani krajevnih javnih uprav. Istočasno pa se sprašujejo, kakšno mesto zaseda SSG na potencialni lestvici manjšinskih prioritet. Si je naša skupnost na jasnem, ali potrebuje profesionalno gledališko ustanovo? Si jo danes še lahko privošči? In če je odgovor pritrdilen, kaj smo kot skupnost zares pripravljeni storiti za njen obstoj in razvoj? Stara vprašanja, ki ostajajo brez odgovora. In nas kot v začaranem krogu ponovno privedejo do vprašanja vseh vprašanj: kdo naj danes odloča o prioritetah manjšinske organiziranosti? kraška ohcet - Danes dopoldne na Tabru za Ivano in Deana Končno napočil cas za »da« na ohceti REPEN - Kraška ohcet bo danes dopoldne po nekajdnevnih »pripravah in ogrevanju« v cerkvici na Tabru doživela svoj višek, ko si bosta Ivana in Dean obljubila večno ljubezen in izrekla usodni »da«. To pa bo dejansko šele »uradni« uvod v veselje, ki se bo preselilo v Repen, kjer se bo začela prava svatba za številne narodne noše, uradne svate in vse druge, ki si bodo ogledali ta dogodek in želeli deliti veselje z Ivano in Deanom. Veselje v Rep-nu bo trajalo ves dan in se nadaljevalo pozno v noč in po dežju ter vetru v sobotnem večeru, ki sta nekoliko zmotila prevoz nevestine bale, bi moralo vse skupaj pozdraviti tudi prijazno sonce. Na 3. in 4. strani Ministra Lukšič in Žekš na seminarju za šolnike Na 2. strani Predstavitev štafete proti nasilju nad ženskami Na 5. strani Borut Pahor na Kogojevih dnevih Na 8. strani Novo partizansko obeležje pri Devetakih Na 9. strani Matej Černic pripravljen na EP Na 18. strani avvenire - Po napadu na Dina Boffa Oster odziv vodje škofov Bagnasca GENOVA - Napad milanskega časopisa Il Giornale na odgovornega urednika dnevnika in glasila italijanskih škofov Avvenire Dina Boffa je »odvraten in zelo hud«. To je poudaril včeraj vodja škofovske konference in genovski škof kardinal Angelo Bagnasco, ki je obenem potrdil spoštovanje in zaupanje Boffu »v svojem imenu, v imenu vseh italijanskih škofov in v imenu vseh krščanskih skupnosti«. Odgovorni urednik dnevnika Il Giornale Feltri pa je poudaril, da se ne kesa. Nasprotno, če bodo moralisti napadali, bom ponovno reagiral, je povedal. Na 16. strani slovensko stalno gledališče - Finančna kriza V gledališču so naveličani preziranja krajevnih javnih uprav Slovensko stalno gledališča nima denarja, s katerim bi lahko začelo sezono 2009/10. Tako predsednica upravnega sveta Martina Kafol kot direktor Tomaž Ban zagotavljata, da za to ni krivo slabo upravljanje, temveč preziranje javnih uprav. Konkretno: uprave občine Trst, pokrajine Trst in dežele FJK, ki so naše gledališče ustanovile in se zavzele, da bodo finančno podpirale njegovo delovanje. Tega že desetletja ne počnejo in zato je zgodba o krizi SSG ...zgodba brez konca. O tej nič kaj prijetni zgodbi smo se pogovorili s predsednico Martino Kafol, direktorjem Banom in predstavnico igralcev Niklo Petruško Panizon. Na 2. strani 2 Četrtek, 27. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / slovensko stalno gledališče - Po tiskovnem sporočilu upravnega sveta Izmikanje javnih uprav je implicitno nepriznavanje SSG Kritična stališča predsednice Martine Kafol in direktorja Tomaža Bana - Zaskrbljenost uslužbencev »Do včeraj sem mislila, da začnem 7. septembra ponovno delati v Slovenskem stalnem gledališču, sedaj pa je vse moje življenje postavljeno pod vprašaj.« Besede tržaške igralke Nikle Petruške Panizon zelo dobro ponazarjajo stanje negotovosti, v katerem so se ponovno znašli Slovensko stalno gledališče in njegovi uslužbenci. Najbrž bi bilo bolj pravilno zapisati »njegovi potencialni uslužbenci«, saj so Nikla in ostali člani igralskega ansambla ter tehničnega osebja trenutno brez pogodbe. Kdaj in če jo bodo podpisali, jim trenutno ni dano vedeti. Slovensko stalno gledališča nima denarja, s katerim bi začelo sezono 2009/10. Tako sindikalna predstavnica igralcev Nikla Panizon kot direktor Tomaž Ban in predsednica upravnega sveta Martina Kafol zagotavljajo, da za to ni krivo slabo upravljanje, temveč preziranje javnih uprav. Konkretno: Občine Trst, Pokrajine Trst in Dežele FJK, ki so naše gledališče ustanovile in se zavzele, da bodo finančno podpira- Martina Kafol kroma le njegovo delovanje. Njihovi predstavniki se s člani Društva Slovensko stalno gledališče vsako leto zberejo na skupščini, na kateri redno odobrijo obračun in proračun SSG. Kljub temu pa prav tako vsako leto »pozabijo« na dejstvo, da je SSG javna gledališka ustanova, ki so ji dolžni zagotoviti obstoj in razvoj. »V zakonu piše, da so krajevne javne ustanove dolžne podpirati naše gledališče z vsaj isto vsoto denarja kot mu ga dodeljuje država. Leta 2008 so državna sredstva znašala 380.000 evrov,« pojasnjuje predsednica Kafol. »V Tomaž Ban kroma Nikla Petruška Panizon kroma istem besedilu prav tako piše, da nam morajo krajevni upravitelji zagotoviti dvorano z vsaj 500 sedeži in kriti njene redne stroške delovanja, to pomeni ogrevanje, čiščenje in podobno. Tega že desetletja ne počnejo: samo lani nas je vzdrževanje dvorane stalo 330.000 evrov.« Po Banovem mnenju gre izmikanje javnih uprav brati kot implicitno ne priznavanje Slovenskega stalnega gledališča. Svoje besede podpre s številkami. »Občina Trst plačuje gledališču Ros-setti 200.000 evrov za vzdrževanje dvo- rane, SSG-ju pa 5.000 evrov! Dežela podpira gledališče Rossetti s prispevkom v višini 1.500.000 evrov, Contrado, ki je privatno stalno gledališče, s skoraj 900.000 evri, videmski CSS z okrog 750.000 evri. Kaj pa SSG? S posredovanjem prejšnje deželne uprave nam je uspelo prispevek dvigniti na 250.000 evrov ...in še ta denar ni predviden v postavki za gledališča. Zdi se mi, da lahko res govorimo o diskriminiranju.« Predsednica Martina Kafol opozarja tudi na drug aspekt: kakšno vlogo ima SSG v manjšinski zavesti? »Ob javnih upravah, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, je problematičen tudi odnos, ki ga naša skupnost ima do SSG. Zdi se mi, da se nikakor ne moremo dogovoriti, katere so naše prioritete. Zelo si želim, da bi začeli debato o vlogi SSG, o tem, ali sploh potrebujemo profesionalno gledališko ustanovo.« Ban tudi opozarja, da tržaški Kulturni dom ni deležen manjšinskih sredstev za njegovo vzdrževanje; tudi o tem bi morda veljalo razmisliti. V petek bo predsednico in direktorja sprejel Salvatore Nastasi, šef kabineta italijanskega ministrstva za kulturo in direktor urada za gledališče. Kulturno ministrstvo je že julija povabilo krajevne javne uprave k skupnemu omizju za rešitev »strukturalnih problemov gledališča«. Odzivov baje doslej ni bilo »Potencialni« uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča medtem čakajo na telefonski klic. In upajo, da bodo lahko tudi na tokratno krizo odgovorili tako kot na prejšnje: s svojim delom. (pd) šolstvo - Na odprtju v sredo v Trstu tudi ministra Žekš in Lukšič Jesenski seminar za šolnike Seminar bo trajal do 8. septembra - Slovenska ministra se bosta srečala tudi s predsednikoma SKGZ in SSO dovali strokovna do- TRST - Odprtja 44. jesenskega seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji, ki bo v sredo v Kulturnem domu v Trstu, potekal pa bo do 8. septembra, se bosta udeležila tudi slovenska ministra za šolstvo in šport Igor Lukšič ter za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki se bosta ob tej priložnosti tudi srečala s predstavniki slovenskega šolstva v Italiji in predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Jesenski seminar, ki spada že med tradicionalne pobude za slovenske šolnike v Italiji, na podlagi mednarodnih dogovorov nudi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, oblikujejo pa ga na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino. Kot že omenjeno, bo letos odprtje v sredo v Kulturnem domu v Trstu, kjer bosta najprej ob 9. uri udeležence pozdravila vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič in pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, ob 9.30 pa bo plenarno predavanje znane slovenske psihologinje in pro- Igor Lukšič fesorice na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani Gabi Čačinovič Vo-grinčič na temo Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor iz etike udeleženosti in perspektiv moči. Ob 11. uri pa bo slovesno odprtje seminarja s slavnostnimi nagovori in kulturnim programom, ki ga bo oblikovala Glasbena matica ob stoletnici ustanovitve. Odprtju bo sledil tradicionalni sprejem za šolnike, ki ga prirejata slovensko ministrstvo za šolstvo in slovenski generalni konzulat v Trstu. V četrtek pa bo seminar stopil v živo, saj se bodo začela predavanja in delavnice za posamezna predmetna področja in stopnje šolanja v 18 ciljnih skupinah za približno 450 udeležencev. Univerzitetni predavatelji, pedagoški svetovalci ZRSŠ in učitelji praktiki iz slovenskega šolskega prostora bodo posre- Boštjan Žekš gnanja in primere dobre šolske prakse. V četrtek bo dogajanje osredotočeno v prostorih Nižje srednje šole Srečka Kosovela in Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah ter OŠ Otona Župančiča pri Sv. Ivanu, kjer bodo predavanja za profesorje nižjih in višjih srednjih šol oz. za vzgojitelje in učitelje s Tržaškega, posebej pa za učitelje in profesorje nove Večstopenjske šole na Vrdeli. V petek se bo dogajanje preselilo v Gorico, kjer bodo na OŠ Otona Župančiča predavanja za vzgojiteljice in učitelje z Goriškega in iz Špetra, v višješolskem centru pa za nižješolske in višješolske profesorje. Naslednji torek, 8. septembra, se bo seminar zaključil v prostorih OŠ Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu s predavanjem za učitelje in profesorje nove Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. slovenski spored rai - Danes Posnetek koncerta Boban i Marko Markovic orkestra v Praprotu TRST - Na mednarodnem glasbenem festivalu »Glasba brez meja« , ki ga je v toplih poletnih mesecih organiziralo društvo »Drugamuzika«, je zadnjo julijsko nedeljo v Praprotu nastopil tudi Boban i Marko Markovič Orkestar. Pričakovanje za koncert je bilo veliko, saj je skupina pravi ambasador srbske glasbe ši-rom po svetu. Poznani so predvsem kot večkratni zmagovalci »Zlatne trube« na festivalu v Guči, širša publika pa jih je spoznala po njihovem uspešnem glasbenem sodelovanju z režiserjem Emirjem Kusturico v filmih Underground in Arizona dream, v katerih se je njihovo ime pojavljalo ob Goranu Bregoviču. Orkestru je tudi v Praprotu uspelo ustvariti enkratno vzdušje, saj se je pod odrom gnetlo nekaj tisoč obiskovalcev, Slovencev, Italijanov in seveda v naših krajih živečih Srbov. Ljudje so dogajanje na odru spremljali s petjem, navdušenim vzklikanjem in plesanjem kola. Nihče ni prizorišča zapuščal razočaran nad tistim, kar je videl in slišal. Veliko je bilo ljudi, ki jih je dogodek tako prepričal, da bodo naslednje poletje obiskali festival v Guči... Na koncertu je nastal tudi posnetek, ki ga bo slovenski televizijski program RAI predvajal danes ob 20.50. Ponovitev koncerta bo, kot običajno, na sporedu v četrtek, 3. septembra, ob isti uri. »Žal nam je, žal nam je, da gremo proč...« so staršem v petek zapeli otroci ustvarjalne delavnice - Zaključek v petek Slovo od Pliskovice Po enotedenskem kuhanju, klesanju, fotografiranju in pisanju se je 26 osnovnošolcev vrnilo domov PLISKOVICA - »Žal nam je, žal nam je, da gremo proč,« so mali udeleženci poletnih delavnic v Pliskovici zapeli svojim staršem na petkovi zaključni prireditvi. Enotedensko bivanje v tamkajšnjem Mladinskem hotelu, ki ga je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s krožkom Galeb in Primorskim dnevnikom, je minilo v znamenju dobrega počutja, prijateljevanja in seveda ustvarjanja, saj se je 26 osnovnošolcev preizkusilo v vlogi kuharjev, kamnosekov, fotografov in novinarjev. Kar so se v štirih delavnicah v Pliskovici naučili, so seveda pokazali tudi svojim staršem, ki so se v petek zbrali na dvorišču lepo urejenega hostla. Najprej so jim otroci ubrano zapeli letošnjo veselo himno, nato pa jih pospremili še v večjo dvorano, kjer so bile razstavljene njihove mojstrovine. Že ob vhodu je dišalo po kruhkih, ki so jih spekli s simpatično kuharico Emilijo Pavlič, na večji mizi pa so bili razstavljeni kamniti izdelki, ki so jih sami izklesali s pomočjo kamnoseka, domačina Jerneja Bortolatta. Med stoterimi fotografijami, ki so jih posneli, so za razstavo izbrali najlepše; natisnili so jih in obesili na vrvico. Novinarske umetnine, se pravi članki, križanke, vici in podobno, pa so krasile panoje oz. njihov časopis Primorski za nas - Otroško uredništvo, ki je bil objavljen na petkovih barvnih straneh Primorskega dnevnika. Pred odhodom je vsak udeleženec prejel posebno novi-narsko-fotografsko izkaznico, diplomo, cd z vsemi fotografskimi posnetki in pa obesek za ključe - darilo Primorskega dnevnika. Nasvidenje prihodnje leto!!! (sas) foto mirna V Vidmu včeraj že 27. Srečanje treh dežel VIDEM - V Vidmu je včeraj potekalo že 27. Srečanje treh dežel, ki ga izmenično organizirajo videmska in ljubljanska nadškofija ter celovška škofija. Romanje vernikov se bo začelo ob 11. uri s slovesnim štirijezi-čnim somaševanjem škofov in duhovnikov v starodavni baziliki Marije, Matere milosti v središču mesta. Iz Slovenije so se srečanja udeležili številni verniki, ljubljanski nadškof Alojz Uran, koprski škof Metod Pi-rih in novomeški škof Andrej Gla-van. Geslo letošnjega srečanja je bilo "Marija je vir našega veselja" in je povezano s čudodelno podobo Marije, Matere milosti, ki jo že od 13. stoletja dalje častijo v videmski baziliki. Srečanje treh dežel je cerkvena pobuda, ki ima tudi širši kulturni in simbolni pomen, saj se pri slovesnem bogoslužju zberejo verniki različnih narodnosti iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške. Somaševanje je včeraj vodil videm-ski nadškof Pietro Brollo, ki odhaja v pokoj in ga bo oktobra nasledil Andrea Bruno Mazzocato. Prihodnje leto bo srečanje gostila celovška škofija. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 3 Nedelja, 30. avgusta 2009 APrimorski ~ dnevnik TRST / kraška ohcet - V spremstvu narodnih noš v cerkci na Tabru Danes dokončno slovo Ivane in Deana od ledih stanu podoknica - Po več ženinovih poskusih Kljub »jezni« tašči uspešen skok v sobo 24-letna Ivana Škabar in 25-letni Dean Furlan bosta danes končno stopila pred oltar. Po osemletnem prijateljevanju in vsaj dveletnem sanjanju o tem, da bi se poročila na Kraški ohceti, bosta danes kronala svojo veliko željo. Do cerkve na Tabru ju bo spremil sprevod narodnih noš, ki bi bil po obsegu lahko rekorden. Napovedano je namreč sončno vreme brez pripeke, kakršno smo morali prenašati zadnje dni. Temperatura bo torej pravšnja, v vetru pa bi noše lahko slikovito plapolale. Delo fotografov bo zato bržkone nadvse hvaležno. Poročni obred se bo začel ob desetih, daroval pa ga bo Tone Bedenčič. Zadnji dan Kraške ohceti pa se bo začel že prej, saj se bodo svatje v narodnih nošah začeli zbirati že ob 8.30 pred Kraško hišo oziroma ob devetih na Co-lu. Letošnje ohceti se v Repnu še posebej veselijo, saj je nevesta domačinka. Pred njeno hišo je zato že od zgodnjih ur pričakovati precejšen vrvež. Ivana in Dean bosta proti cerkvi korakala drug ob drugem. Ne bosta se še držala za roko, ampak za vogal belega robca, kar je simbol devištva. Pravila vedenja za ostale pa so znana: kdor se vključi v sprevod, mora brezhibno obleči nošo in se obnašati njej primerno. Cigarete ali telefoni v rokah niso zaželjeni, tako kot tudi modni dodatki, ki z nošo nimajo ničesar opraviti. Veliko zanimanje vlada tudi za nevestino obleko. Kako izgleda, še ni znano, saj je po tradiciji skrbno varovana skrivnost. Ve se le to, da je obleko seši-la izkušena šivilja Adrijana Cibic. Zanimiv bo tudi povratni pohod noš s Tabra do Repna mimo Cola in Po-klona po poročnem obredu. Letos prvič ne bo postanka pri gostilni Furlan, kjer so že od prve Kraške ohceti leta 1968 postregli z »žvacetom« (telečjim golažem). Odločitev, da se pogostitev črta s sporeda Kraške ohceti, je izzvala precejšnje negodovanje, prireditelji pa še vedno trdno stojijo za svojo odločitvijo. Danes bo torej tudi v luči te polemike pomemben dan: tako prireditelji kot protestniki bodo lahko preverili, ali je žvacet res nujno potreben za uspeh prireditve. V ostalem pa je nedeljski spored nespremenjen. Opoldne bo v Kraški hiši »predaja« neveste, ki ji bo sledilo poročno kosilo. Med njim se bodo lahko vsi obiskovalci repenskega praznika v številnih osmicah okrepčali pred ve-čurnim plesom, ki se bo začel ob petih popoldne. Prva bosta zaplesala mlado- Ivana in Dean se bosta danes poslovila od samskega stanu; v petek je moral Dean po podoknici še skrivaj plezati k Ivani v sobo, danes pa bo za to imel že »blagoslov«; precej zanimanja pa je včeraj vzbudil tudi prevoz nevestine bale kroma poročenca, ansambel Alpski kvintet pa bo za vse igral vse do polnoči, ko se bo tudi letošnja Kraška ohcet umaknila v zgodovino. Pričakovati je, da bo 24. kraško poroko spremljajo mnogo ljudi, zaradi česar bi se lahko pojavile težave v prometu. Naj zato še enkrat spomnimo, da prihod v Repen omogoča tudi posebna avtobusna povezava, o čemer podrobneje poročamo na naslednji strani. (p. v.) Podoknica je v petek na Kraško oh-cet privabila mnogo ljudi. Začela se je točno ob napovedani uri, končala pa tako, da so bili vsi zadovoljni. Ženinu Deanu je po več poskusih uspelo smukniti v sobo svoje izbranke Ivane, ki se je nočnega obiska zelo razveselila. Deanu so pri podvigu pomagali Repenci, ki so uglašeno prišli pod sinoči - Mokro zadnje dejanje pred ohcetjo le za najhrabrejše Prevoz bale v dežju Na predzadnji dan 24. Kraške ohceti je postalo še posebej razburljivo zvečer. Ne zaradi dogajanja, ampak zaradi vremena. Ravno sredi prevoza bale s cola v Repen je začelo močno deževati. Vaški fantje so s pomočjo vola vseeno pripeljali balo do Kraške hiše, toda gledalci so se razbežali. Repenski trg se je v hipu izpraznil, redki, ki so ostali, pa so zaploskali hrabrim fantom in možem, ki so ob razmočenem volu prišli do cilja. Ob prihodu v Kraško hišo se je dež le polegel in predaja je lahko stekla po programu. Predzadnji dan je sicer minil v velikem pričakovanju današnje poroke. Preden se je vlilo, smo med gledalkami videli mnogo urejenih pričesk, kar je znamenje, da se je na današnji sprevod noš pripravilo mnogo deklet in žena. Nošo iz omare so prav gotovo že povlekli tudi moški, repenski fantje pa jo itak imajo na sebi že od četrtka. Včeraj čez dan je bilo živahno tudi v Zgoniku, kjer so že-ninovi prijatelji in sovaščani okrasili njegova hišna vrata. Sla- Ivanino okno in jo s petjem prepričali, naj odpre polkna in snubcu pokaže pot do svoje sobe. Mladec je ob zid naslonil lestev in po njej priplezal do željenega okna. Vendar podvig ni bil od muh, kajti na sosednjem oknu se je občasno pojavila staroko-pitna tašča, ki je pojoče fante podila in jim zagotavljala, da se hčerka še ne zanima za ljubezen. A gospa se je očitno uštela, saj je Ivana s prešernim nasmehom na skrivaj pogostila Deana, ki se je po majavi lestvi pravočasno skobalil čez okensko polico, ne da bi ga mama njegove izvoljenke zasačila. Skupil jo je edinole mlad fant iz repenske druščine, kateremu je razkurjena gospa na glavo zlila vsebino iz nočne posode. Prizor je tudi letos izzval mnogo ploskanja in smeha. Ivana in Dean sta se dobro znašla v igralski vlogi, še posebej pa gre pohvaliti prekaljeno nastopanje tašče Stane Milič. (pv) več fotografij na WWW.primorski.eu Kraška fotoohcet '09 bo vreme pa je neizbežno prekrižalo račune osmičarjev. Ti so bili zaradi večernega naliva ob velik del sobotnega zaslužka. Njihovi obrazi so bili videti nekoliko mrki, kar pa ne velja za ženina in nevesto. Njuni znanci so nam povedali, da oba nestrpno, vendar povsem mirno in veselo pričakujeta trenutek, ko si bosta obljubila večno ljubezen. (P.V.) Kraška ohcet je najbrž najbolj »fo-togenična« prireditev pri nas. Predvsem po zaslugi narodnih noš, njihovih svilenih predpasnikov, rut, klobukov. Tudi ob raznih spremljevalnih dogodkih, kot sta podok-nica ali prevoz bale, vsakič mrgoli fotografskih aparatov. Primorski dnevnik zato vabi svoje bralke in bralce, da sodelujejo pri Kraški fotoohceti '09. V svoje fotografske objektive ujemite utrinek letošnje Kraške ohceti in posredujte najlepše posnetke spletni strani www.primorski.eu. V sekciji Fotografije bralcev izberite Kraška fotoohcet '09 in pošljite nam svoje posnetke: objavljeni bodo na spletni strani, najlepši pa tudi na straneh Primorskega dnevnika. 4 Nedelja, 30. avgusta 2009 TRST / kraška ohcet - Po svečani zaobljubi ženina in neveste ter izmenjavi prstanov Poroko bosta zapečatili priči Peter in Devan nevestina priča nevestin brat peter Čestitke za nevesto iz avtomolske hiše Ferrari Prvič v zgodovini Kraške ohceti se je letos zgodilo tudi to: nevesti je čestitala avtomobilska hiša Ferrari. Čestitke iz Mara-nella so prišle k Škabar-jevim v Repen, ker je pri rdečih bolidih zaposlen nevestin brat Peter (na posnetku Kroma). »V Maranellu so me precej spraševali o ohceti,« je povedal 27-letni mehanik, ki ga je Ivana izbrala za poročno pričo. »S sestro nisva le v dobrih odnosih, ampak sva predvsem dobra prijatelja,« je razložil Peter, ki se je sestrine odločitve, da se poroči, zelo veselil. Sestrinega fanta je namreč poznal že od malega, saj sta se repenska in zgoniška družba večkrat srečevali. In ko je Peter videl, da so Deanovi obiski na domu v Repnu vse bolj pogosti, je bil zelo vesel. »Dean je fejst fant,« je bodočega svaka ocenil repenski ferrarijevec, ki je vrsto pohval namenil tudi sestri. »Je zlata oseba, če bi lahko, bi pomagala vsem,« je opisal letošnjo nevesto na Kraški ohceti in dodal, da je tako kot vsa dekleta malenkostno plaha. Peter je ob sestrini poroki dobil posebno dovoljenje za izostanek z dela. Sicer bi najbrž te dni preživljal v Maranellu daleč od repentabrskega praznika. »Na Kraški ohceti je letos res posebno,« je dejal. »To, da se poroči domačinka, veliko pomeni. Vesna Guštin je pravilno rekla, da igramo doma.« Strinjali se bodo tudi vsi tisti, ki so se udeležili fantovske in dekliške. Peter je bil v četrtek ves čas ob ženinu, vse dokler se ni začel skupni ples na repenskem trgu. Od tam se je slavje premaknilo domov k nevesti in Peter trdi, da je zaspal šele ob osmih zjutraj. In ko je nevestina priča šele legla v posteljo, so se najbrž prebujajoči udeleženci četrtkovega večera Kraške ohceti spraševali, ali je šlo za naključje, da so na fantovski Deana preoblekli v lovca, na dekliški pa Ivano v rdečo kapico. Odgovor nam je ponudil ravno Peter. »Malo pred začetkom fantovske sem zvedel, da bodo Ivano oblekli v rdečo kapico. Mi še nismo vedeli, v kaj naj bi preoblekli Deana. Mislili smo, da bi ga v električarja, potem pa smo izbrali lovca. Malo ker se taka obleka bolj ujema s praznikom, malo tudi zato ker je bila ona rdeča kapica. Mislim, da je bila odločitev prava, tudi nekaj simbolike je v tem.« Konec koncev pa najbrž ustreza tudi Ferrariju: mehanikova sestra se poroči, prijateljice pa jo oblečejo v rdeče. (pv) ženinova priča devan milič Že pred sedmimi leti »postal« Deanova priča Dean Furlan je za svojo poročno pričo izbral sovaščana, dolgoletnega sošolca in predvsem vseži-vljenjskega prijatelja Devana Miliča, ki ga na Krasu poznajo z vzdevkom »F'ukl«. Gre za 25-letnega električarja, ki se na veselicah predstavi s harmoniko in se med pogovorom s katerimkoli sogovornikom rad posluži narečja in šal. Tako je bilo tudi v četrtek na fantovski v Repnu. Novinarji so ženinove prijatelje spraševali, kdo je »šef druščine«, v odgovor pa dobili prste, uper-jene proti Devanu. »Ni problema,« je odgovoril na prošnje za intervju, pri čemer so ga prijatelji z nemalo zavisti gledali predvsem takrat, ko se je spustil v televizijski pogovor z dvema mladima plavolasima novinarkama. Na dovtipe prijateljev je odgovoril edinole z nasmejanim pogledom prek svojih očal. Z novinarkama se je najbrž zadrževal, medtem ko je bil za naš dnevnik zgovornejši. Pogovoru z nami je namenil petek, ko - prosto po Kreslinu - se je zdanilo in so se glave ohladile. »Spat smo šli ob petih,« nam je priznal in uspešno ocenil prijateljevo slovo od samskega stanu. »Kdaj sem zvedel, da bom njegova priča? Po pravici povedano že sedem let od tega,« nam je povedal in pri tem razložil, da med Deanom in Devanom že dolgo velja obljuba: ti meni priča, jaz tebi tudi. »Dean je priden fant, delaven, ker si je na primer sam uredil hi- šo, in veseljak. Hja, je treba tudi povedati, da jih včasih tudi 'naku-ri',« je v običajnem na pol ironičnem tonu povedal »F'ukl«. Anekdot ne manjka, za časopis pa je verjetno najbolj primerna tale: »Kot otroci smo se zelo radi vozili s kolesom in se vlekli med sabo. Enkrat smo malo pretiravali in pri ovinku blizu njegove hiše zleteli na tla najin prijatelj Jernej, on in jaz. Končalo se je tako, da smo se pobrali, šli k Deanu domov in se smejali.« S kolesom se je tudi zgodilo to, kar je usodno zaznamovalo že-ninovo življenje. Tudi takrat je bil Devan poleg Deana. Prijatelja sta kolesarila po Zgoniku, nek fotograf ju je zagledal in ju prosil za sliko. Fotografija se je nato znašla na verskem koledarju Naš koledar. Videla jo je Ivana, se zaljubila v enega od dveh in ostalo je že znana zgodba. (pv) navodila za šoferje - Izognimo se nepotrebni gneči v Repnu in parkirajmo prej Z Opčin in Proseka z avtobusom Na prizorišče ohceti bosta avtobusa vozila vsako uro - Vozniki naj bodo previdni za volanom in tudi pri dvigovanju kozarcev Kdor je v prejšnjih večerih že obiskal Kraško ohcet, ni imel lahkega dela pri iskanju parkirišča. Danes pa bodo uličice in ceste okrog Repna še bolj polne avtomobilov. Zato se velja poslužiti posebnih avtobusnih prevozov, za katere so nalašč poskrbeli prireditelji Kraške ohceti, da bi kolikor je le mogoče razbremenili ceste, ki peljejo v Repen. Posebni avtobusi bodo z Opčin in s Proseka vozili vsako uro. Prvi avtobus s križišča pri Opčinah bo danes odpeljal ob devetih, nato pa vsako uro vse do 22. Prvi avtobus s Proseka pa bo odpeljaa ob 9.30, nato pa vsako uro do 22.30. Z nekajminutnim zamikom bo možno stopiti na avtobus tudi na eni izmed vmesnih postaj, in sicer pri Fer-netičih (avtobusna postaja je pri kasarni finančne straže) ali na Colu (pri restavraciji Carso). Za tiste, ki se avtu nikakor nočejo odreči, pa naj veljajo pravila dobrega vedenja. Avta ne puščamo, kjer velja izrecna prepoved parkiranja, in tudi nikjer tam, kjer bi parkirano vozilo povzročalo težave krajanom ali drugim udeležencem v prometu. Najti parkirišče blizu prizorišča, je nemogoč podvig, zato voznikom svetujemo, naj parkirni prostor iščejo zunaj vaškega jedra. S tem bodo avto obvarovali pred nezaželenimi udarci, nekajminutni sprehod pa zna biti tudi koristno sredstvo za streznjenje. Kraška ohcet ni izjema, zato pred njo in zlasti po njej previdno za volanom. karaški par Polna košara darov Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo družbe PRAE Narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor Narodna noša za ženina - darilo SKGZ- in SSO Poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin Poročni in naprsni šopek, 80 nageljnov - darilo cvetličarne Ate-lie Dom Art - Vivijana Kljun Opči-ne Zlata poročna prstana - darilo draguljarne in urarne Malalan z Opčin Par čevljev za ženina in nevesto - darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin Nakupovalni bon v višini 200 evrov - darilo Optike Malalan Opčine Srebrni okvir - darilo dragu-ljarne Skerlavai - Trst Surov pršut - darilo podjetja Tiberio Mauri iz Lakotišča Komplet kuhinjskih nožev -darilo železnine SAFER s Proseka Popust za poročno potovanje - darilo turistične agencije Aurora Leseni podstavek s kuhinjskimi noži - darilo Pohištva Kralj Opčine Nakupovalni bon v višini 150 evrov - darilo Pekarne-slašči-čarne Jazbec Slovenske domače jedi I. in II. del - darilo Tržaške knjigarne Kamniti izdelek Pavla Hro-vatina - darilo KRD Dom Briščiki Majhna lesena skrinjica-ro-čno delo - darilo Marjana Corettija iz Ricmanj 50 litrov vina - darilo Kmečke zveze 12 litrov domačega oljčnega olja - darilo prijateljev iz Prebenega Avtorska fotografija tiskana na platno mere 50x 75 - darilo fotografa Borisa Prinčiča, fotostudio BP 08 Prosek Tekoči račun Easy (saldo 750,00 evrov) - darilo ZKB Album fotografij in multi-medijski CD z letošnje Kraške oh-ceti - darilo spletnega portala www.slomedia.it 12 steklenic Vitovske Zida-rich letnik 2006 - darilo kmetije Zi-darich Praprot Lestev - darilo Pohištva Kor- sič Čevljarska popravila za vsoto 50,00 evrov - darilo Daria Slavca z Opčin 50 litrov vina - darilo kmetije Žigon iz Zgonika Košara kraških dobrot in spominkov - darilo občine Sežana Slika Kraške hiše (Srebrni relief) - darilo mladinskega odseka KD Kraški dom Aparat za peko kruha in nakupovalni bon za 100 evrov - darilo trgovine CONAD -NOVA srl in Društvene prodajalne Opčine Košara medenih proizvodov - darilo Kraškega čebelarja - turistične kmetije APIWINE iz Gabrovca Priložnostno darilo - občine Postojna Košara koroških dobrot -darujejo prijatelji pobratene občine Bilčovs Kovček za potovanje - darilo trgovine Pelletteria Roberta Opčine Nakupovalni bon v višini 150,00 evrov - darilo Body Fashion -Solarium&Esthetics na Opčinah Kamniti izdelek Paola Hro-vatina - darujeta Annamaria in Paolo Puric, Repenski Kraski par 1987 Dveletna naročnina za revijo 6krat - darilo Sklada Mitja Čuk Nakupovalni bon v višini 100 evrov za porabo v prodajalni oz. v agriturističnem obratu Bajta - Darilo Kraške domačije Bajta Sa-lež Knjižni dar - Darilo založbe Transalpina 4 nove pnevmatike - darilo podjetja Adriagomme, Obrtna cona Zgonik Ivana in Dean sta v četrtek zvečer po fantovski in dekliški še zadnjič zaplesala kot neporočen par kroma / ŠPORT Nedelja, 30. avgusta 2009 5 bazovica - Včeraj ob 1 2.50 na državni cesti št. 14 Avtomobil do smrti povozil žensko pred kasarno karabinjerjev 61-letna Mariagrazia Smocovich z Opčin je takoj izdihnila - V poletnih mesecih pri Bazovici trije mrtvi V Bazovici se je včeraj ob uri kosila, ko je bil promet zaradi številnih turistov zgoščen, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 61-letnica z Opčin. Pred kasarno bazovskih karabinjerjev je Mariagrazio Smocovich zbil avtomobil honda CRV in gospa je bila na mestu mrtva. Povzročitelj nesreče in voznik avtomobila, ki mu je sledil, sta se ustavila, toda peški ni bilo mogoče pomagati. Nesreča se je pripetila ob 12.50 pred kasarno karabinjerjev, ki se nahaja na državni cesti št. 14, nekaj deset metrov po križišču z Ulico Iga Grudna. 61-letna Maria-grazia Smocovich je prihajala iz kasarne, kjer je karabinjerjem pravkar vložila neko prijavo. Peš se je odpravila k svojemu vozilu, ki je bilo parkirano ob cesti. V smeri proti sin-hrotronu je hodila ob beli črti, ki razmejuje vozni pas, ko jo je od zadaj zadel avtomobil honda CRV modela SUV, za volanom katerega je sedel 49-letni M. M. iz Trsta (v vozilu sta bili še njegovi mladoletni hčerki). Avtomobil je privozil iz Bazovice, zaradi trenutne voznikove nepazljivosti pa naj bi za-vozil nekaj centimetrov desno. Peško je zadel z desnim zunanjim ogledalom, nato pa še z desnim bokom vozila, ki je gospo odbil v ograjo bližnje hiše. Po silovitem udarcu v glavo je ženska obležala ob cesti. Okoliščine nesreče ugotavljajo karabinjerji ba-zovske postaje in nabrežinskega poveljstva: kdo je kriv za nesrečo, včeraj še niso uradno potrdili, saj ni bilo gotovo, na kateri strani bele črte je hodila ponesrečenka. Avtomobil so zasegli. Očividec, ki stanuje v omenjeni hiši, je tedaj sedel na stopnicah pred svojim domom. Zaslišal je močan tresk, pogledal skozi ograjo in zagledal avtomobil: mislil je, da je vozilo trčilo v zid. Takoj zatem je razumel, kaj se je zgodilo, po njegovih ocenah pa avtomobil ni vozil hitro, saj je bil promet ob tisti uri upočasnjen. Honda se je ustavila po kakih dvajsetih metrih, osupli voznik je zatem baje izjavil, da ženske sploh ni videl. Rešilec službe 118 je prihitel na kraj nesreče po kakih desetih minutah, toda zdravstveno osebje ponesrečenki ni moglo pomagati. Okoliščine dogodka so ugotavljali karabinjerji in sodni zdravnik. Zaradi začasnega zaprtja ceste je bil promet med Bazovico in križiščem z nekdanjo Trbiško cesto močno upočasnjen, pa čeprav brez daljših zastojev. Karabinjerji so preusmerjali vozila na stranske ceste. Promet se je sprostil po približno 50 minutah. V okolici Bazovice je to že tretja smrt v prometu v dobrih dveh mesecih. V dveh nesrečah ob križišču pri Dragi sta 18. junija in 25. julija umrla 21 in 80 let stara avto-mobilista. (af) bazoviški junaki Osrednja slovesnost bo na bazovski gmajni V včerajšnjem poročanju o nizu prireditev Bazovica 2009, ki jih je pripravil Odbor za proslavo bazoviških junakov pri NŠK, se je vrinila neljuba napaka. Osrednja slovesnost ob 79. obletnici ustre-litve Ferda Bidovca, Franja Ma-rušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, ki bo v nedeljo, 6. septembra, bo seveda pred spomenikom na bazovski gmajni. Prisotne bo nagovorila ministrica za obrambo Republike Slovenije Ljubica Jelušič, pozdrav bo podal tudi predsednik odbora Milan Pahor, glavna govornika pa bosta član italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in poslanec v državnem zboru RS Franco Juri ter kulturna delavka iz Rezije in predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze za videmsko pokrajino Luigia Negro. Bralcem in in vsem prizadetim se za napako opravičujemo. Takoj po hudi nesreči se je ustvaril prometni zastoj, služba 118 pa kljub hitremu posegu ponesrečenki ni mogla pomagati kroma nasilje - V priredbi Zveze žensk v Italiji (UDI) Štafeta proti nasilju Za štafetno palico so si ženske izbrale amforo - V soboto bo prispela na Veliki trg I Ženska štafeta proti nasilju nad žen- skami. Tako je naslov vsedržavni pobudi, ki si jo je zamislila Zveza žensk v Italiji -Unione donne in Italia in se bo v prihodnjih dneh dotaknila tudi naših krajev. Štafeta je ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, 25. novembra lani, štartala iz sicilskega mesta Niscemi in bo po enoletnem kroženju po italijanskem polotoku 25. novembra dospela v Brescio. »Gre za neobičajno obliko ozaveš-čanja javnosti o nasilju, ki postaja iz dneva v dan hujša hiba človeštva,« je včeraj poudarila Zanette Chiarotto med predstavitvijo pobude na tržaški železniški postaji. Iz kovčka je potegnila amforo, ki so si jo pobudnice izbrale za štafetno palico. »Antična glinasta posoda z dvema ročajema je namreč povezana z vsakdanjimi ženskimi domačimi opravili,« je v imenu državne UDI pojasnila Katia Graziosi, ki je o amfori še dejala, da je posoda, kateri lahko ženske zaupajo svoje težave in svoje najintimnejše misli oz. skrivnosti. Iz njihovih sporočil izhaja želja po spremembah in po svobodi. Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat pa se je nekoliko dlje zaustavila pri nedopustnih krajevnih podatkih o nasilju, o potrebi po ozaveščanju in pomoči. Štafeta je doslej tesno povezala ženske vzdolž države, saj nasilje nima teritorialnih meja in se hkrati tiče vseh nas. Številne so ženske, ki se je udeležujejo in se med seboj soočajo. Pobuda pa je tu pri nas zadobila tudi čezmejni pridih, saj bo am-fora danes ob 11. uri romala na obisk v Koper, k prijateljem združenja enakih možnosti POEM. Slovesni štafetni sprevod bo v soboto, 5. septembra, ob 17. uri krenil iz centra proti nasilju v Ul. San Silvestro 3/5 proti Velikemu trgu, kjer bodo ob 18. uri am-foro tudi razstavili. (sas) Amfora je iz Sardinije priletela še v Furlanijo-Julijsko krajino kroma barkovlje - Praznovanje farnega patrona Veliko ljudi pri maši, na procesiji in družabnosti Kljub času počitnic in praznikov so Barkovljani in Barkovljanke preteklo nedeljo slovesno počastili svojega farnega patrona. Slovesno praznovanje župnijskega zavetnika sv. Jerneja apostola se je začelo ob 19. uri, iz lin farnega zvonika pa je še pred praznikom ubrano zvonilo in naznanjalo praznike. V za to priložnost praznično okrašeni cerkvi se je trlo ljudi, ki so prisluhnili praznični maši, ki sta jo v družbi še drugih dveh duhovnikov darovala tamkajšnji župnik Elio Stefanutti in msgr. Franc Vončina. Za lepo in slovesno mašo v slovenskem in italijanskem jeziku so bili zaslužni tudi domači pevci, ki jih je vodil Ladi Vodopivec, na orglah pa jih je ob tej priložnosti spremljal prof. Giuseppe Zubini. Farnega patrona pa so verniki tudi letos dostojno počastili z nabirko ali po domače rečeno z oferjem, ki je bil tokrat namenjen popravilu in restavraciji precej poškodovanega prapora sv. Jerneja, ki ima že več kot sto let. Na tem mestu naj namreč spomnimo, da je prapor sv. Jerneja pred kratkim natančno in odlično restavriral slikar Boris Zulian, ki je duhovnemu objektu povrnil nekdanji blišč in sijaj. Ker je bilo delo dolgotrajno in zahtevno, je celoten projekt zahteval tudi velik finančni zalogaj, ki pa so ga širokosrčni verniki menda močno ublažili z nedeljskim ofer-jem. Maši je sledila evharistična procesija. Pisana množica ljudi, od najstarejših do najmlajših, se je v prijetnem poletnem vremenu sprehodila po ulicah Moncolano, del Cerreto in Bonafata, nakar je po za to priložnost za promet zaprtem Miramarskem drevoredu sledil povratek v župnijsko cerkev. Procesija je vzbudila nemalo radovednosti mimoidočih in številnih kopalcev, ki so se ob tisti uri vračali domov, saj jo nedvomno odlikujeta poseben čar in mističnost. Množica vernikov je namreč v procesiji hodila s svečkami v rokah, župljane je ves čas spremljala molitev, za duhovno glasbeno kuliso pa so poskrbeli člani Proseške godbe, ki so za to priložnost pripravili izbran repertoar duhovnih sklad. Evharističnemu slavju je sledila še družabnost na dvorišču lani prenovljene župnijske dvorane, kjer so lahko ljudje okušali domače dobrote ter se odžejali z vodo in drugimi svežimi napitki ali pa okrepčali z dobro kapljico. Za praznično vzdušje je poskrbel tudi harmonikar Andrej Pegan. (sč) opčine - Od jutri Festival mladinske ustvarjalnosti V Finžgarjevem domu na Op-činah bo od jutri do 5. septembra Festival mladinske ustvarjalnosti, ki ga vsako leto prireja društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP). Festival je namenjen vsem mladim, ki iščejo pravo priložnost, da bi izrazili svojo kreativnost, in je nastal kot spremni program Drage mladih, letos pa se predstavlja kot samostojna pobuda. Že jutri bo na Opčinah Sejem mladinske ustvarjalnosti: od ideje do izdelka, na katerem bodo lahko mladi razstavili svoja dela, hkrati pa se bodo lahko udeležili modne revije. Od torka dalje bodo kot po tradiciji delavnice. Poleg debatne, gledališke, likovne, plesne delavnice in delavnice ličenja bodo letos še kulinarična, kantavtorska in fotografska. Izdelke bodo predstavili na zaključni predstavitvi v soboto, 5. septembra. Informacije nudijo prek elektronske pošte rast_mladika@hotmail.com ali tel. 3452669860 (Živa). Obnova signalizacije Na nekaterih mestnih ulicah bodo od jutri do petka, 4. septembra, obnavljali cestno signalizacijo. Obnova bo vedno v večernih in nočnih urah med 21. in 6. uro. Jutri zvečer se bodo začela dela na Ul. S. Francesco, na Trgu Giotti, Ul. Rismondo, Ul. Marconi, pri Stari mitnici, na Korzu Saba, Ul. Carducci, Ul. Farneto, Trgu S. Luigi, Ul. Marchesetti in Ul. Archi. V torek bodo dela na Ul. Battisti, Trgu Goldoni, Ul. Gallina, Trgu Santorio, Ul. Biasoletto, Ul. Aldegardi, Ul. Mau-roner, Ul. Felluga in Ul. Marchesetti, v sredo na Ul. Rossetti (med Ul. Giu-lia in Ul. Ginnastica), Drevoredu XX. septembra (med Ul. Timeus in Ul. Rossetti), Ul. Timeus, Ul. Carducci, Ul. dei Mille in Ul. Marchesetti ter v četrtek na Ul. Crispi, Ul. Ginnastica, Ul. Carducci, Trgu Dalmazia, Trgu Oberdan, Ul. Marchesetti in Ul. Pasteur. Na vseh prizadetih območjih bodo predhodno postavili ustrezna obvestila. Strupene rastline v vrtu Carsiana V botaničnem vrtu Carsiana bosta danes ob 16. in 17. uri vodena obiska na »poti strupenih rastlin«, med katerima bodo predstavili nekatere vrste strupenih rastlin na Krasu in v deželi FJK. Vstop je 3 evre, po znižani ceni 2 evra. Razstava o Tomizzi V palači Gopcevich bo danes ob 11. uri v dvorani Attilio Selva vodeni obisk razstave o Fulviu Tomizzi. Obisk bo vodil Gianni Cimador. Znanstveni imaginarij Znanstveni imaginarij v Grlja-nu bo danes odprt od 15. do 20. ure. Obiskovalcem bodo na voljo igre o naravnih pojavih in razstava Tem-pi&Stratempi. Za otroke pa bodo ob 17. uri na vrsti tudi delavnice Ecolab v zvezi z reciklažo rabljenih materialov. Pobuda je v sodelovanju z društvom Modidi in z videmskim centrom Re Mida namenjena otrokom od 4. do 11. leta starosti. Zahvala SKD Tabor gasilcem in vsem, ki so pomagali Po silovitem neurju od 10.avgusta, ki je povzročilo veliko razdejanje na dvorišču Prosvetnega doma in Slovenskemu kulturnemu društvu Tabor ogromno gmotno škodo, se stanje v Prosvetnem domu počasi normalizira, saj so društveni odborniki in številni prijatelji društva takoj začeli akcijo, da odstranijo vse, kar bi lahko ogrozilo varnost prisotnih. Odbor SKD Tabor se zahvali vsem, predvsem pa gasilcem openske postaje, ki so opravili nenadomestljivo delo in dejansko omogočili, da je čistilna akcija lahko stekla. Vendar je dela še veliko in vsaka pomoč bo še kako dobrodošla. Društveni odbor pripravlja 10. septembra 2009 tudi solidarnostno podporni koncert - glasbeni maraton za Prosvetni dom, na katerega se je odzvalo že lepo število domačih ansamblov in posameznikov, prijateljev našega društva. Vsem najiskrenejša hvala. Odbor SKD Tabor 6 Nedelja, 30. avgusta 2009 TRST Včeraj danes Danes, NEDELJA, 30. avgusta 2009 SREČKO Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.23 - Luna vzide ob 17.14 in zatone ob 0.00 Jutri, PONEDELJEK, 31. avgusta 2009 RAJMUND VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,2 stopinje C, zračni tlak 1012,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27,1 stopinje C. OKLICI: Alessandro Roveredo in Fran-cesca Di Tommaso, Federico Mangia-galli in Anna Karolina Jagiello, Antonio Pezzella in Rosa Marzano. [13 Lekarne Nedelja, 30. avgusta 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, ul. Fabio Severo 122, ul. Mazzini 43, Žavlje - ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040/212733. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040/302800, ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - ul. Flavia 39/C - 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, ul. Fabio Severo 122, ul. Mazzini 43, Žavlje - ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040/631785, Od ponedeljka, 31. avgusta do sobote, 5. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Capo di piazza Mons. Santin 2 -040/365840, ul. Commerciale 21 -040/421121, Milje - Lungomare Vene-zia 3 - 040/274998, Opčine - ul. Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - ul. Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040/767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino »Neslavne barabe«; 15.20, 17.20, 19.20, 21.20 »Vse moje bivše«; 14.50, 16.40 »G-Force 3D«; 17.00 »Harry Potter in Princ mešane krvi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri«; 11.00, 14.30, 16.15 »Alieni in soffitta«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il messagge-ro«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30 »II mi-stero della pietra magica«; 18.15, 20.15, 22.15 »S.Darko«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Coraline e la porta magica«; 17.40, 19.05, 20.30, 22.15 »Smile«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 2: 15.15, 18.00, 19.45, 21.30 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 3: 15.50, 17.50, 20.00, 22.00 »S. Darko«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Il messaggero«; Dvorana 5: 16.00, 18.00 »Alieni in soffitta«; 20.00, 22.00 »Sex movie in 4D«. Čestitke Dobrodošel bratranček Marko Z Irino, Andreo in Kristianom se veselita Ingrid in Lajris, Marku pa želita, da bi čimprej zrasel v veselega fanta. Veselju in voščilu se pridružujejo vsi domači. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri 3D«. ARISTON Poletna arena: 18.15, 21.00 »La donna di nessuno«. CINECITY - 11.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.10, 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri 3D«; 11.10, 12.10, 13.10, 14.10, 15.10, 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 20.10, 21.10, 22.10 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 2D«; 15.00, 20.00, 22.00 »Il messaggero«; 18.15, 22.05 »S.Darko«; 11.00, 12.45, 14.30 »Il mistero della pie-tra magica«; 10.55, 13.00, 14.50, 16.30, 20.20 »Alieni in soffitta«; 16.15, 18.20, 20.20, 22.20 »Sex movie in 4D«; 11.00, 17.00 »Harry Potter e il Principe mez-zosangue«. FELLINI - 16.30 »Harry Potter e il principe mezzosangue«; 19.30, 21.45 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Le 13 rose«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cheri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Fa la cosa sbagliata«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 21.50 »Zack in Miri snemata pornič«; 18.30, 21.30 Hip, hip, hura! Zdaj Kristian bratca ima. Z mamico Irino in očkom Andreo se vsi veselimo, malemu Marku pa vso srečo želimo. Sedmakovi in Ronerjevi Dobrodošla Mila Mamici Alexi in očku Daliborju želiva mirne noči, mali zdravja, veselja in veliko sreče. Nona Neda in nono Filippo Draga Irma in Savino Za vse vajine pomembne obletnice: rojstva, poroke in upokojitve, vama iskreno čestitamo in iz srca želimo, da bi božji blagoslov in sreča vaju spremljala vse življenje. Zbor sv. Vincencija in prijatelji IVANI in DEANU uščemo, da bi blo u Lazerskem ku'te zmjri dosti srečnh dni. In drgače ku je? Pupe z Repentabra. Novoporočencama IVANI in DEANU želimo na skupni življenjski poti mnogo sreče in veselja, nonota Angelo in Klara, teti Suzy in Manuela z družinami ter stric Milko z ženo Emo. Dragi ROŽI KORADIN srečen 90. rojstni dan želimo, da bi se še dolgo z nami družila in veselila, mlada v srcu in na licu, iz srca kličemo v en glas Roži in prijateljice. SAVINO se kot fantič drži, čeprav jih danes 70 slavi. Z biciklom po Rocolu hiti, po vrtu dela, zaliva, po hiši barva in popravlja, da nihče za njim ne stoji. Naj še tolko let ljubi Bog nad njim bdi, da z njim se bomo veselili vsi, mu voščimo mi. Žena Irma, Jordan s Cristino, poseben poljubček od malega Erika. Na Proseku slavi častitljivi rojstni dan draga SILVICA. Iz vsega srca ti voščiva vse najboljše ter ti želiva še veliko lepih in zdravih let. Šantla Vojka in Sonja. T'manjša in t'nejvč tiha si zmjri bla, ma u cjrkvi bš prva rekla »ja«! Use nejbulše! Sošolci z Repentabra. Draga Dean in Ivana, ko korak usmerjata na skupno pot, naj sreča vaju spremlja vsepovsod. Le tam, kjer se rodita ljubezen in spoštovanje, uresničijo se vse skrite sanje. Naj bodo vajine sanje čim lepše, vama iz srca želimo, starši ter brata Peter in Dario z družino Ob poroki moje Tiziane, se globoko ganjena in hvaležna, zahvaljujem vsem vam, ki ste nepričakovano in velikodušno, njej izkazali naklonjenost, meni pa pomoč. Zmaga Danes praznujeta ¿Unto, ftaraha. î^cra in, Silvcvu* Da bi ¡¡ma življenje še naprej nudilo mir, ljubezen, zdravje in veselje v domačem krogu jima želijo Marko, Martina, Franco in Mara S Izleti ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.avgusta. Po skupni sv.Maši na Bar-bani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na Sv.Goro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Proseka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Sesljana ob 7.40. Povratek okrog 20.30. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na telšt.: 040220693 ali 347-9322123. S Mali oglasi PRISRČNE DVOMESEČNE MUCKE iščejo ljubitelja živali, ki bi jih rad sprejel na svoj dom. Info: 349-8406206. GOSPA išče službo kot negovalka starejše osebe, 24 ur dnevno. Tel. 040251231. GRELEC za kurilno olje, znamke lamborghini - calor, KM 0,83, v izredno dobrem stanju prodam. Cena: 220,00 evrov. Tel. 040-208989. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah, št. 133, odprla osmico. Vabljeni sta na domač prigrizek! KRASNE KUŽKE mešančke, majhne rasti, podarimo resni osebi, ljubitelju živali. Tel. 333-6486500 v večernih urah. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dvomesečne stare psičke. Tel. št.: 040229224. NOVA PEČ NA DRVA - Unical Foku-lus - z garancijo (1.700,00 ), proda- / nttjpHitlc- Sloven-sko kullurno društvo Krasno po1|e G rot a na, Pesek, Draga rabi no IradlctDnntnl t5t/iXferti6 rvj hi vnöki j rtih. 4., 5+ in 6h septembra 2009 Pad pokroviteljstvom ¡n v sodelovanju z obi^nama Dolina m H rpelfB-Kozina « okviru pobude »ODPRTA MÉ1A* V NQVéM ČASU ■ OBČINA ^^DÖLIHJI * aičiru HtPTLJE kílliwi ZKB © jam Telšt.: 346-1481428. PRIDITE SI nabiratsami češplje, naravne, biološke: 5,00 evrov za 10 kg. Tel. št.: 040-576116. PRODAJAM stanovanje, ul. Giuliani. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. Klimatizirano in z centralnim ogrevanjem. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št. 3485289452. PRODAJAM motor, znamke honda cbr 125 r, letnik 2007, prevoženih 7.400 km, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Klicati na št. 334-2984054. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM grozdje za vino. Tel. 040280674. PRODAM črno in belo grozdje v dolinski občini. Možen prevoz. Tel. 3382639849. PRODAM knjige za vse razrede Klasičnega liceja. Tel. 349-6236171. PRODAM njivo v Boljuncu, 1.340 kv.m. Tel. 040-280910. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo, znamke buderus, 40.000 kal. Tel. 040-226420 ob uri obedov. PRODAM posodo za grozdje »bdenj« za 10 kv.; železna vrata 2x80 cm ter hladilnik detroit s tremi predali. Vse v odličnem stanju. Tel. 040-814212. PRODAM vse potrebno orodje za pridelovanje vina. Tel. 040-280910. PRODAM štedilnik na drva, v dobrem stanju, dolžina 1 m. Tel. 338-7318445. PRODAMO grozdje po ugodni ceni, tel. št.: 347-6915635. V BLIŽINI Senenega trga (P.zza Forag-gi) oddajam opremljeno stanovanje; kuhinja, ena soba, kopalnica in shramba. Tel. 040-948080. V SEŽANI prodam stanovanje z vrtom in garažo. Pogled odprt. Informacije na tel. št.: 040-229343 ob večernih urah. HI Osmice OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040229439. OSMICO je odprl Milič Stanko v Zgo-niku. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medjavas 21. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Toplo vabjeni. Tel. št.: 040-299800. V REPNU je odprl osmico Renzo Tavčar, Repen 42. S Poslovni oglasi OB PRILIKI KRAŠKE OHCETI je v Rep-nu odprta osmica pri Batkovih. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-327240. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.št.: 040229270. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drev. Campi Elisi 59, Milje -Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - drž. cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drev. 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 , Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Drž. cesta 202, Ul. Carnaro - Drž. cesta 202 km 3+0,67, Opčine -križišče, Kraška pok. cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. GROZDJE cabernet-sauvignon, rebula, malvazija, sauvignon prodam, možna dostava. 00386-(0)31270149 PRODAM GROZDJE - belo in črno ter mošt. Tel. 00386-41216542 SV. JAKOB BLIZU TRGA prodam opremljeno stanovanje: dve spalnici, bivalna kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Samostojno ogrevanje. Tel. ali SMS: 329-1099409 IŠČEMO KUHINJSKO POMOČNICO/KUHINJSKEGA POMOČNIKA IN NATAKARICO/NATAKARJA za delo ob koncu tedna. Tel.: 348-3721844 PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Tel. 00386-31837218 V BARU PRI BOJANI V KRIŽU - v petek, 4. septembra, od 20.30 dalje zabava s TREMI PRAŠIČKI. Loterija 29. avgusta 2009 Bari 22 11 6 7 56 Cagliari 62 58 81 69 67 Firence 57 51 83 82 76 Genova 63 87 81 15 74 Milan 61 43 4 46 65 Neapelj 20 70 79 39 45 Palermo 75 52 33 5 1 Rim 60 73 50 81 58 Turin 59 7 77 81 67 Benetke 28 88 68 56 42 Nazionale 34 29 33 24 71 Super Enalotto Št. 104 15 19 26 34 67 69 jolly 50 Nagradni sklad 7.324.721,12 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 42.841.363,78 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 26 dobitnikov s 5 točkami 42.258,01 € 3.045 dobitnikov s 4 točkami 360,82 € 124.670 dobitnikov s 3 točkami 17,62 € Superstar 77 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 20 dobitnikov s 4 točkami 36.082,00 € 622 dobitnikov s 3 točkami 1.762,00 € 9.151 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 59.106 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 126.695 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Nedelja, 30. avgusta 2009 7 Bambičeva Galerija p r! rij Ci od(3Tl je raitlove Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi -Tri desetletja izrazov Drage Uvodna beicdo ijij Mnridant. V ¿odelo*imiu t D5I n T^iM s prispevlfoiTi Trsi Hl^iOVINClA -TFUESTE V S, sifiltiribra 2D09 ob U-uri. Oglerf do 20. seplembra 2D0?. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE FRANA MILČINSKEGA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek 31. avgusta, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, ul. Guar-diella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas! RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. RAVNATELJSTVO LICEJA Antona Martina Slomška obvešča dijake, da se bodo preverjanja za odpravljanje primanjkljajev odvijala v ponedeljek, 31. avgusta, po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da bo 1. seja zbora učnega osebja v torek, 1. septembra ob 9.00. DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča profesorje, da bo v torek, 1. septembra, ob 10.30 prva seja celotnega profesorskega zbora. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da bo seja profesorskega zbora v torek, 1. septembra ob 11. uri. RAVNATELJSTVO LICEJA ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bo prva seja Profesorskega zbora v torek, 1. septembra, ob 8.30. RAVNATELJSTVO SREDNJE ŠOLE KOSOVEL poroča, da bo prva seja profesorskega zbora na sedežu šole dne 1. septembra, ob 11. uri. SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN v Na-brežini sporoča, da bo 1. seja profe- sorskega zbora v torek, 1. septembra ob 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da bo prva seja celotnega zbora učnega osebja v torek, 1.septembra, ob 11.30 na sedežu v ulici Caravaggio 4. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI SIMONA GREGORČIČA V DOLINI se bo pouk začel v ponedeljek, 7. septembra. ob 7.45. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI Igo Gruden v Nabrežini se bo pouk začel v torek, 8. septembra, s sledečim urnikom: 7.45 -13.15. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah (Finžgar, Milčinski in Župančič) začel v sredo, 9. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih (Lo-njer in Barkovlje) bo tudi stekel 9. septembra, prvi teden od 8. do 12.30 brez kosila. Pouk na srednji šoli Ciril in Metod (Sv. Ivan in Katinara) bo stekel 10. septembra od 8. do 13.30. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da se bo pouk v vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah ravnateljstva pričel v četrtek, 10. septembra ob 8.00. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. □ Obvestila KULTURNO DRUŠTVO Mešani pevski zbor Sežana vabi v sezoni 2009/10 k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak torek od 20. do 22. ure. Informacije na tel.št.: 031-369859. Vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Jerneja, ki bo danes, 30. avgusta v Mač-koljah. Ob 17. uri bodo v cerkvi litanije Matere Božje, sledila bo procesija na Meteži-co, kjer bo sv. maša na prostem. Po maši bo koncert mladinskega zbora iz Vogelj na Gorenjskem. V slučaju slabega vremena bo praznovanje potekalo v župnijski cerkvi. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko počitnikovanje v Šmarjeških toplicah danes, 30. avgusta ob 14. uri iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača s postankom na Opčinah, avtobusna postaja na Dunajski cesti ob 14.15. Udeležencem priporočamo točnost in želimo priletno počutje! OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo iz- tj hra i LdLl-t rvL-11 i AdrtAKiA.nfi*- Slovenska turistična agencija ADRIATICA.NET iz Trsta prireja INFORMATIVNI DAN na temo: Terme Zreče se predstavljajo * V četrtek 3. septembra bo obratovala pred slovensko turistično * agencijo Adriatica.net, na ulici San Lazzaro 13, od 10. do 19. ure, * predstavitvena stojnica Term Zreče. Ob informacijah pa šekahAAula, iz katerega bodo srečneži izžrebali ankhalm naqhadst: od tajske masaže stopal, kosila na Ribnikih Stranice, do vstopa v Savno vas... Ne zamudite enkratne priložnosti in igrajte na kolo sreče: samo na ta način si boste zagotovili zastonj nepozabno storitev Termalnega centra Zreče! ADRIATICA.NET - CENTRO VIAGGI SRL FIRST&LAST MINUTE ADRIATICA.NET Tel. 040 637025 - Ulica San Lazzaro, 13 - Trst (Ts) - www.lastminutecenter.it posojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. V IGRALNEM KOTIČKU PALČEK v Naselju sv. Mavra 124 (Devin Nabrežina) so odprta vpisovanja za tečaj plesne telovadbe za mamice in otroke. Za informacije tel. 040-3480325. ŽENSKA PEVSKA SKUPINA KD IVAN-GRBEC začenja sezono z novim izvirnim programom. Prva vaja bo v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljene k sodelovanju nove pevke. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheerdan-cemillenium.com. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 3331176331 (Nidia). OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden bo za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040-226841 (Sandra) ali 040226480 (Zdenka) po 20.uri. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta v ponedeljek, 31. avgusta, po običajnem urniku. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo vadba pilate-sa in telovadbe za zdravo hrbtenico, po avgustovskem premoru, ponovno začela v torek, 1. septembra ob 18. uri. Za nove tečajnice bo srečanje isti dan, ob 17.30 v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo prva vaja v torek, 1. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. Vabljeni tudi novi pevci in or-kestraši. OLIMPIK KLUB DOLINA obvešča, da odpre fitness v sredo, 2. septembra. Tečaj yo-ge bo od 19. do 20.30, prva lekcija je brezplačna. Info. na tel. št. 347-1796350. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo 2. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, v ulici Sv. Frančiška 20. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na družabnost z glasbo, ki bo v petek, 4. septembra, na sedežu društva od 19. ure dalje. Poskrbljeno bo za prigrizek. Informacije in prijave na sedežu društva Mi-ramarski drevored, 32 - do srede 2. sep- tembra od 19. do 20. ure (040 422696, e-pošta tpkcntsirena@libero.it). ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča, da bo z vajami začel v sredo 2. septembra. Vaje bodo potekale od 20.00 vsako sredo v prostorih Glasbene matice Trst, ul. Mon-torsino, 2 in vsak petek v prostorih Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Vabljeni k sodelovanju nove pevke in pevci. Za informacije: +39 328-7012371. DRUŠTVENI BAR SKD TABOR v Prosvetnem domu na Opčinah ima nova upravitelja. Carlo in Kristijan Ferfoglia vabita člane, prijatelje in znance na otvoritev, ki bo v soboto, 5. septembra od 18.00 dalje. ORGANIZACIJSKI ODBOR za proslavo bazoviških junakov, vaške organizacije iz Bazovice, TPPZ Pinko Tomažič in Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat iz Ljubljane (dir. Mateja Mavri) v soboto, 5. septembra 2009 ob 20. uri v Bazo-vico-Športni center Zarja. SKD GRAD od Banov, vabi na »Šagro pod kostanji«, ki bo v soboto, 5. in nedeljo, 6. septembra, na vaškem trgu pri Banih. Topli vabljeni! 0 Prireditve SKD VIGRED vabi na ogled veseloigre »Ke-kec gre na morje«, v izvedbi skupine Kraški ovčarji v sredo, 2. septembra, ob 20.30 na šolskem dvorišču v Šempolaju (na prostoru pod vtrcem). OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Mar-telanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. ZAHVALA Ob smrti naše predrage Celeste Zavadlal vd. Legiša se zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njenemu spominu, jo pospremili na poslednji poti in z nami sočustvovali. Svojci ZAHVALA Emilio Luksa (Milko) Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Svojci Prosek, 30. avgusta 2009 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine ZAHVALA Marija Križmančič por. Grgič Zahvaljujemo se gospodu župniku Škerlju, pevcem, nosilcem sveč, cvetja in križa, gospe Zori za organizacijo, darovalcem cvetja in prispevkov v dobrodelne namene ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Družina Bazovica, 30. avgusta 2009 t Zapustil nas je naš ljubljeni Leandro Coretti Žalostno vest sporočajo žena Nadja, hčerka Marina z Robertom ter vnuka Massimo in Andrea z Eliso Pogreb bo v torek, 1. septembra, ob 9.50 iz ulice Costalunga v ricmanjsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Ricmanje, Trst, 30. avgusta 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec Zadnji pozdrav dobremu bratrancu in botru Leandru Livija in Marko Ob boleči izgubi dragega Leandrota se žalovanju svojcev pridružujeta Vanja in Sandra z družinama Še zadnji pozdrav prijatelju Matjaž z družino t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga Maria Zeriali (Mira) Žalostno vest sporočajo družini Mauro in Pontel ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 31. avgusta, ob 9.50 iz ulice Costalunga v cerkev v Bo-ljunec. Boljunec, Aiello del Friuli, 30. avgusta 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec ZAHVALA Angela Ravbar Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala g. Antonu Bedenčiču za občuten obred, nosilcem cvetja in krste ter dr. Nevi Danev. Svojci Repen, 30. avgusta 2009 ZAHVALA Anica Renčelj vd. Bole Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku in ste na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Svojci Opčine, 30. avgusta 2009 ZAHVALA Ivan Meulia Najlepša zahvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam bili ob strani. Žena Marta ter hčerki Tea in Silva 8 Nedelja, 30. avgusta 2009 TRST / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Tristo tisoč evrov za ureditev struge Z Dežele zelena luč in denar za poseg ob Kornu V ulici Catterini bodo potok prekrili, v drugih točkah bodo preprečili zastajanje vode V prvih septembrskih dneh se bo začel poseg za prekritje in ureditev struge potoka Koren. Tako zagotavlja deželni odbornik Riccardo Riccardi in pojasnjuje, da je dežela že zagotovila potrebnih 300.000 evrov. S posegom bodo preprečili zastajanje onesnažene vode, ki še predvsem v poletnih mesecih strašno smrdi, poleg tega pa bodo strugo potoka prekrili, in sicer v ulicah Catterini in Oria-ni ter v predelu, ki teče pod ulico Brass. V prejšnjih dneh so si skupaj z osebjem občinskega urada za okolje ogledali strugo Korna tehniki deželne civilne zaščite, ki bo poseg tudi uresničila. Med ogledom so ugotovili, da voda zastaja takoj zatem, ko potok prečka državno mejo. Koren je v Novi Gorici že ujet v cementni oklep in popolnoma prekrit, potem ko potok prečka državno mejo, pa nekaj metrov teče pod milim nebom. Ker na tem območju potok močno zaudarja, civilna zaščita bo poskrbela za prekritje struge z začasno kritino. Sredi avgusta sta si potok ogledala tudi deželni odbornik Riccardo Riccardi in goriški župan Ettore Romoli, takrat pa so tehniki, ki so ju spremljali, ugotovili še nekaj točk, kjer voda stagnira. Posebno močno zaudarja v t.i. dolini Korna, kjer voda priteče na dan in struga potoka ni več prekrita s cementom. Na tem območju je potok z leti izpodjedel temelje in porušil okrog dvajset metrov svojih cementnih bregov. Na tem predelu bodo tehniki civilne zaščite prenovili obstoječe odtočne cevi, medtem ko bodo nov odtok uresničili v bližini državne meje s Slovenijo, tako da bodo vodi zagotovili hitrejši pretok. Kot znano se poleg novogoriških greznic izliva v Koren še 187 goriških grezničnih odtočnih cevi. Ko se bo poseg civilne zaščite zaključil, bo voda hitreje odtekala in iz struge ne bo več smrdelo, sicer pa bo Koren še naprej izredno onesnažen. (dr) gorica - Med dopoldansko nevihto Strela zadela cipreso ob glavnem pokopališču Nad Gorico se je včeraj dopoldne raz-besnela nevihta. Še ob 7. uri zjutraj je nad mestom sijalo sonce, medtem ko so približno poldrugo uro kasneje črni oblaki prekrili nebo. Kmalu zatem se je vlil dež, ki ga je spremljalo močno grmenje. Padlo je tudi nekaj strel, ena izmed teh je zadela cipreso ob robu go- Gasilec gasi cipreso, ki jo je zadela strela bumbaca riškega glavnega pokopališča. Drevo se je vnelo, gasilce pa je poklicala na pomoč ženska, ki je prinesla šopek cvetlic k nekemu grobu. Takojšen poseg gasilcev je preprečil, da bi cipresa popolnoma zgorela; kljub temu bo po vsej verjetnosti treba drevo posekati, saj je je ogenj očrnil večji del njegovih vej. gorica Trije utajevalci prikrili državi 10 milijonov Goriška finančna straža tudi avgusta ni počivala. V prejšnjih tednih je namreč pokrajinsko poveljstvo, ki ima sedež v ulici Diaz v Gorici, odkrilo tri popolne davčne utajevalce, ki so vodili podjetje na območju goriške pokrajine. Podjetniki, ki so delovali v gradbenem sektorju in na področju proizvodnje kovinskih struktur, niso prijavili državni blagajni skupno 10.500.000 evrov. Na podlagi podatkov, ki jih je med preiskavo zbrala finančna straža, je trojica podjetnikov utajila za približno 1.500.000 evrov davka na dodano vrednost ter se je izognila tudi plačevanju dodatnih 700.000 evrov davkov. »Finančna straža je kontrole in preverjanja v mesecu avgustu še zaostrila. Goriško poveljstvo se je osredotočilo predvsem na podjetja, ki imajo sedež na območju goriške pokrajine. S primerjavo podatkov in kontrolami, ki jih na teritoriju opravljajo patrulje, je osebje finančne straže odkrilo tri popolne davčne uta-jevalce,« so sporočili s poveljstva v ulici Diaz in nadaljevali: »Vsi trije utajevalci so bili prijavljeni pristojnim sodnim oblastem zaradi fakturiranja neobstoječih storitev, prikrivanja in uničevanja knjigovodskih listin in utaje davkov.« (Ale) »Slovenci smo prišli do svoje države zlasti s svojo kulturno upornostjo. Kultura je dala tisto ključno identiteto, na katero se je naslonila slovenska samozavest vse od prvih zametkov naše zamisli o samostojnosti do danes, ko svojo samostojnost združujemo z drugimi svobodnimi in suverenimi narodi,« je pred začetkom letošnjih Kogojevih dnevov v petek zvečer na Kontradi v Kanalu ob Soči povedal slavnostni govornik, predsednik vlade Borut Pahor. Poudaril je tudi, da prireditev s tridesetletno tradicijo, ki je bila inspiracija za številne druge podobne festivale po Sloveniji, presega lokalno kulturno okolje in je na obrobju slovenskega naroda še kako pomembna. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik Sveta Kogojevih dni Ciril Zlobec in župan občine Kanal ob Soči Andrej Maffi, ki je ob tej priložnosti Ljudmili Zimic, predsednici Prosvetnega društva Soča Kanal, ki je boter prireditve, podelil občinsko plaketo. Jubilejni mednarodni festival sodobne glasbe se je začel z otvoritvijo dvojne razstave v galeriji Rika Debenjaka. Gre za likovno razstavo Goriški likovni krog, na kateri je na ogled 15 del Vena Pilona, Lojzeta Spazzapana in Ivana Čarga. Večina jih prihaja iz stalne zbirke Pilonove galerije v Ajdovščini, tri dela Ivana Čarga pa je za to priložnost posodil zbiratelj Vanja Lokar iz Trsta in dve od njih sta prvič predstavljeni v javnosti. Poudarek je na portretih umetnikov, ki so zaznamovali goriški prostor v obdob- ju med obema vojnama. Poleg tega je na ogled tudi razstava z naslovom Slovenski tisk v Gorici. Kot je povedala Maja Marinkov-ska iz ajdovske Pilonove galerije, so na idejo za pripravo obeh razstav skupaj z galerijo Rika Debenjaka in kulturnim centrom Lojze Bratuž iz Gorice prišli že ob zaključku lanskih Kogojevih dnevov, ko so razmišljali, kako obeležiti letošnjo trideseto obletnico. Povedala je še, da bo v Kanalu razstava na ogled do 19. septembra, potem pa se bo preselila v kulturni center Lojze Bratuž in v Pilonovo galerijo. Irene Mislej iz Pilonove galerije, ki je v petek zvečer zbranim predstavila razstavo, je poudarila, da ima slednja le simbolično, majhno število del. »S tem smo želeli opozoriti na nujno potrebo po tem, da se v sodelovanju z likovnimi ustanovami na Goriškem lotimo velike antološke razstave umetnosti 20. stoletja na tem območju. Sosedje onkraj meje so to že naredili, mi pa smo v zamudi,« je pojasnila. V zvezi z drugim delom razstave, ki predstavlja slovenski tisk v Gorici od leta 1918 do leta 1940 pa je povedala, da dokumentira žalostni čas, ko je fašizem slovensko besedo obsodil na izumrtje, kar je med Slovenci vzbudilo izredno iznajdljivost pri izdajanju knjig, pri pisanju visoke in ljudske literature, založniki pa so v to ustvarjanje vključili tudi likovne ustvarjalce. Ob odprtju razstave sta izšla tudi katalog o Slovenskem tisku v Gorici in zloženka o goriškem likovnem krogu. Nace Novak kanal - 30. Kogojevi dnevi so se začeli z razstavo Goriški likovni krog med obema vojnama S kulturno upornostjo do države Borut Pahor izpostavil pomen kulture za utrjevanje slovenske samozavesti - Razstavo bodo postavili na ogled tudi v goriškem centru Lojze Bratuž gorica - SSk Kaj pa dvojezični smerokazi? Zakaj se goriška občinska uprava še ni izrekla v zvezi s postavitvijo slovensko-italijanskih smerokazov, ki jih na nekaterih odsekih pokrajinskih cest ponuja goriška pokrajina? Odgovor bodo občinski svetniki SSk Božidar Tabaj, Silvan Primosig in Ma-rilka Koršič poiskali pri goriškem županu Ettoreju Romoliju in odborniku Stefanu Ce-retti, na katera so naslovili svetniško vprašanje. Goriški občini je pokrajina že pred meseci ponudila možnost postavitve slo-vensko-italijanskih smerokazov na cesti skozi Štandrež in na cesti, ki pelje z Oslavja proti Števerjanu, uradnega odgovora, ki ga je večkrat zahteval goriški pokrajinski odbornik in občinski svetnik Marko Marin-čič, pa ni še prejela. Možnost postavitve večjezičnih smerokazov znotraj naselij oz. na odsekih pokrajinskih cest, za katere so pristojne občine, je pokrajina ponudila tudi ostalim upravam, ki spadajo v območje izvajanja zaščitnega zakona 482/1999. Soglasje so dale tri slovenske občine, pa tudi Ronke, Krmin, Gradišče, Šlovrenc, Mariano, Dolenje, Medea, Moraro in Koprivno. »Nameščanje dvojezičnih cestnih oznak na občinskem teritoriju je predvideno tako v zakonu 482/99 kot tudi v zakonu za zaščito slovenske narodne skupnosti 38/01,« pišejo svetniki SSk Romoliju in Ce-retti in dodajajo: »Zato prosimo, da nas seznanite z odločitvijo občine Gorica glede namestitve cestnih oznak v slovenskem jeziku na goriškem občinskem teritoriju, kot je to predvideno na podlagi zakona 482/99, ter da nas seznanite z razlogi, na podlagi katerih se občina Gorica še ni odzvala na pisma pokrajine Gorica.« Goriška pokrajina je s ponudbo, ki jo je naredila občinam, želela dopolniti poseg, ki ga je začela izvajati decembra. Iz dotacije zakona 482/1999 je namreč iztržila 106.000 evrov, ki so bili namenjeni večjezičnim tablam in smerokazom. Podjetje, ki so mu zaupali dela, je namestilo preko 200 cestnih znamenj na vseh pokrajinskih cestah, ki so speljane po območju izvajanja zaščitnega zakona 482/1999, ker pa je na izklicni ceni za poseg naredilo popust, je pokrajina prihranila 26.000 evrov. Na Marin-čičevo pobudo je pokrajina predlagala deželi, da bi preostali denar izkoristili za namestitev večjezičnih tabel še na območjih, za katere so pristojne občine, FJK pa je dala zeleno luč. (Ale) Borut Pahor med ogledom razstave v Kanalu foton.n. gorica - Četrtek Čezmejno srečanje o novi gripi V četrtek, 3. septembra, ob 18. uri bo v bivši šoli za bolničarje v ulici Vittorio Veneto v Gorici čezmejno javno srečanje na temo prašičje gripe. Prireja ga goriška sekcija federacije zdravnikov FIMMG v sodelovanju z goriškimi in novogoriškimi ustanovami, sodelovali pa bodo izvedenci z obeh strani meje. Spregovorili bodo Luigi Donatoni, direktor oddelka za prevencijo goriškega zdravstvenega podjetja, predstavnik Zavo-daza zdravstveno varstvo Nova Gorica Marko Vudrag, splošna zdravnika Laura Zulli in Roberto Vallini, moderator srečanja pa bo goriška pokrajinska tajnica federacije FIMMG Adriana Fasiolo. Prisotni bodo tudi deželni tajnik federacije FIMMG Rosario MagazzuJ goriška občinska od-bornica Silvana Romano, predstavnik županov iz južnega dela Goriške Mario Schiavon, novogoriški podžupan Matej Arčon in podžupan iz Šempetra Zvonko Mavrič. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. avgusta 2009 1 3 gorica - Fotografsko srečanje »6 za eno ... razstavo« V objektiv ujeli dežne kapljice Skupina 75 prispevala z instalacijo - Razstava na ogled do 11. septembra Pogled skozi okno, ko po steklu polzijo dežne kaplje, temni oblaki, ki napovedujejo neurje, mesto, ki se zrcali v luži, zaljubljenca, ki se skrivata pod dežnikom. Te in druge »mokre« utrinke so s svojimi objektivi ujeli in ovekovečili člani šestih fotoklubov, ki sodelujejo pri letošnjem fotografskem srečanju »6 za eno ... razstavo«. Ekspozicijo so včeraj odprli v galeriji kulturnega centra Lojze Bratuž, ki je poleg Koordinacijskega odbora Združenja fotoklubov goriške pokrajine tudi pokrovitelj pobude. Skupna razstava petih goriških fotoklubov, katerim se vsako leto pridružijo tudi novogoriški prijatelji, so letos priredili že enajstič. Rdeča nit letošnje razstave, za odprtje katere bi glede na včerajšnje vremenske razmere ne mogli izbrati primernejšega dne, je dež. Vsak s svojimi občutki in pogledi so atmosfere, ki jih dež ustvarja, prikazali člani fotokluba Skupina 75 iz Gorice, fo-tokrožka Castrum iz Gradeža, krožka Circolo Fotografico Isontino iz Gorice, fotokluba Il Torrone iz Romansa, skupine Lo scambio iz Gorice, fotokluba iz Ločnika in fotokluba iz Nove Gorice. Tudi letos so člani Skupine 75, ki pri skupni razstavi navadno sodelujejo z instalacijo, poskrbeli za presenečenje. Namesto dežnih kapljic visi s stropa galerije centra Bratuž 150 črno-belih fotografij formata 10x10, na katerih so člani skupine z digitalnimi aparati podali podobe sveta ob dežju. Pod fotografije so namestili velik ekran, na katerem se vrti nekajminutni film Hijacinta Jusse. Posnetki prikazujejo radost in igro štirih otrok, ki v družbi psička pljuskajo po luži. Ob instalaciji in fotografijah ostalih fotoklubov gre omeniti tudi simbolno kompozicijo Loredane Prinčič, ki je z bršljanovimi listi prekrila dežnik, nanj pa je pritrdila še šest zelenih flamin-govcev. Včerajšnjega slovesnega odprtja se je v galeriji kulturnega hrama na drevoredu XX. septembra udeležila množica ljubiteljev fotografije, ki so jih nagovorili predsednica centra Bratuž Franka Žgavec - le-ta je spomnila, da se s tem dogodkom tudi začenja sezona kulturnega centra Bratuž -, predsednik koordinacijskega odbora združenja fotoklu- sovodnje - Odšla priljubljena domačinka Množično slovo od Fani Češčut V Sovodnjah se je prejšnji torek ganjena množica domačinov poslovila od Fani Češčut. Pokojnica se je rodila v Sovodnjah 2. oktobra leta 1923 v družini Sebastjana in Frančeske Nanut. Bila je sestra pokojnega sovo-denjskega župana Jožefa Češčuta. Njeno življenje ni bilo lahko: v otroštvu je zgubila mamo, pri enajstih letih še očeta. Z bratom Jožefom sta ostala sama, živela sta pri bližnjih sorodnikih in se preživljala s kmetijo. Po drugi svetovni vojni je šla služit kruh v Follonico kot dekla pri zdravniku. Ob povratku domov se je zaposlila v vaškem vrtcu kot kuharica, v 60. letih pa v tiskarni Lucchesi. Leta 1966 je bila med ustanovitelji tiskarne Grafica Goriziana. Od leta 1979, ko so tiskarno prevzeli sedanji lastniki, se je v njej zaposlila in v knjigoveznici delala do upokojitve. Fani ni bila poročena: ko je bila stara 19 let, je njen zaročenec umrl naravne smrti. Ostala mu je zvesta do konca življenja. Živela je na lastnem domu skupaj z bratom in svakinjo Marijo. Zelo navezana je bila na družini Pelicon in Tomsič, za katere Fani Češčut je bila kot družinski član. Bila je aktivna članica kulturnega društva So-vodnje, v katerega se je vključila takoj po drugi svetovni vojni in sodelovala v dramski družini. Do zadnjega se je udeleževala prireditev v domačem kulturnem domu. Včlanjena je bila tudi v društvo Slovenskih upokojencev za Goriško: zelo rada se je udeleževala izletov, tudi tistih, ki jih prireja naš dnevnik. Bila je mirna, ponižna žena, ki se ni nikoli izpostavljala. Vse slabosti je znala spremeniti in poiskati dobro plat. Vsem je po svojih močeh rada pomagala in za vsakogar našla prijazne besede. devetaki - Novo partizansko obeležje Zmagoviti boj povezal Slovence in Italijane Z včerajšnjega odprtja razstave bumbaca bov goriške pokrajine Giovanni Viola in deželna predstavnica federacije FIAF Sora Scilla. Za še prijetnejše vzdušje je na odprtju poskrbel Jari Jarc, ki je na svojo harmoniko zaigral Bachov kontrapunkt. Razstava bo v prostorih kulturnega centra Lojze Bratuž na ogled do 11. septembra. (Ale) Pri Devetakih, le nekaj metrov od državne ceste, nameščajo novo spominsko obeležje, s katerim se bodo spomnili na veliko partizansko zmago, ki so jo 18. septembra leta 1943 v okviru bojev na Goriški fronti dosegli slovenski in italijanski borci. Pobudo za namestitev obeležja je dal profesor Aldo Rupel, njegov predlog pa je takoj podprla sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje. V prejšnjih dneh so ob makadamski cesti, ki vodi proti kamnolomu pri Devetakih, že postavili kamniti blok (na posnetku Bumbaca), na katerega bodo v prihodnjih tednih namestili kovinsko tablo. Na njej bo med drugim dvojezični napis »Povezani v zmagovitem boju - Uniti e vittorio-si nella lotta«, s katerim poudarjajo, da so se bitke pri Devetakih udeležili Slovenci in Italijani, ki so se skupaj borili proti nemškemu okupatorju. 18. septembra leta 1943 se je nemška kolona s sedmimi tovornjaki premikala iz Tržiča po Selcah in Doberdobu proti Gorici. Med Rupo in Gabrjami so Nemci padli v partizansko zasedo, zato pa so se morali umakniti nazaj proti Dolu. Medtem je partizanski bataljon zasedel pobočje med kamnolom in Devetaki, manjša skupina borcev pa območje med kamnolom in Čukiščem. Okrog 13. ure so zaropotali partizanski mi-traljezi in presenetili Nemce; veliko nemških vojakov je padlo takoj na začetku bitke, ostali so se nekaj časa upirali borcem, naposled pa so se predali. Zmaga je bila popolna: dvain-štirideset nemških vojakov je padlo, sedemindvajset je bilo ranjenih in zajetih, šestim je uspel pobeg. Partizani niso v spopadu imeli mrtvih in niti ranjenih. Zato je spomenik pri Devetakih, na stičišču makadamskih gozdnih cest pod kamnolomom, posvečen zmagi in ne padlim, kot velja za večino drugih obeležij, ki nas spominjajo na Narodnoosvobodilno borbo. Bitke pri Devetakih, ki velja za največji spopad med drugo svetovno vojno na območju doberdobske občine, se je udeležilo 225 borcev, od teh je bilo 150 vstajnikov italijanske narodnosti, v glavnem iz Tržiča in Ronk, ladjedelničarjev, pristaniških in drugih delavcev, ki so bili že prej protifašistično organizirani in so se udeležili bojev na Goriški fronti v okviru tako imenovane Proletarske brigade. Slovenci so bili iz Dola, Opatjega se-la, Lokvice, Sel na Krasu, Doberdoba, Vrha, Poljan in Mirna. Obeležje bodo odkrili v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri. Svečanost prireja sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje v sodelovanju z občino Doberdob in s pokrajinskim odborom VZPI-ANPI. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel, kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero, zbor Starši ensemble iz Romjana, kulturni društvi Kremenjak in Kras Dol-Poljane. Ob odkritju bo izšla tudi priložnostna zgibanka. Štafeta proti nasilju V raznih krajih na Goriškem bodo v prihodnjih dneh potekali kulturni dogodki z naslovom »Stefetta di donne contro la violenza sulle Donne«, med katerim bodo opozarjali, da je nasilje nad ženskami na žalost še vedno zelo razširjeno. Pred občinsko knjižnico v Ronkah bodo jutri ob 17.30 zapele pevke zbora Starši ensemble Valentina Sivec, Marta Donnini in Lara Černic. Ob 18. uri bo v občinski sejni dvorani srečanje s predstavniki oblasti, med katerim bodo predstavili projekt proti nasilju nad ženskami, ki so ga pripravile pokrajina ter združenji SOS Rosa in Da donna a donna. Ob 20. uri bodo predvajali video »Viaggio nel '900 delle donne«. Koncert in lutke V vili Codelli v Mošu bo danes ob 21. uri koncert komornega orkestra Furlanije-Julijske krajine. Dogodek je vključen v niz glasbenih večerov. Medtem bo v okviru Puppet festivala danes ob 20.30 na trgu v Romansu nastopila skupina Oltreilpon-te z lutkovno predstavo »Al paese di Po-capaglia«. 10 Nedelja, 30. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Danes zaključek festivala folklore Vrhunec s sprevodom Po korzih Italia in Verdi bo korakalo petnajst glasbenih in folklornih skupin Goriški festival folklore bo danes do- segel svoj vrhunec s sprevodom po mestnih ulicah. Že ob 11. uri bo v spominskem parku nastopila godba na pihala iz Ancone, medtem ko bosta ob isti uri v ljudskem vrtu zaigrala orkestra iz Lienza in Celovca. Ob 11.30 bo pred županstvom koncert škotskih dud, ob 12. uri pa bo delegacijo folkloristov sprejel goriški župan Ettore Romoli. Ob 16. uri se bo pri vili San Giusto na korzu Italia pričel 44. folklorni sprevod. Na čelu povorke bo korakala škotska skupine iz Glasgowa, sledile mu bodo godba iz Lienza, skupine »Santa Gorizia« iz Gorice, »Sentires« iz argentinskega mesta Cordoba, »Matsamo« iz Južne Afrike, »Matenga« iz Swazilanda, »Eco del Gar-gano« iz Apulije, »Mirko Srzentič« iz črnogorske Podgorice, »Ozara« iz Kranja, godba iz Celovca, dalje skupina in zbor ruske radiotelevizije, »Danzerini« iz Ločni-ka, »Ballet folcorico de Jaime Orozco« iz kolumbijske prestolnice Bogota, skupina »M.Grion« iz Koprivnega in nazadnje še godba in mažoretke iz Ancone. Na trgu Battisti bo ob 18. uri nagrajevanje zmagovalcev, ob 21. uri pa zaključni praznik z vsemi nastopajočimi skupinami. Ruska plesalca med nastopom na trgu Battisti bumbaca sovodnje - Meddržavni turnir Društva slovenskih upokojencev Balinale in bližale Tekmovalo deset ženskih balinarskih ekip - Med posameznicami zmagala Marija Lavrenčič, med ekipami pa Kanal Udeleženke balinarskega turnirja Pri Kulturnem domu v Sovodnjah je v soboto, 22. avgusta, že ob osmi uri kar mrgolelo ljudi na travnatem prostoru pri skrbno urejenem balinišču. Tja je prispelo nič manj kot deset ženskih balinarskih ekip, da bi tekmovale na tradicionalnem meddržavnem turnirju v Sovodnjah, letos šestnajstem po vrsti, ki ga vsako leto organizira Društvo slovenskih upokojencev za Goriško (DSUG). Po pozdravu društvenega predsednika Emila Devetaka so ekipe z žrebom razdelili v dve skupini. Prvi od teh je žreb določil balinišče v Sovodnjah, drugi pa v Štandrežu. Balinarke so se z vso resnostjo predale tekmovanju. Po jutranjih kvalifikacijskih tekmah so se v popoldanski finale uvrstile štiri ekipe, ki so zaključni del balinarsko obarvane sobote odigrale v Sovodnjah. Po dobrem kosilu, ki so ga pripravili domači kuharji, in po uživanju odličnih sladic pridnih balinark ter članic, se je začela tekma v bliža-nju. Zmagala je domačinka Marija Lavrenčič, ki si je prislužila pokal Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, drugo mesto je osvojila Nadja iz Prvačine in dobila pokal občine So-vodnje. Na turnirju so se nastopajoče ekipe takole izkazale: na 1. mesto se je uvrstila ekipa iz Kanala, na 2. ekipa iz Vrtojbe, na 3. ekipa DSUG, na 4. iz Prvačine, na 5. iz Renč, na 6. iz Medane, na 7. iz Nove Gorice, na 8. iz Solkana, na 9. iz Ajdovščine in na 10. iz Vipave. Igralke prvih štirih ekip so prejele spominske kolajne, za katere je poskrbelo Društvo goriških upokojencev. Prvouvrščena ekipa iz Kanala je dobila še pokal, ki ga je daroval sindikat SPI. Za uspešen izid turnirja se DSUG zahvaljuje sodnikoma Emilu Tomsiču in Marjanu Devetaku, vsem številnim sodelavcem in pomočnikom za požrtvovalno delo ter darovalcem pokalov. Želja organizatorjev je, da bi se prihodnje leto spet srečali v Sovodnjah ob prav takem prijetnem vzdušju. (Ana T., ed) foto e.d. solkan-gorica Bliža se Soška regata Na sporedu bo prihodnjo nedeljo V nedeljo, 6. septembra, bo na sporedu 24. Soška regata, katere start bo pri čolnarni v Solkanu ob 11. uri. Kajaki, kanuji in druga plovila bodo začeli pristajati pod ločniškim mostom v Podgori dve uri kasneje. Proga meri približno osem kilometrov, med potjo pa morajo veslači premagati nekaj ovir, ki jih je v desetletjih postavljal človek, da bi vodo usmerjal k vodnim mlinom, elektrarnam in namakalnim sistemom. Gre za tri jezove; prvi je pod Solkanom, druga dva pa se nahajata med Pevmo in Podgoro. Regato kot po navadi prirejata kajakaška kluba Šilec iz Gorice in Soške elektrarne iz Solkana ob sodelovanju Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Športnega zavoda in Zveze iz Nove Gorice. Pokrovitelja čezmejne prireditve sta goriška in novogoriška občina. Vpis na spust je možen pred samim štartom (od 9. ure dalje), ljubitelji veslanja pa se lahko predhodno prijavijo na uradih ZSŠDI v Gorici (korzo Verdi, 51/int.) - tel. 0481 33029 ali na kksilec@libero.it. Na teh naslovih bodo interesenti bodo dobili vse potrebne informacije. (vip) Bandelj proti zaprtju Predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj nasprotuje zaprtju ekološkega otoka v Podgori, ki ga napoveduje občinski odbornik Francesco Del Sordi. Bandelj poudarja, da je bolje ohraniti tri ekološke otoke kot namesto njih zgraditi novo in večjo strukturo za dovažanje odpadkov. »Z enim samim ekološkim otokom bi občani morali prevoziti več poti, zato pa bi se količina sortiranih odpadkov znižala,« opozarja Bandelj. Svečanost v Ozeljanu Na prireditvenem prostoru v Ozeljanu bo danes ob 18. uri proslava ob 67. obletnici ustanovitve prvega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča. Govornil bo poslanec državnega zbora Samo Bevk. Že ob 14. uri bo organiziran pohod na Vodice nad Oze-ljanom, kjer je bil bataljon po nalogu glavnega štaba ustanovljen 10. avgusta 1942. (nn) Slovenka leta v Biljah V ateljeju Negovana Nemca v Biljah bo danes ob 19. uri pogovor in literarni večer s Slovenko leta Nežo Maurer, ki ga bo vodil Mirt Komel. Gre za spremljevalni dogodek letošnjega festivala Vi-lenica, ki ga organizira Društvo humanistov Goriške na pobudo in v sodelovanju z Mladinskim klubom Društva pisateljev Slovenije. Kot častni gost se bo dogodka udeležil tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. (nn) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino 29-8-1959 Včeraj sta na Vrhu paznovala Vida in Ciril 50 let skupnega življenja Čestitamo jima in želimo še mnogo zdravih in skupnih let. Sestre in brat Černic z družinama M Izleti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.00 -16.40 -18.30 - 20.15 - 22.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »S. Darko«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »I love Radio rock. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 16.45 - 18.00 - 19.45 - 21.30 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »S. Darko«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il messaggero«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 »Alieni in sof-fitta; 20.00 - 22.00 »Sex Movie in 4D«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da bo prva seja učnega zbora v torek, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih osnovne šole Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah. RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA Cankar-Zois-Vega in zavoda Gregorčič-Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v šolskem letu 2009-10 v sredo, 9. septembra. Pouk bo trajal od 9. do 12. ure; ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Cankar. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vseh vrtcih ravnateljstva pričele v četrtek, 10. septembra. Od 10. do 18. septembra v vrtcih ne bo kosila, vzgojne dejavnosti se bodo zaključile ob 12. uri. Od 21. septembra dalje bodo dejavnosti potekale po običajnem urniku s kosilom. Pouk v osnovnih šolah in nižji srednji šoli se bo začel v četrtek, 10. septembra, v osnovni šoli v Romjanu od 10. do 18. septembra ne bo kosila, pouk se bo zaključil ob 13. uri. Od 21. septembra dalje bo pouk do 15. ure s kosilom. H Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil. Tel. 320-1817913. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 SPDG prireja 12. in 13. septembra izlet v Visoke Ture z vzponom na goro Gro venediger. Zaradi rezervacije ležišč v koči Defreggerhaus in kombi-ja je obvezna predhodna prijava. Prijave sprejemajo v torek, 1. septembra, na sedežu SPDG-ja med 19. in 20. uro. Ü3 Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt še jutri, 31. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se bodo pevske vaje ŽePZ začele jutri, 31. avgusta, ob 20. uri. Društvo prisrčno vabi vse pevke! Prispevki V spomin na prijatelja Renza Faganela daruje Avguštin Devetak 200,00 evrov za OK Val. Za postavitev spominskega obeležja zmagovitega boja partizanskih sil nad motorizirano enoto nemške vojske pri Devetakih prispevajo: Karlo Kobal 20,00 evrov, Jože Ferfolja 20,00 evrov in Jordan Radetič 20,00 evrov. V spomin na drago Fani darujejo: Bruno, Ada in Ana 50,00 evrov za KD So-vodnje, 50,00 evrov za krvodajalce v So-vodnjah in 50,00 evrov za sovodenjsko cerkev; Nuči, Bruna, Pina in Adriana 50,00 evrov za KD Sovodnje in 50,00 evrov za sovodenjske krvodajalce; Ema in Vera Pelicon 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Sovodnjah; družina Češčut Rezi 50,00 evrov za KD So-vodnje; Nada in Ladi 50,00 evrov za KD Sovodnje; svakinja Marija, Zlatka, Drago in Silva 100,00 evrov za KD Sovodnje, 100,00 evrov za ŠD Sovodnje in 100,00 evrov za sovodenjsko cerkev; Silvan, Ladi, Edi, Erika in Magda 125,00 evrov za KD Sovodnje in 125,00 evrov za ŠD Sovodnje; Rajka in Aldo z družino 50,00 evrov za KD Sovodnje; družina Butkovič Marko in Patricija 50,00 evrov za KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob prijateljici Fa-ni darujeta Veronika Tomsič 50,00 evrov in prijateljica Elvira 50,00 evrov za KD Sovodnje. V spomin na drago Fani Češčut daruje N. N. 100,00 evrov za KD Sovod-nje in 100,00 evrov za sovodenjske krvodajalce. V spomin na drago Fani Češčut darujejo bivši sodelavci Grafica Goriziana 80,00 evrov za KD Sovodnje. V spomin na ženo in mamo Loredano Fabbro Peric daruje družina Peric 70,00 evrov za KD Skala iz Gabrij. Ob njuni srebrni poroki darujeta Loredana Lavrenčič in Enrico Cecchini 100,00 evrov za krvodajalce iz Doberdoba. Za počastitev 50 let skupnega življenja Vide in Cirila darujejo sestre in brat z družinami Černic 100,00 evrov za sekcijo krvodajalcev Sovodnje, 100,00 evrov za CRO Aviano in 100,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI z Vrha. ZAHVALA Fani Češčut Iz srca se zahvaljujemo g. župniku Vojku Makucu, dr. Marjanu Cijanu, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Svakinja Marija, družini Tomsič in Pelicon Nedelja, 30. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme napovedi o koncu sveta Pozor, bliža se leto 2012... Dušan Kalc V teh zadnjih vzdihljajih poletja se pozornost javnosti, prežeta s počitniškim razpoloženjem, počasi vrača v utečene kolesnice običajnega vsakdana, prepredenega s problemi, ki jim ni ne konca ne kraja. Razgreti od vsiljivih sončnih žarkov, smo se prepuščali hladu valov ali gorskega vetra. In prav tako razgreti od vsiljivega škandalističnega dogajanja na političnem prizorišču, kjer se je vse nasmihalo neverjetnim Berlusconijevim spolnim podvigom, se predajalo igralski mrzlici in novemu božanstvu Supere-nalottu ter se zgražalo ob sramotnih izjavah severnih legistov o beguncih, tragedijah na morju, zastavah, dialektih ipd., smo se prepuščali ohlajujočim sapam upanja, da se bo z jesenjo morda vendarle kaj obrnilo na bolje, da bo Italija vendarle reagirala kot je treba na sramoto, ki ji jo povzroča ta nespodobna vlada, ter se spoprijela, kot je treba, s problemi gospodarske krize, brezposelnosti, prekernosti, etike itd. Vmes smo svojo prepotenost blažili še z obrobnimi lahkotnimi poletnimi temami, ki bi morda ne bile vredna besed, če ne bi šlo za družbene pojave, o katerih se veliko govori in piše. Med take lahkotne poletne teme sodijo napovedi o koncu sveta. Vzvratno štetje se je začelo. Še dobra tri leta nas čakajo do usodnega trenutka. Kako se bo to zgodilo? Tisti, ki se na znanstvene (a še bolj na fantastične) zadeve dobro razumejo in ki jih razganja bujna domišljija, napovedujejo za 21. december 2012 velik polarni preobrat. Povzročila naj bi ga galaktična poravnava med navidezno lego decembrskega Sonca v času obrata in ekvatorjem Rimske ceste. Zemeljsko magnetno polje naj bi se zaradi silovitih elektromagnetnih izbruhov sonca invertiralo, zaradi česar naj bi se naša Zemlja ob strahovitem sončnem žarčenju in močni magnetni nevihti za tri dni ustavila in se nato začela vrteti v nasprotno smer. Vse to naj bi povzročilo uničujočo zmedo, katastrofalne potrese, cunami- je, poplave, vulkanske izbruhe, premike zemeljske skorje. Skratka: apokalip-so. Če za trenutek damo ob stran fantastiko in pokukamo v svet prave znanosti, bomo odkrili, da je inverzija zemeljskih magnetnih polj dejansko naravni pojav, čeprav, kot mnogo naravnih pojavov, še ne povsem raziskan in poznan v vseh njegovih aspektih. Nekateri znanstveniki menijo, da je na osnovi mnogih zbranih podatkov mogoče trditi, da so se magnetni poli Zemlje zamenjali vsaj desetkrat v zadnjih 30 milijonih letih, kar pomeni, da se ta pojav ponovi povprečno približno vsakih 300 tisoč ali več let. Zadnja inverzija naj bi se zgodila pred 780 tisoč leti. Enotnih stališč znanstvenikov glede teh številk ni, dokaj enotna pa so si mnenja, da ti pojavi ne ogrožajo preživetja človeka, čeprav lahko povzročijo marsikatero nevšečnost in spremembo. Enotno je tudi mnenje, da deset odstotno zmanjšanje magnetnega polja Zemlje v zadnjih 150 letih ter povečana sizmična dejav- nost v zadnjem razdobju še ne predstavljata uvoda v morebitno inverzijo magnetnih polov. Kdaj pa bi lahko spet prišlo do elektromagnetnih homatij velikih razsežnosti? Tega seveda ne ve nihče. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z elektro-magnetizmom, govorijo o več tisočih letih. Prav gotovo pa se to ne bo zgodilo ravno 21. decembra leta 2012, kot zatrjujejo mnogi sodobni preroki z bujno domišljijo, ki se sklicujejo na prerokbe starih srednjeameriških majevskih astronomov, ki naj bi marsikaj vedeli o galaktični poravnavi navidezne lege Sonca in ekvatorja Rimske ceste. Maji so bili izvrstni astronomi in matematiki in so izdelali koledar, ki je bil osnovan na petindvajsetih dolgih časovnih ciklih. Zadnje razdobje traja po koledarju dolgega štetja natanko 1.872.000 dni, kar pomeni 5.125 let. Po kasnejših izračunih ljubiteljev številk naj bi se to razdobje začelo leta 3114 pred našim štetjem in naj bi se torej sklenilo leta 2012. Nikjer ni bilo seveda omenjeno, da bo ob koncu dolgega štetja napočil konec sveta. Najbrž je ljudstvo Majev videlo v vsakem zaključku koledarskega cikla priložnost za proslavljanje vstopa v novo dobo, ki naj bi prinesla izboljše-valne spremembe, in to naj bi potemtakem veljalo tudi za zadnjo, po njihovem mnenju iztekajočo se dobo, katere konec med drugim sovpada po mnenju astrologov New Age z začetkom razdobja vodnarja in torej razdobja globalnega miru in duhovnega preporoda, ne pa novega vesoljnega potopa, ali celo sodnega dne. Sicer pa se človeštvo zlepa ne zna otresti bolj ali manj praznih verovanj in vraževerij, ki jih poraja zlasti strah pred nerazložljivimi naravnimi in drugimi pojavi. Od samega začetka si je homo sapiens zastavljal vprašanja o bitnosti, o začetku in koncu, rojstvu in smrti, oblikoval miselne procese o minljivosti in ogroženosti ter čakal na razne odreše-nike. Na tej osnovi so se med verniki številnih verstev oblikovale in uveljavile predstave tako o prihodu odrešenika, ki bo zaključil eno dobo in odprl novo, boljšo in pravičnejšo, kakor tudi o koncu sveta, ali apokalipsi, kot trenutku dokončnega obiska odrešenika in njegove poslednje sodbe, ki bo ljudi, odrešene zemeljskih spon, razdelila med dobre in slabe. Če so se na ravni velikih svetovnih verstev uveljavila takšna verovanja, si lahko predstavljamo, s kakšno lahkoto se zlasti v današnjem svetu dominacije sredstev množičnega obveščanja, ki je torej prežet, lahko bi rekli, s potencirano ljudsko fantazijo, oblikujejo nova verovanja in nove manipulacije s človeško lahkovernostjo.Običajno so prerokbe ali grožnje o koncu sveta v zakupu samozvanih prerokov, ki se hkrati proglasijo tudi za odrešenike. Napovedi o koncu sveta si pravzaprav sledijo kot na tekočem traku. Veliko je časovnih priložnosti, ki znajo biti pripravne za določene prerokbe in veliko je tolmačev starodavnih skrivnostnih zapisov, vidcev posebnih naravnih znamenj in drugih šarlatanov, ki si s tem zagotavljajo denar in oblast. Tako kot mnogim prerokbam bi se enostavno nasmehnili tudi tej majevski, če ne bi postala pravcati množičen medijski pojav. Dovolj je, da na računalniku vtipkamo leto 2012, ali majevski koledar, ali konec sveta in že se nam bo odprla mirijada spletnih strani, ki nas bodo popeljale med razlagalce, skeptike in prepričance, skratka v iracionalni svet. V pripravi je tudi film, ki bo izšel 13. novembra in bo menda letošnja največja uspešnica. Snema ga nemški režiser Roland Emmerich, avtor znanih filmskih del o velikih svetovnih katastrofah, ki želi sicer opozoriti predvsem na možnost katastrof zaradi človekovega brezvestnega ravnanja z okoljem. Naslov filma bo 2012. Tudi v zadnjem poglavju znane televizijske nadaljevanke X-Files je iz- rečena napoved, da bodo 22. decembra 2012 (dan po koncu majevskega dolgega štetja) zavojevalci z drugega planeta zasedli Zemljo. Baje je v zadnjem času izšlo več kot dvesto knjig s to vsebino. Posebno odmevnost ima delo Patricka Gartyla »The World Cataclysm in 2012«, ki sam sebe proglaža za znanstvenika. Ob opisu katastrof, ki se bodo dogajale, nas Gartyl tudi poučuje, kako lahko preživimo. Sam pravi, da se bo zatekel v gorovje Atlas nad tri tisoč metrov višine, kjer je največja možnost za preživetje in začetek nove civilizacije. Seveda to ne gre brez stroškov. Novi "odre-šeniki" pravijo, da bo treba zraven odšteti kakih 10 do 15 tisoč evrov, kajti treba bo zgraditi primerna zaklonišča pred sončnim sevanjem in nakupiti živež za vsaj leto dni. Nekaj možnosti za preživetje bo tudi v gorovjih Španije, Madagaskarja, Etiopije in Turčije. Skratka, Ararat bo spet aktualen in kazalo bi, dodajamo mi, zgraditi po Noetovem zgledu posebno barko za ohranitev tudi živalskih vrst. Prerokba je seveda tako brezvezna in groteskna, da je res težko verjeti, da bi ji kdo nasedel. V resnici pa je človekova lahkovernost bolj trdna kot si mislimo. Včasih je dovolj kratka časopisna vestička, da nekje pač merijo gostoto jedrskega sevanja, pa se prodaja radiča, solate in drugih povrtnin nenadoma bistveno zniža. Medtem ko se je človek nekoč skliceval na skrivnostne, nadnaravne sile, ki lahko uničijo svet, so njegovi današnji strahovi, pa naj bodo še tako iracionalni, bolj tehnološke narave. V svojem zagrizenem iskanju odgovorov na vsa vprašanja je človeštvo tako pospešilo tehnološki razvoj, da ga skoraj ne more več obvladovati, kar sprošča te strahove. Včasih tudi do neke mere upravičeno, v glavnem pa z velikim sproščanjem domišljije s priokusom katastrofalnosti. Veliko črnogledih napovedi je na primer spremljalo koledarski prehod v tretje tisočletje. Tudi takrat so nekateri prerokovali apokalipso, mnogi pa tako imenovani »millenium bug«, ali okvaro tisočletja v informatskem omrežju, ki naj bi po dokaj razširjenem mnenju privedla do hude paralize celotnega sistema, tako da bi v svetu med drugim zmanjkalo marsikaj življenjsko pomembnega, vključno z električno energijo in pitno vodo. No, sondaže v ZDA so takrat pokazale, da je bilo kar 95 odstotkov prebivalstva v skrbeh, kaj se bo zgodilo, mnogi pa so priznali, da pripravljajo doma zaloge hrane, pitne vode, sveč in drv za kurjavo. Vse se je nato razblinilo kot milni mehurček, prav gotovo pa je takrat marsikateri "prerok katastrofe" na račun lahkovernosti ljudi obogatel. Prerokbe so tako od nekdaj dober poslovni biznis in sredstvo za ustvarjanje in utrjevanje oblasti. Vse tradicionalne in nove »cerkve« dobro vedo, kako se tej reči streže. Človek se od nekdaj sooča s problemom ogroženosti in minljivosti in nosi v sebi neko predstavo o koncu vsega, kar poraja v njem določene strahove in prav to njegovo pre-plašenost in občutek krivde je znala tako verska kot posvetna oblast zmerom odlično izkoriščati. Preplašenega človeka lažje obvladuješ. To se tako ali drugače še vedno dogaja. Danes morda še bolj intenzivno, ko je občutek ogroženosti človeštva zaradi hude gospodarske krize, ekoloških nevarnosti in propadanja kulturnih vrednost bolj živ. Zato bi bil morda res potreben nek konec. Seveda ne v bibljiskem smislu. Pač pa v smislu, da bi se končalo eno obdobje, ki ga označuje splošna re-gresija, in se začelo drugo, v katerem naj vzcvetijo nove vrednote, kot so trajni mir, razumevanje, spoštovanje sočloveka, solidarnost in naravi prijazen napredek. Morda so prav na takšne spremembe mislili majevski daljno-vidci, ko so sestavljali svoje zapletene koledarje. 1 2 Nedelja, 30. avgusta 2009 NEDELJSKE TEME / ^ STOBVT^ESOtt — A SíWAtJÍE ._____ PIHALE V&Z-lOVALÉ (i ^^ nrhimM. i._l_ 'rsmsm^ /W466IÚ 'M DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO Državno OPČINE šolsko šaho Sicilija, od 14. do 17. ¡ Letos smo se udeležili državnega prvenstva v šahu. Prvenstvo je potekalo v turističnem naselju Citta del mare v kraju Terrasini pri Palermu. Ženska ekipa didaktičnega ravnateljstva Opčine: Veronika, Dana, Tina, Mojca in Karen. Moška ekipa OŠ A. Sirk: Liam, Devan, Aram, Luka, Jan in Andraž. Nekateri smo prvič potovali z letalom. Bilo je zabavno, ker smo prvič potovali v družbi sošolcev. Skozi okno smo gledali oblake. ^ T _ niV T tfi / NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. avgusta 2009 1 3 Dvsko prve maja 2009 14 1 2 Nedelja, 30. avgusta 2009 NEDELJSKE TEME / Gabriel Pertot z očetom Walterjem na domačem dvorišču kroma NABREŽINA: POGOVOR Z GABRIELOM PERTOTOM »ŠPJELNOM« Za mlade vinogradnike je pot strma in garaška, zadoščenj pa je lahko veliko Aljoša Fonda Na Krasu je kar nekaj mladih, ki so se po sledeh svojih staršev ali prednikov popolnoma posvetili vinogradništvu, tako rekoč z dušo in telesom. Da bi spoznali enega od teh nadebudnih poljedelcev, smo se odpravili v Nabrežino. V bližini glavnega vaškega trga smo v pasji poletni vročini stopili na dvorišče hiše pri Pertotovih - »Špjelnih«. Kamnit obok nad vrati navaja letnico 1888: v tej hiši je nekoč živela družina Caha-rija, nato pa so se s Kržade sem preselili Špjelni. Gabriel Pertot je pred enim tednom praznoval svoj trideseti rojstni dan: kot se za posebne priložnosti spodobi, je svojim gostom postregel z odoj-kom na žaru. Koliko let se že ukvarjaš s trtami in z delom v vinogradu? S tem se družina ukvarja od časov mojega pradeda Pavla, leta 1992 pa se je oče Walter odločil, da po 16-let- ■ . Moja • trgatev '09! Drage bralke, dragi bralci, sodelujte pri našem novem projektu Moja trgatev '09! Če imate radi trte, grozdje, brente, škarje ...skratka trgatev, jo ujemite tudi v svoj fotografski objektiv. Prijavite se na spletni strani www.pri-morski.eu, izberite sekcijo Fotografije bralcev, nato pa sklop Moja trgatev '09 . Tako nam boste lahko posredovali svoje posnetke: objavljeni bodo na spletni strani, najlepši pa tudi na straneh Primorskega dnevnika. nem premoru spet odpremo osmico. Od vsega začetka sem mu pomagal, nazadnje pa sem dejavnost prevzel v svoje roke. Kdaj si vse svoje moči preusmeril v vinogradništvo? Izšolal sem se v agrarni šoli v Gradišču, nato sem se zaposlil v drevesnici v Ronkah. V Nabrežini sem se preizkusil kot električar, leta 2005 pa sem sprejel velik izziv: postati poklicni vinogradnik in osmičar. Začetek je bil verjetno trd ... Še vedno se borimo ... Trdo je, saj so stroški visoki. Do lani smo običajno odpirali osmico samo v maju in juliju, nova občinska pravila pa nam zdaj omogočajo, da odpremo vrata večkrat na leto. Toda konkurenca je huda, mi smo majhni, gostje osmic pa pijejo manj kot nekoč. To se dogaja tudi zaradi strogih kontrol na cestah: vozniki ne pijejo, tudi ostali pa naročajo manjše količine vina - kvartin namesto litra - tako da je poraba strmo upadla. Kako pa naj osmičar kljub tem problemom dobro posluje? Staviti mora na kakovost in novosti. Dobro bi bilo, ko bi v prihodnosti odprli kmečki turizem, saj bi bila ponudba bogatejša, graditi pa moramo korak za korakom. Najprej nameravamo ustekleničiti svoje vino in razširiti klet, v prihodnosti bomo potrebovali določeno promocijo. Več bomo ponujali, tem bolj bomo kompetitivni. Gledati pa moramo predvsem na kakovost, ker količina porabe, kot sem rekel, ni ogromna. Vaše dvorišče je lepo in prijetno, še posebno v poletni sopari. Vlagate z družino tudi v estetiko? strokovni nasveti Nekaj osnovnih navodil ob začetku trgatve Trgatev je izredno pomemben dogodek na vinogradniškem posestvu, saj se z njo začenja nova proizvodnja vina. Kakovost vina je seveda odvisna predvsem od organoleptičnih lastnosti grozdja. Na te pa ob trgatvi ne moremo več vplivati. Lahko pa s primernimi posegi določimo najugodnejši čas trgatve in s tem optimalne zrelostne stopnje grozdja. V nadaljevanju navajamo poleg osnovnih navodil za določanje časa trgatve, tudi nekaj strokovnih nasvetov za pravilno ravnanje z grozdjem med trgatvijo. Pri tem dajemo poseben poudarek postopku jemanja vzorcev grozdja za opravljanje meritev vsebnosti sladkorja in kislin. Napačno jemanje vzorcev nam lahko da nerealno sliko zrelostnega stanja grozdja z vsemi negativnimi posledicami, ki temu sledijo. Določanje časa trgatve in ravnanje z grozdjem med trgatvijo: Zrelost grozdja je odvisna od raznih dejavnikov, med katerimi so najvažnejši obremenitev trte, sorta, lega in delovanje fotosinteze (število in stanje listov). Glede na to, da se ti parametri razlikujejo od vinograda do vinograda, je nujno, da preverimo za vsak nasad posebej zrelostno stanje grozdja. Če je v vinogradu več sort ali če je zrelostna stopnja grozdja, tudi vi primeru iste sorte, različna od trte do trte ali celo na isti trti, je priporočljivo 2-3 trgatve. Trgači se morajo držati navodila, da se pri trganju grozdja v posodah ne tlači, ker se sicer začnejo že med trgatvijo oksidacijski in drugi negativni procesi, ki načnejo kakovost mošta. Grozdje mora priti čimprej in v najboljšem stanju v klet. Postopek jemanja vzorcev: Najboljšo »sliko« o tehnološki zrelosti grozdja nam da analiza. Če želimo, da bodo rezultati analize čim več verodostojni, jih moramo jemati pravilno. Držimo se sledečih navodil. Vzorec obsega 100 jagod, odvzetih iz 25 trsov in to po 50 jagod na levi in desni strani trsa. Jagode so odvzete po naključnem izboru v spodnjem in zgornjem delu grozdov. Pri izbiri trsov, iz katerih bomo odvzeli jagode pazimo, da izberemo tiste, ki najboljše predstavljajo povprečno zrelostno stopnjo vinograda. Izbira trsov z najbolj ali najmanj zrelim grozdjem, bi nam dala podatek močno odstopajoč od realnega zrelostnega stanja in nas zgrešeno pogojevala pri določitvi časa trgatve. Ta pa je, kot že poudarjeno, izredno pomemben, ker so posledice slabih odločitev za začetek trgatve lahko zelo negativne iz sledečih razlogov: ne dosežemo kakovosti, ki jo lahko da neka lega; dobimo prekisla in nestabilna ter težko filtrabilna vina; imamo težave z alkoholno fer-mentacijo zaradi preveč ali premalo sladkorja; v obeh primerih, prezgodnje ali prepozne trgatve, izgubimo odločilno rdečo barvo pri rdečih sortah. Svetovalna služba KZ Obvestilo vinogradnikom Kmečka zveza vabi svoje člane in vinogradnike na predavanje, ki ga prireja v sodelovanju z Zadružno kraško banko dne 31. avgusta ob 20.00 uri v razstavni dvorani banke na Opčinah, ul. Ricreatorio št.2, na temo: Trgatev, predelava grozdja in nega mošta. Na srečanju bo predaval priznani strokovnjak, enolog Iztok Klenar. * * * Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila v ponedeljek 31. avgusta t.l. meritve sladkorne stopnje in kislosti grozdja od 14.00 do 16.00 ure v kleti Robija Ote v Bo-ljuncu. O nadaljnjih meritvah bo zveza obvestila vinogradnike v prihodnjih dneh. Kmetijska opravila v septembru Lani smo obnovili hišico, v kateri je bila mizarska delavnica dedka Ivana (Ninija). Garažo smo spremenili v prostor za posedanje in kramljanje v senci, ob vodnjaku, iz katerega črpamo vodo za hlajenje vina. Hladilnikov kot takih namreč ne uporabljamo. Ves les, ki smo ga uporabili za obnovo dvorišča in streh, pa prihaja z naših zemljišč. Vse je »home-made« - narejeno doma. Kje imate trte? Malvazija je v Brojnici pod Križem, teran je na zemljišču, ki ga imamo v najemu na Gorjanskem, obe sorti pa gojimo tudi v Nabrežini. Koliko vina pa pridelujete? Lani je bilo vsega skupaj petdeset hektolitrov. Letos pa bo bolje, saj ni bilo bolezni. Trgali bomo najverjetneje sredi septembra. Bo letošnje vino dobro? Čakamo na meritve, vsekakor pa pričakujem dobro letino. S katero tehniko proizvajate vino? Postopka sta dva. Vino, ki ga bomo ustekleničili, hranimo tri do štiri mesece v petnajstletnih barik sodih. Navadno, namizno vino pa sledi običajnemu postopku. Tudi ta okusna salama je domač proizvod? Seveda. Tukaj redimo prašiče, imamo jih osem do deset. V zadnjem letu smo se raje odločili za svinje, s katerimi je nekaj več dela in skrbi, glede na kakovost mesa pa se je izbira obnesla. Poleg tega imamo zajce in kokoši, nazadnje pa smo kupili še dva čedna konjička vrste hafinger. Vsem vinogradnikom - mladim in starim - želimo uspešno in prijetno trgatev ter dobro letino. S septembrom se po navadi dnevi nekoliko ohladijo. Postajajo vse krajši, zato imamo za delo manj časa. V septembru imamo precej dela s pripravljanjem na trgatev in s pobiranjem raznih pridelkov. Pozorni moramo biti tudi na morebitni napad oljčne muhe. VINOGRAD - Trgatev je pred vrati in zato se v tem času nanjo začnemo pripraviti. Pregledati in očistiti moramo posodo za trgatev in posodo za predelovanje grozdja v vino. Lesene posode preverimo, da ne puščajo in da nimajo vonja po plesni. Preverimo, ali imamo vse pripomočke za trgatev, kot so škarje, posode, metabisulfit, kvasovke in drugo. Klet skrbno očistimo in prezračimo. Zelo važno je, da za trgatev izberemo suh in ne prehladen dan. Če je na primer takoj prej deževalo ali celo dežuje med trgatvijo, se lahko naravne glivice kvasovke, ki se nahajajo večinoma na jagodni kožici, izperejo, zato tudi mošt težko fermentira. Ko nabiramo grozdje, mora ostati čim bolj celo in ga ne zmečkamo. Gnile in ples-nive grozde ne pobiramo, da ne bi pokvarili celoten pridelek. Za pobiranje raje uporabljamo majhne posode. Idealni so plastični zaboji z luknjami. Če smo obenem tudi oljkarji, lahko slednje pozneje zopet uporabljamo za oljke. OLJČNI NASAD - V septembru oljkarje skrbi predvsem morebitni napad oljčne muhe, ki ima lahko zelo hude posledice na kakovost oljčnega olja. Pravi čas škropljenja določimo na podlagi ferormonskih vab. Ko se ulovi 10-15 muh na teden, moramo prešteti vsaj 200 oljk po vsej krošnji. Škropimo, ko ima vsaj 10 odstotkov plodov aktivne vbode, to se pravi vbode z jajčeci. Pred morebitnim škropljenjem se moramo posvetovati s strokovnjaki. Večkrat se zgodi, da škropljenje oljke sovpada s trgatvijo. Kdor goji oljke v bližini trt, mora strogo upoštevati ka-renčno dobo škropila proti muhi. V tem času se lahko predvsem ob vlažnem vremenu pojavi oljčna kozavost, ki je tudi ena hujših preglavic oljkarja. SADNI VRT - Sedaj pobiramo veliko vrst sadja, kot na primer veliko sort jabolk in hrušk, slive, fige, začenjamo tudi s pobiranjem orehov, lešnikov in mandeljnov. V primeru skoraj zrelega sadja lahko postavimo na veje trakove ali stare CDje, ki se na soncu bleščijo ali pokrijemo drevo z mrežo. Dokler listje ne odpade, izvedemo cepljenje na speče oko. ZELENJADNI VRT - V tem času sejemo solato, zeleni radič, špinačo in motovi-lec. Sejano površino takoj pokrijemo z vrečevino ali pajčevinastim vlaknom. Gredice moramo v tem času dobro pripraviti in jih po možnosti nekoliko dvigniti, da voda ne bi zastajala. Sedaj presajamo jesenske sorte solate. Veliko rastlin v tem času zaključuje njihov ciklus. Tiste, ki ne rodijo več, jih lahko sedaj izrujemo in očistimo gredice vseh rastlinskih ostankov. Na ta način bomo omejili prisotnost morebitnih glivic in škodljivcev, ki prezimijo v zemlji. Gredice lahko pripravimo za nove setve, kot na primer motovilec. V tem času lahko še pobiramo radič, solato, peteršilj, zeleno, paradižnik in buče. Kuhinjska zelišča sedaj razmnožujemo tako, da jih izrujemo iz zemlje in jih razdelimo na dva ali tri dele. Vsak del mora imeti dovolj korenin. Pred sajenjem jih nekoliko obrežemo. OKRASNI VRT - Balkonske in okenske rastline še vedno dnevno zalivamo in občasno gnojimo. Enoletnim okrasnim rastlinam odstranjujemo posušene dele in odcvetele cvetove Nabavimo si spomladanske čebulnice, ki jih bomo sejali od konca septembra vse do prvih dni novembra. Pripravimo zemljo, bodisi v vazah, kot na prostem. Glinasto zemljo pomešamo s peskom. Na začetku meseca je čas, da sejemo novo okrasno trato, da se bo do mraza dobro ukoreninila. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. avgusta 2009 1 3 Na slikah: Pod naslovom center Vidma: spodaj levo plakata za manifestaciji Sons in Liet International; spodaj desno naslovnica programa festivala v Aosti 12. SEPTEMBRA V ORGANIZACIJI AGENCIJE ZA FURLANSKI JEZIK V Vidmu tekmovanje za nastop na mednarodnem festivalu * * i • v* pesmi v jezikih manjšin Onno Falkena V Vidmu se bo v septembru predstavilo osem glasbenih skupin v zastopstvu prav toliko jezikovnih manjšin. Gre za pobudo, s katero želijo furlanski organizatorji poudariti, da je jezikovna raznolikost od nekdaj ena najpomembnejših značilnosti Furlanije. Zato je naravno, da so v Furlaniji zelo zainteresirani za izmenjave z drugimi jezikovnimi skupinami, ki živijo v bližini. Prav to razmišljanje je bilo v osnovi zamisli za manifestacijo, ki so ji dali naslov Sons - Zvoki. Gre za festival manjšinskih pesmi, ki ga prireja Deželna agencija za furlanski jezik ARLeF in se bo odvijal v gledališču Palamostre 12. septembra letos; ob tej priložnosti bodo lahko obiskovalci spoznali kar nekaj manj rabljenih jezikov. Vabilo za udeležbo na tej prireditvi so v maju poslali glasbenim skupinam manjšin v Italiji in v nekaterih državah alpskega loka, to je Avstriji, Sloveniji in Švici. V slabem mesecu dni so prejeli prijavo 23 skupin, ki nastopajo v devetih različnih jezikih: okcitanščini, retoromanščini, ladin-ščini, albanščini, sardinščini, katalonščini, slovenščini (iz Koroške in iz Benečije), romščini in seveda furlanščini. Izmed teh je strokovna žirija izbrala 8 pesmi, ki jih bodo skupine, ki so jih predstavile, zapele na finalni prireditvi, ki bo, kot rečeno, 12. septembra. Te pesmi so: Dr deer & crc posse (Hip Hop iz Sardinije), Encresciadum (Jazz iz doline Fassa), Harri Stojka (Gipsy Swing z Dunaja), Chichimeca (Katalonci), Peppa Marri-ti Band (Rock v albanščini južne Italija arbereshe), R.Esi-stence in Dub (furlansko-sardinska pesem v dveh jezikih), Ursina Giger (soul kantavrorka iz švicarskega kantona Gris-hun) in furlanski pevec Lino Straulino. Kakovostna raven teh osmih pesmi je zelo visoka in tekmovanje bo zelo napeto, saj bosta prva in druga skupina nastopila na mednarodnem festivali Liet internacional, ki bo v oktobru v frizijskem mesti Leeuwardnu - Ljuowertu. Sicer pa je prav možnost nastopa v Friziji botrovala letošnji videmski pobudi, kajti Furlani so se tokrat odpovedali last- aosta Festival manjšinskih narodov za oživljanje y J J in ohranane raznolikosti v svetu nemu nastopu v Ljouwertu in so raje priredili tekmovanje, ki bo najboljši skupini tega dela Evrope odprlo pot na mednarodni festival. Sicer pa v Vidmu ne skrivajo namena, da bi prav glavno mesto Furlanije gostilo festival Liet leta 2011. To je namreč zelo pomembna mednarodna manifestacija, ki ji vsako leto namenjajo veliko pozornost tudi pomembne svetovne televizijske mreže, med katerimi tudi BBC in CNN. Ta mednarodni festival pesmi v jezikih manjšin se letos vrača v Frizijo; zanj so prvi dali pobudo prav Frizijci; prvič so ga priredili leta 2002, nato pa se je iz leta v leto selil v številne evropske države, vsekakor pretežno v Severni Evropi. Letos pa ga bodo zopet priredili v Ljouwertu 31. oktobra. Namen festivala je od vsega začetka spodbujanje avtorjev in pevcev k pisanju pesmi oziroma nastopanju v jezikih manjšin. Festival tem umetnikom daje na razpolago mednarodno sceno, na kateri lahko predstavijo svoje skladbe široki mednarodni javnosti. Za organizacijo skrbi posebna mednarodna fundacija, ki je v teh letih s sponzorstvi zagotavljala potrebna sredstva. Za letošnji nastop se je doslej prijavilo devet skupin in tu je kar nekaj novosti: predstavljene bodo pesmi v gaelšči-ni, asturijščini, frizijščini, irščini, karelščini (iz Rusije), lat-galščini (iz Latvije), okcitanščini in jeziku sami. Mlada rap skupina iz Berlina bo nastopila v spodnji nemščini, ki bo tokrat prvič prisotna na festivalu Liet. Poleg teh pričakujejo v Ljouwertu še dve skupini, prvo in drugouvrščeno s furlanskega festivala Sons. Doslej so na festival Liet International uvrščene naslednje skupine oziroma pevci: Alfredo Gonzalez, zmagovalec tekmovanja Premiu al Meyor Cantar, Asturias; SomBy, rock skupina v jeziku sami iz Finske, zmagovalka Sami Grand Prix 2009; It Langstme en de dea, frizijska rock skupina, zmagovalka frizijskega festivala Liet 2009; Fiach, rock pevec iz Dublina, zmagovalec keltskega festivala Nos Ur Sunrise non Secular, gaelska rock skupina z otoka Lewis, zmagovalka nagrade občinstva na festivalu Nos Ur; Zine, okcitanski pevec iz Nice, Francija; De fofftig Penns, rap skupina iz Berlina, ki poje v spodnji nemščini; Sovvalniks, Latgalska skupina z vzhoda Latvije Sattuma, ljudska skupina iz Petrozavodska, glavnega mesta ruske republike Karelije. Festival Liet International se je torej močno razvil: večina skupin namreč prihaja na ta festival z ožjih selekcij v domačem okolju, kar seveda veča prisotnost manjšinskih jezikov v moderni glasbi: prav to pa je bil namen festivala od vsega začetka. Nobena novost ni, da se poleti odvijajo številni glasbeni festivali in podobne prireditve. To velja tudi za manjšine, ki, vsaka po svoji tradiciji, prirejajo v svojem okolju številne prireditve, tiste, ki sodijo v njihovo tradicijo in opozarjajo na prisotnost neke skupnosti in njene kulture v okolju, ki ji je lastno, pa tudi nove, ki spodbujajo rabo jezika s sodobnimi, predvsem glasbenimi prijemi. Novost zadnjih let pa je zelo bogata kulturne izmenjava med manjšinami, ko se vrstijo številna srečanja, revije in festivali, na katerih nastopajo skupine raznih manjšin, pogosto tudi iz zelo oddaljenih krajev, v glavnem z mladimi skupinami, ki s sodobno glasbo povezujejo tradicijo manj rabljenih jezikov s sodobnimi ustvarjalnimi oblikami, predvsem takimi, ki so namenjene mladi publiki. Osveščanje mladih, ki so pod močnim vplivom globaliza-cije, je glavni namen teh prireditev. Ena takih prireditev bo sredi prihodnjega tedna v Aosti. V sredo, četrtek in petek se bodo v glavnem mestu te majhne avtonomne dežele na severozahodu Italije zvrstile tri glasbene skupine, spremljale pa jih bodo tri skupine iz Aoste. V sredo, 2. septembra, bo nastopila baskovska skupina Oskorri, ki je znana po tem, da povezuje tradicionalne in nove instrumente v izvajanju vesele glasbe, ki zelo spominja na baskovsko tradicijo, vendar bi jo težko poimenovali za tradicionalno glasbo. Skupina je nastala v času španske tradicije in zato je besedilo njihove glasbe močno pogojeno, saj je osredotočeno na teme uveljavljanja lastne jezikovne identitete. V četrtek, 3. septembra., bo na vrsti Korzika. Skupina Canta u popu-lu corsu se ukvarja predvsem s predstavljanjem tradicionalnih korziških pesmi, Ustanovljena je bila leta 1973 in je ena prvih, ki se je lotila petja v kor-ziškem jeziku. Njene pesmi izhajajo iz tradicije, vendar so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dobile predvsem prizvok zahteve po avtonomiji in celo po samostojnosti, obenem pa seveda poudarjanje nujnosti ohranjanja jezika. V petek, 4. septembra, se bo manifestacija, ki ji je odborništvo za kulturo dežele Doline Aosta dala naslov Festival manjšinskih narodov, končala z večerom, ki bo v celoti namenje okcitanščini. Predstavili se bodo člani skupine Massilia sound system, ki je nastala v Marseju leta 1980 ter poje v okcitanščini in francoščini. Najprej bo pred-satavila svojo Comedia Provencala, dvajset let staro delo, ki v celoti izhaja iz okcitanske glasbene in jezikovne tradicije. Gre za izbor pesmi v različnih slogih, večplastno vizijo znotraj skupine, ki pa se na odru prelevi v celoto, neke vrste komedijo, poulično marsejsko veselico, ki ponuja prerez življenja v tem francoskem pristanišču. Skupina Moussu T et lei Jovents bo nato predstavila izrazito pomorsko glasbo, ki je nekje vmes med okcitansko tradicijo in afriškimi zvoki. Skupina Oai Star bo, prav tako v okcitanščini, poskrbela za glasni rock, spored pa bo končala skupina Papet J. & Soleil FX z glasbo reggae, seveda prav tako v okcitanščini. Zakaj ta festival? Deželni odbornik za kulturo Laurent Vierin je v predstavitvi zapisal, da sta ohranjanje in širjenje lokalnih kultur bistvenega pomena za ohranitev kulturne raznolikosti v svetu. »Za manjšinske narode je ustno izročilo zelo pomemben referenčni re-surz za identiteto in je bistvenega pomena za prenos jezika z ene generacije na drugo. Glasba in poezija, ki izražata dušo naroda, bistveno prispevata k ohranjanju jezika in kulture,« je zapisal Vierin v predstavitvi te manifestacije. Odborništvo za kulturo in iz-obraževanjedežele Doline Aosta želi zato prispevati k ohranjanju nesnovne kulture narodov, ki jih označuje posebnost, ki že stoletja ohranjajo privilegirano povezavo s svojim ozemljem in ki vrednotijo svoj jezik in tradicije, meni še deželni odbornik, ki dodaja, da »v tem čedalje bolj globaliziranem svetu manjšinski narodi občutijo potrebo po medsebojnem povezovanju za utrditev svojih kultur in identitet in uvajanje medsebojnih izmenjav in sodelovanja«. Dežela Aosta želi prispevati k tej politiki in odtod zamisel o organizaciji festivala manjšinskih narodov. 16 Nedelja, 30. avgusta 2009 DNEVNE NOVICE / genova - Vodja škofovske konference odločno obsodil pisanje dnevnika Il Giornale Bagnasco: Napad na Boffa odvratno in zelo hudo dejanje Feltri: Ne kesam se, če bodo moralisti napadali, bom še naprej reagiral GENOVA - Napad milanskega časopisa Il Giornale na odgovornega urednika dnevnika in glasila italijanskih škofov Avvenire Dina Boffa je »odvraten in zelo hud«. To je poudaril včeraj vodja škofovske konference in genovski škof kardinal Angelo Ba-gnasco, ki je obenem potrdil spoštovanje in zaupanje Boffu »v svojem imenu, v imenu vseh italijanskih škofov in v imenu vseh krščanskih skupnosti«. Odnosi med Vatikanom in italijanskim ministrskim predsednikom Silviom Berlusconijem so se torej še zaostrili. Potem ko je Vatikan zaradi poročanja milanskega dnevnika, ki je last premierjevega brata Paola Ber-lusconija, odpovedal za petek predvideno srečanje med Berlusconijem in državnim tajnikom Svetega sedeža Tarcisiom Bertonejem, je Bagnasco po petkovem molku včeraj govoril in ostro obsodil napad odgovornega urednika dnevnika Il Giornale Vitto-ria Feltrija. Poleg tega je Avvenire tudi objavil Boffovo pismo, v katerem je Feltrija obtožil, da si je izmislil absurden in neverodostojen dogodek. »Žal mi je, da moram to reči, toda to je že barbarstvo,« je med drugim zapisal in dodal, da se je Feltri skrbno branil pred tem, da bi predhodno vprašal za izjavo samega Boffa. To naj bi namreč preprečilo načrt, katerega namen je udariti po odgovornem uredniku dnevnika Avvenire, pravi Boffo. Po končanem pismu je Avvenire objavil sporočilo škofovske konference, v katerem izraža »polno zaupanju Boffu zaradi njegovih nedvomnih profesionalnih sposobnosti, uravnovešenosti in previdnosti«. Solidarnost z Boffom je uradno izrazil tudi sindikalni odbor uredništva. Feltri je po drugi strani poudaril, da se ne kesa. Nasprotno, če bodo moralisti napadali, bom še naprej reagiral, je povedal in prevzel odgovornost za poročanje dnevnika. Berlusconi se je namreč od napada na Boffa ogradil. To me ne preseneča, je naglasil Feltri, kvečjemu bi bilo presenetljivo drugačno stališče oz. da bi premier to podprl. Odločitev o objavi prispevka prevzame namreč odgovorni urednik, ki ga lahko odpustijo v vsakem trenutku, ne morejo pa omejevati njegovih pristojnosti, je dodal Feltri. Za kardinala Angela Bagnasca je bil napad časopisa Il Giornale na odgovornega urednika dnevnika Avvenire Dina Boffa »odvraten« promet - Na dom se ta konec tedna vrača 12 milijonov Italijanov Večjih težav ni bilo Na cestah in avtocestah gost promet v severni in srednji Italiji, a brez hujših zastojev MILAN - Zadnji avgustovski konec tedna sovpada tudi s koncem počitnic za mnogo Italijanov. Po oceni družbe za avtoceste Anas se bo ta konec tedna vrnilo na dom približno 12 milijonov ljudi. Kljub temu hujših težav na italijanskih cestah in avtocestah včeraj ni bilo, čeprav tudi gneče ni manjkalo. Promet je bil sicer upočasnjen v severno-vzhodnem in severno-zahodnem delu države ter v srednji Italiji na avtocesti št. A14 na odseku med Pesa-rom in Riminijem ter na relaciji Rimini-Bologna. Gost promet je bil tudi med Parmo in Milanom ter med Bologno in Firencami. Prehod v predoru pod Mont Blan-com pa je zahteval poldrugo uro čakanja. Do zastojev je prišlo pri Moščenicah, kjer so popoldne zabeležili kilometer dolgo kolono vozil, sploh pa je bil promet upočasnjen od Moščenic do Latisane. Kar 16 kilometrov dolga kolona pa je nastala na avtocesti št. A23 med Vidmom in Pal- Za večino Italijanov so se počitnice končale V dveh napadih v Iraku več kot deset mrtvih BAGDAD - V dveh ločenih napadih na severu Iraka je bilo včeraj ubitih najmanj 12 ljudi, po nekaterih virih celo 16, okoli 40 je bilo tudi ranjenih. V prvem napadu v vasi Hamad na severu Iraka je samomorilski napadalec s tovornjakom bombo zapeljal v bližino policijske postaje in se razstrelil. Pri tem je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, od tega šest policistov. Do drugega napada je prišlo v kraju Sindžar nedaleč od Mosula, kjer je po navedbah tamkajšnjega policijskega predstavnika eksplodiral parkirani tovornjak bomba. Pri tem so življenje izgubili štirje ljudje, še 23 je bilo ranjenih. Zasegli ladjo s severnokorejskim orožjem na poti v Iran NEW YORK - Združeni arabski emirati so v začetku meseca zajeli tovorno ladjo s prepovedanim severnokorejskim orožjem, ki je bila na poti v Iran, so včeraj sporočili viri pri Združenih narodih v New Yorku. Gre za prvi tovrstni incident po zaostritvi sankcij Varnostnega svet ZN proti Pjongjangu junija letos, ki Pjongjangu med drugim prepovedujejo prodajo konvencionalnega orožja. Junijska resolucija od držav članic ZN še zahteva, da severnokorejske ladje, za katere obstaja utemeljeni sum, da prevažajo prepovedano orožje, ne oskrbujejo z gorivom in drugimi zalogami ter da pregledajo tovor, ki je namenjen v ali prihaja iz Severne Koreje in bi utegnil vsebovati prepovedane materiale. O incidentu so Združeni arabski emirati obvestili odbor VS ZN za sankcije proti Severni Koreji, odbor pa naj bi v kratkem razpravljal o zadevi. Slovo od Edwarda Kennedyja BOSTON - V baziliki Naše gospe večne pomoči v Bostonu je bila v navzočnosti ameriškega predsednika Ba-racka Obame in drugih visokih predstavnikov ameriške politike včeraj spominska maša za dolgoletnega ameriškega senatorja Edwarda Kennedyja, ki je v starosti 77 let v torek umrl za posledicami raka na možganih. Maše so se med številnimi visokimi predstavniki udeležili tudi bivši ameriški predsedniki George Bush, Jimmy Carter in Bill Clinton, več deset njegovih svojcev, sedanjih in bivših članov kongresa. Po maši so krsto prepeljali na znamenito vojaško pokopališče Arlington blizu prestolnice Washington, kjer so Ed-warda Kennedyja pokopali ob bratih Johnu in Robertu Kennedyju. ZDA - Osemnajst let je bila zaprta v baraki nemčija - Danes deželne volitve v Turingiji, Posarju in na Saškem Kalifornijski par zanikal obtožbe o ugrabitvi Jaycee Super volilna nedelja Volitve veljajo za zadnji preizkus pred zveznimi parlamentarnimi volitvami 27. septembra SAN FRANCISCO - Kalifornijski par, ki je obtožen ugrabitve takrat 11-letne Jaycee Dugard, ki jo je 18 let zadrževal v baraki na dvorišču svoje hiše, je v petek na sodišču zanikal vse obtožbe. Do zaslišanja v mestu Placervil-le je prišlo dan po tem, ko je sedaj 29-letna Dugardova, ki je obtožencu rodila dve hčerki, ponovno srečala svojo družino. Policija je 58-letnega Phillipa Garrida in njegovo 54-letno ženo Nancy aretirala v sredo, potem ko je Garrido z dvema dekletoma v kampusu na univerzi Berkeley delil versko literaturo. Izkazalo se je, da je Dugardova, ki jo je par ugrabil junija 1991, s hčerkama, danes starima enajst in 15 let, večino časa preživela v skriti baraki na dvorišču Garridove hiše v kraju An-tioch, kakih 80 kilometrov vzhodno od San Francisca. Garrido in njegova soproga sta se v petek na zaslišanju izrekla za nedolžna v 29 točkah obtožnice, ki ju med drugim bremeni ugrabitve, posilstev in neprostovoljnega zaprtja. V bizarnem pogovoru z lokalno televizijo pa je Gar- rido, ki so ga sosedi označili za verskega fundamentalista, priznal, da je bila njegova ugrabitev Jaycee leta 1991 "nekaj groznega", hkrati pa vztrajal, da se je s tem njegovo življenje "popolnoma obrnilo" in da gre za toplo zgodbo. Policija je v petek začela preiskovati Garridovo posest, kjer išče morebitne dokaze o njegovi vpletenosti v umore približno desetih prostitutk v 90. letih minulega stoletja na območju San Francisca. Garrido je takrat delal v tovarni, blizu katere je bila v industrijski coni odvržena večina trupel umorjenih žensk. Policija je tudi ugotovila vrsto zamujenih priložnosti, da bi odkrili zločin že prej. Med drugim je policist leta 2006 obiskal Garridov dom zaradi prijave, da v barakah in šotorih na dvorišču živijo ljudje, vendar pa sploh ni vstopil v hišo in tudi ni vedel, da je Garrido registrirani spolni prestopnik. Medtem ko preiskava dogodka še poteka, pa se je Dugardova s hčerkama ponovno pridružila svoji družini. Njena polsestra, ki je stara 19 let, je na svoji strani na portalu MySpace zapisala, da ponovna združitev poteka dobro. BERLIN - V Nemčiji bo danes super volilna nedelja. V zveznih deželah Turingija, Posarje in Saška bodo volili predstavnike v deželni parlament, v Severnem Porenju-Vestfaliji pa bodo potekale občinske volitve. Volitve veljajo za zadnji preizkus pred zveznimi parlamentarnimi volitvami 27. septembra. Napeto bo predvsem v Turingiji in Posarju, kjer se bosta morala ministrska predsednika iz vrst Krščansko-demokratske unije (CDU) Dieter Althaus in Peter Müller glede na raziskave javnega mnenja posloviti od samostojnega vladanja in se pripraviti na sklepanje koalicij ali morda celo odhod v opozicijo. V Posarju je izid volitev sicer popolnoma odprt, je pa jasno, da bo CDU prvič po letu 1999, odkar v tej zvezni deželi vlada sama, prepričljivo izgubila absolutno večino. Müller stavi na koalicijo z liberalnimi Svobodnimi demokrati (FDP), ki so prav tako pripravljeni na koalicijo s CDU, vendar pa niti FDP niti CDU ne izključujeta morebitnih Angela Merkel drugih zavezništev. Tudi v Turingiji se CDU obeta izguba absolutne večine. Po desetih letih samostojne vladavine bo glede na raziskave javnega mnenja tako morala oblikovati koalicijo. Althaus bo imel pri tem na tokratnih volitvah več izbire, saj imajo FDP in Zeleni dobre možnosti za uvrstitev v parlament. Glede na raziskave javnega mnenja je možna tudi velika koalicija med CDU in socialdemokrati (SPD), večino pa bi po poročanju dpa lahko zbrale tudi leve stranke. V Saški se po petih letih skupnega vladanja CDU in SPD obeta- jo spremembe v barvi koalicije. Za oblikovanje slednje so se v primeru uspeha na volitvah že dogovorili v CDU in FDP, na samostojno vladanje CDU pa v tej stranki upajo le umetniki. Možno je tudi, da bi deželni parlament znova oblikovalo šest strank, vključno z nemškimi nacionaldemokrati (NPD). V Severnem Porenju-Vestfali-ji, kjer bodo v nedeljo občinske volitve, CDU uživa veliko podporo. Raziskava inštituta za javnomnenj-ske raziskave Infratest dimap je namreč pokazala, da ima CDU pred SPD veliko prednost. Največjo prednost naj bi imela v Dusseldor-fu, medtem ko imajo v Dortmundu prednost socialdemokrati. Nedeljske volitve veljajo za pomemben kazalec pred zveznimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 27. septembra. Na teh se prepričljiva zmaga obeta CDU nemške kanclerke Angele Merkel. Raziskava nemške televizije ZDF minuli petek je namreč pokazala, da CDU uživa 41-odstotno podporo volivcev, SPD pa 24-odstotno. w Nedelja, 30. avgusta 2009 1 J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Vnaprej igrana tekma 2. kroga A-lige Milan ni bil kos Že po prvem polčasu je bilo 3:0 - Črn dan za Gattusa - V Bariju neodločeno udinese Spet Floro Flores, od začetka najbrž tudi Sammarco Milan - Inter 0:4 (0:3) STRELCI: Thiago Motta v 30., Milito v 36., Maicon v 46. in Stankovic v 67. min. MILAN (4-3-1-2): Storari, Zam-brotta, Nesta, Thiago Silva, Jankulovski, Gattuso, Pirlo, Flamini (Seedorf), Ronal-dinho (Huntelaar), Pato, Borriello (Am-brosini). Trener: Leonardo. INTER (4-3-1-2): Julio Cesar, Mai-con, Lucio, Samuel, Chivu, Zanetti, Stan-kovic, Thiago Motta (Balotelli), Sneijder (Vieira), Milito (Muntari), Eto'o. Trener: Mourinho. IZKLJUČEN: Gattuso v 40. min. MILAN - Inter je večnemu tekmecu Milanu dal pravo nogometno lekcijo. Derbi drugega kroga A-lige je bil skoraj v celoti Interjev monolog. Milanu so pripadale le uvodne minute, ko sta se Pato in Ro-naldinho dvakrat nevarno približala Cesarjevim vratom. Nato pa je sledil pravi »black-out«. Varovanci trenerja Joseja Mourinha so povedli v 30. minuti. V polno je zadel Thiago Motta, ki je izkoristil lepo podajo Milita. Pravzaprav je bila dobro pripravljena in izpeljana celotna akcija. Šest minut kasneje je bilo že 2:0. Gattuso ni bil kos Eto'ojevemu sprintu, ki je po dolgi podaji pritekel v kazenski prostor, kjer ga je Milanov kapetan podrl. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko. Gattuso pa si je prislužil le rumeni karton, medtem ko bi ga moral sodnik izključiti, saj je bil zadnji mož. Iz enajstmetrovke je bil uspešen Milito. Gattuso pa je igrišče predčasno zapustil nekaj minut kasneje, ko je na sredini igrišča storil grob prekršek nad Sneij-derjem. Res črn dan za Milanovega kape-tana. Pred koncem polčasa je Milan doživel še tretjo hladno prho. Znova akcija je Tako so se Interjevi nogometaši upravičeno veselili po visoki zmagi proti Milanu ansa šlo za akcijo po desni strani (kot v prvih dveh primerih) in znova istega podajalca, Milita. Med strelce pa se je vpisal Maicon. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Dejan Stankovic je še četrtič premagal Storarija in Milanovi navijači (vključno s predsednikom vlade) so predčasno zapustili San Siro. Včeraj so odigrali tudi srečanje med Barijem in Bologno, ki se je končalo brez zadetkov. Bari - Bologna 0:0 BARI (4-4-2): Gillet; Masiello, Bo-nucci, Ranocchia, Parisi; Alvarez (Rivas), Gazzi, De Vezze, Allegretti (Langella); Meggiorini (Sforzini), Kutuzov. Trener: Ventura. BOLOGNA (4-4-1-1) Viviano; Ze-noni, Portanova, Britos, Raggi (Tedesco); Vigiani, Mingazzini, Guana, Valiani; Bombardini (Mutarelli); Osvaldo. Trener: Pa-padopulo. VIDEM - »Izogniti se moramo napakam, ki smo jih napravili prejšnji teden proti Parmi, čeprav smo v drugem delu imeli kar nekaj priložnosti,« je bil jasen trener Udineseja Pasquale Marino pred današnjim gostovanjem pri Sampdorii. »Cilji Genovčanov so podobni našim, le da so se oni letos dodatno okrepili. Nevarni so predvsem v napadu, saj napadajo s štirimi igralci. V protinapadih sodelujeta namreč tudi bočna igralca Mennini in Semioli,« je opisal nasprotnike trener Udine-seja. Katero postavo bo izbral Marino, še ni znano. Najbrž bo od uvodnih minut na igrišču tudi Sammarco, ki se je Videmčanom pridružil šele pred dnevi. V napadu pa bo prav gotovo ob Di Na-taleju in Pepeju Floro Flores, ki je okreval po poškodbi mišice (igral bo namesto Corradija). DANAŠNJI SPORED: ob 18.00 Roma - Juventus, ob 20.45 Atalanta - Genoa, Cagliari - Siena, Chievo - Lazio, Fiorentina -Palermo, Parma - Catania, Napoli - Livorno, Sampdoria - Udinese. nogomet - V 2. krogu B-lige proti Grossetu Triestina zmagala, a ni blestela Odločilni gol Švicarja Nefa, ki je prejel tudi 100 kg medu - Izkazala se je obrambna dvojica Cottafava-Brosco Triestina - Grosseto 1:0 (1:0) STRELEC: Nef v 30. min. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6; Nef 6, Cottafava 6,5, Brosco 6,5, Sabato 5,5; Šedi-vec 5 (39.dp Siligardi) 5, Pani 5,5 (23.dp Cossu 6), Gissi 5,5, Testini 5,5; Godeas 5,5, Deila Rocca 5,5 (l.dp Tabbiani 5,5). Trener: Got-ti. GROSSETO (4-4-2): Acerbis; Turati, Freddi, Melucci, Mora; Job (29.dp Fautario), Valeri (37.dp Vitiello), Consonni, DAles-sandro; Sansovini, Pichlmann (23.dp Pinil-la). Trener: Gustinetti. SODNIK: Gallione iz Alessandrie 5; Češki nogometaš Triestine Jaroslav Šedivec OPOMINI: Nef, Valeri, Cottafava, Pani, Turati, Sabato, Cossu, Brosco; GLEDALCEV: 6.500. TRST - V letošnje prvenstvo se je Triestina podala z velikimi ambicijami, ki so še narasle po uspešnih nastopih v italijanskem pokalu in nato tudi v prvem krogu v Mantovi, kjer so Tržačani gospodarili, a se morali zadovoljiti s točko zaradi nespret-nosti pri zaključnih strelih. Za včerajšnjo tekmo pa velja ravno obratno. Triestina je slavila zmago, čeprav bi bil vsaj neodločen izid nedvomno pravičnejši. Razen obrambne dvojice Cottafava - Brosco, ki je več kot po- zitivno opravila svojo nalogo, so vsi ostali igralci Triestine igrali pod svojimi sposobnostmi. Včerajšnji nasprotnik je v krstnem nastopu doživel pekoč domač poraz (0:3) proti Torinu, v lanski sezoni pa je v bistvu z zmago na Roccu zadal končni udarec upanjem Triestine za uvrstitev v končnico za napredovanje. Tržačani so torej imeli tudi željo, da bi Grossetu vrnili milo za drago. Obramba Triestine v dosedanjih treh uradnih nastopih (skupno 300 minut) še ni prejela niti gola, a tokrat je bila pod hudim pritiskom in v prvem polčasu je nekajkrat resnično tvegala. Tekmo je sicer pogojevala tudi burja in Tržačani so morali v prvem delu srečanja igrati proti vetru, kar se je vsekakor poznalo. A to je lahko le delni izgovor za skromno prvo polovico srečanja, čeprav jo je Triestina zaključila v vodstvu. Grosseto je na sredini igrišča imel občutno premoč in tudi po organizaciji so pokazali več od Gottijevega moštva. Pani in Gissi sta bila v hudi stiski v obrambi (zlasti Conson-ni jima je povzročal hude težave) v napadu pa nista uspela nikoli učinkovito preusmerjati žoge proti dvojici Godeas-Della Rocca. V 21. minuti je Nef zrušil DAles-sandra; sodnik se je odločil za prosti strel, a s tribune je precej dišalo po 11-metrovki. Prav po levi strani je Grosseto ustvarjal najnevarnejše priložnosti, a obramba Triesti-ne je - se ne ve točno kako - le zdržala. Tudi strel Sansovina v 23. minuti je le prestrašil Agazzija, tako da je vodstvo Triestine, ko je odbila točno 30. minuta tekme, presenetilo vsakogar. Po kotu Testinija je Nef neovirano skočil sredi kazenskega prostora in zadel v polno (in obenem prejel sto kilogramov medu, ki ga je prvemu letošnjemu strelcu Triestine podaril furlanski čebelar Gigi Nardini). Grosseto je igral in napadal, Trie- stina pa zadela. To je tudi eno izmed strogih in nepravičnih pravil nogometa, kjer veljajo izključno doseženi goli. Na sredini je Grosseto igral zelo zrelo. Consonni in Valeri nista izgubila ene same žoge in sta imela stalno sodelovanje DAlessandra na levi. Lepe igre pa gostom ni uspelo unovčiti, tudi zaradi nespretnosti dveh napadalcev. Zlasti Pichelmann je naletel na siv dan. V drugem polčasu se je tekma razži-vela tudi po »zaslugi« res povprečnega sodnika. S svojimi odločitvami sicer ni vplival na potek srečanja, a je razburil gledalce in igralce obeh ekip. Medtem ko je burja pojenjala, je nad Trstom začelo silovito deževati, tako da je bil drugi del tekme odigran v zelo težkih razmerah. Kakovost igre je padla, število zgrešenih podaj pa se sorazmerno večalo, potem ko je začenjala nastopati tudi utrujenost. Grosseto je poskušal izenačiti, a v napadu si je ustvaril res malo priložnosti. Triestina je tako uspela ohraniti gol prednosti vse do konca tekme in Agazzi je podaljšal obdobje nepremaganosti na 390 minut. Prav neprebojnost obrambe je ena izmed redkih pozitivnih stvari včerajšnje tekme tržaškega moštva. Top: Riccardo Brosco, letnik 1991. Zapomnite si to ime, saj je pred njim svetla prihodnost. Igral je kot pravi veteran, čestitati pa je treba tudi trenerju Gottiju, saj so v Italiji res maloštevilni trenerji, ki slepo zaupajo mesto v standardni postavi tako mlademu igralcu. Flop: Celotna ekipa je razočarala, a zlasti vezna vrsta je bila tokrat v hudih težavah. Pani in Gissi sta bila stalno v podrejenem položaju. Ni slučaj, da Triestina išče okrepitev ravno za ta položaj, boljše pa bo tudi s Princivallijevim povratkom. Iztok Furlanič APrimorski ~ dnevnik formula 1 Fisichella s prvega mesta, Button šele 14. SPA FRANCORCHAMPS - Giancar-lo Fisichella (Force India) si je včeraj presenetljivo priboril »pole position« pred veliko nagrado Belgije v Spa Francorchampsu. 36-letni italijanski voznik formule 1, ki bo danes začell z najboljšega startnega položaja, je svojemu moštvu priboril sploh prvi »pole position«. Rojak Jarno Trulli (Toyota) je bil drugi, tretji pa je bil Nemec Nick Heidfeld (BMW Sauber). Vodilni v skupnem seštevku svetovnega prvenstva Jenson Button bo dirko začel s 14. izhodiščnega položaja. Njegov mo-štveni kolega in najbližji zasledovalec Rubens Barrichello je bil četrti. McLarnov dvojec Hamilton - Kovalainen pa 12. oz 15. Danes po TV: ob 14.00 Rai1. Izidi: 1. vrsta: Fisichella (Ita/Force India), Trulli (Ita/Toyota), 2. vrsta: Heidfeld (Nem/BMW-Sauber), Rubens Barrichello (Bra/Brawn-Mercedes), 3. vrsta: Robert Kubica (Pol/BMW-Sauber), Kimi Raik-könen (Fin/Ferrari), 4. vrsta: Timo Glock (Nem/Toyota), Sebastian Vettel (Nem/Red-Bull-Renault), 5. vrsta: Mark Webber (Avs/Red-Bull-Renault), Nico Rosberg (Nem/Williams-Toyota). ZAČELA SE JE VUELTA - Švicar Fabian Cancellara je zmagovalec 1. etape 64. kolesarske dirke po Španiji, 4,5 kilometra dolgega kronometra v nizozemskem Assnu. Kolesar Saxo Banka je za devet sekund premagal Belgijca Toma Boonena.Tretje mesto pa je z zaostankom 12 sekund zasedel Američan Tyler Farrar. Najboljši Italijan je bil Daniele Bennati na 5. mestu (+0:16), Ivan Basso (oba Liquigas) pa je bil osmi (+0:18). Tadej Valjavec je zasedel 61. mesto, Borut Božič pa je bil 169. ŠEVČENKO GRE DOMOV - Ukrajinski reprezentant Andrej Ševčenko se po desetih letih brcanja žoge v tujini vrača v domači klub, Dinamo iz Kijeva, kjer je začel kariero. 1. SNL - Luka Koper - Olimpija 2:1, Interblock - Hit Gorica 3:1, Celje - Maribor 2:1. VESLANJE - Slovenski veslači Miha in Tomaž Pirih, Rok Rozman in Rok Kolander so na svetovnem prvenstvu v Poznanu na Poljskem osvojili bronasto medaljo v četvercu brez krmarja. Zmagali so Britanci, pred Avstralci. V finalu dvojnih dvojcev pa sta nastopila tudi Luka in Jan Špik ter osvojila peto mesto. DIRKA PO VENETU - 81. izvedba dirke po Venetu je pripadla italijanskemu kolesarju Filippu Pozzatu. Zmagal je po končnem šprintu po 199 km dolgi etapi s startom in ciljem v Padovi. Pozzato je med kandidati za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bodo konec septembra. MEMORIAL COMBATTI - V Trstu se je končal rokometni turnir memorial Aldo Combatti. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa iz Grosupelj. Na drugo mesto sta se uvrstila tržaški Pallamano Trieste in Ajdovščina, četrta pa je bila Sežana. Tržačani so proti Ajdovščini igrali neodločeno 17:17, proti Gro-suplju pa so brez Lo Duce in Carpaneseja visoko izgubili. B-liga IZID 2. KROGA Ancona - Salernitana 2:0, Cittadella - AlbinoLeffe 2:1, Crotone - Brescia 0:0, Frosinone - Mantova 1:0, Gallipoli - Cesena 0:2 , Modena Ascoli 1 :2, Piacenza - Lecce 3:2, Reggina - Padova 1:1, Triestina - Grosseto 1:0, Vicenza - Sassuolo 1:1, Torino - Empoli jutri ob 20.45. Frosinone 2 2 0 0 3:1 6 Sassuolo 2 1 1 0 3:1 4 Ascoli 2 1 1 0 3:1 4 Padova 2 1 1 0 2:1 4 Reggina 2 1 1 0 2:1 4 Brescia 2 1 1 0 1:0 4 Triestina 2 1 1 0 1:0 4 Torino 1 1 0 0 3:0 3 Lecce 2 1 0 1 5:3 3 Empoli 1 1 0 0 2:0 3 Cesena 2 1 0 1 2:1 3 Cittadella 2 1 0 1 2:2 3 Piacenza 2 1 0 1 3:4 3 Ancona 2 1 0 1 2:3 3 Vicenza 2 0 2 0 3:3 2 AlbinoLeffe 2 0 1 1 3:4 1 Mantova 2 0 1 1 0:1 1 Gallipoli 2 0 1 1 1:3 1 Crotone 2 0 1 1 0:2 1 Modena 2 0 0 2 1:3 0 Salernitana 2 0 0 2 1:4 0 Grosseto 2 0 0 2 0:4 0 PRIHODNJI KROG (6.9.) AlbinoLeffe - Ancona, Ascoli - Mantova, Brescia - Torino, Cesena - Cittadella, Empoli - Crotone, Grosseto - Gallipoli, Lecce - -rosinone, Padova - Piacenza, Reggina - Vicenza, Salernitana - Modena, Sassuolo - Triestina 1 B Nedelja, 30. avgusta 2009 ŠPORT / odbojka - Pogovor z Matejem Černicem, ki bo nastopil na evropskem prvenstvu v Turčiji » Če bomo igrali zbrano in umirjeno, lahko zmagamo« Gabrski odbojkar je v odlični formi - Prenovljena ekipa je po njegovem mnenju konkurenčna »Počutim se res dobro. Odkar sem prestal operacijo kolena, še nisem bil v taki formi. Kondicijsko smo se res odlično pripravili na prvenstvo.« Tak je bil po uvodnem pozdravu prvi odziv našega najboljšega odbojkarja Mateja Černica, ki bo jutri z »azzurri« odpotoval v Turčijo, kjer se bo v četrtek, 3. septembra začelo evropsko prvenstvo. Nedvomno gre za spodbudne besede pred celinsko preizkušnjo, saj je gabrski odbojkar eden izmed glavnih adutov italijanske izbrane vrste. Da je nenadomestljiv član šesterke, je že dokazal na tekmah svetovne odbojkarske lige, odlično pripravljenost pa je potrdil še na pripravljalnih tekmah na Poljskem in v Modeni. V Turčiji bo ob Černicu tudi Števerjanec Loris Mania, ki iz tekme v tekmo pridobiva večje zaupanje selektorja Anastasija. Mesto krilnega napadalca si bo Černic v prvi postavi delil s Savanijem, selektor Anastasi pa bo v Turčiji razpolagal še s tremi tolkači. Včeraj je namreč objavil seznam potnikov, med katerimi so še napadalci Parodi, Cisolla in mladi Martino. Ostali vpoklicani so podajalca Ver-miglio in Travica, blokerji Birarelli, Sala in Fortunato, korektorji Lasko in Gavot-to, ob Maniaju še libero Bari. Selektor Anastasi je naposled izbral pet napadalcev, med katerimi 22-letnega Martina in 23-letnega Parodija. Koga bolj ceniš? Parodi si je vsekakor bolj zaslužil vpoklic, saj je vedno vestno treniral in se tudi izboljšal. Je bolj konstanten in zaupljiv. Martino pa je talent, ampak nima glave. V prvi postavi pa bosta najbrž igrala ti in Savani. Tako je. Po mojem mnenju bi bila ekipa popolnejša, če bi igrala na krilu jaz in Cisolla. Selektor pa je odločil drugače ... S Savanijem bomo imeli močnejši napad, v sprejemu pa bomo šibkejši. Ekipa, ki potuje na evropsko prvenstvo, je v primerjavi z lansko ekipo prenovljena. Kako ocenjuješ izbire selektorja? Ekipa je kljub prenovitvi povsem konkurenčna. Svetovna liga ni šla po načrtih, saj smo v uvodu zbrali preveč porazov. Ko smo dobili pravi ritem, pa smo se izkazali. Verjamem, da bomo na evropskem prvenstvu igrali dobro. Igralski kader ni rosno mlad, veliko igralcev pa nima mednarodnih izkušenj. Koliko lahko to vpliva na razplet prvenstva? Čeprav so nekateri prvič v reprezentanci, imajo veliko izkušenj iz itali- janske A-lige. Tega ne smemo podcenjevati. Vsekakor pa so že med tekmami svetovne lige spoznali mednarodno sceno, zato verjamem, da se bodo izkazali. Seveda nam bo to uspelo samo, če bo šlo vse kot po olju, brez zapletov. Kateri je letošnji cilj? Zmaga. (smeh) Je to realen cilj? Ne vem. Po mojem mnenju imamo res možnosti za uvrstitev v polfinale in za končno zmago. Seveda moramo igrati stoodstotno. Med glavne favorite sodijo še Rusija, Srbija, Bolgarija in Poljska. Proti Poljski pa ste nazadnje na turnirju Wagner izgubili ... Tako je, a smo dan pred tekmo vadili z utežmi, kar je vplivalo na našo predstavo. Obenem pa je 10.000 ljudi navijalo za domačine, ki so zato zaigrali vrhunsko. Vsekakor pa je bil turnir dober test pred prvenstvom, saj smo ugotovili, kje največ grešimo. Kaj največ peša? Proti Poljski sem bil na primer v sprejemu nekonstanten, kar je zame neobičajno. Prav zato smo zadnji teden priprav posvetili veliko časa tudi sprejemu. Veliko težav smo imeli tudi v napadu na visokih žogah. Naši uspehi bodo obenem odvisni tudi od zbranosti in umirjenosti vseh igralcev. Če le malo popustimo, je to lahko za nas pogubno. Kakšni so odnosi v ekipi? Zaenkrat dobri. Kako pa je s podajalcem Vermi-gliom? Dobro. Res je, da smo bolj sproščeni, ko igra Travica. Priznati pa moram, da je Vermiglio izvrsten podajalec. Z značajskega vidika je potrebno imeti z njim več potrpežljivosti, ampak smo se nanj privadili. Na evropskem prvenstvu boste v kvalifikacijskem delu igrali v skupini D s Srbijo, Bolgarijo in Češko. Uvodne tekme bodo torej že zahtevne ... Tako je. Prvo tekmo igramo z Bolgarijo (v petek, 4. septembra ob 15.00, op. a.). Ze v kvalifikacijskem delu moramo igrati zelo prepričljivo, saj dosežene točke veljajo tudi v drugem delu. V drugi del se uvrstijo prve tri uvrščene ekipe vsake skupine. Med vpoklicanimi je tudi Loris Manià. Kako ocenjuješ njegove nastope? Loris si je zaslužil mesto med štiri-najsterico. Igra dobro in upam, da bo tako nadaljeval. Veronika Sossa Goriški napadalec, ki bo letos igral v Perugi, je osvojil že dve evropski lovoriki, leta 2003 v Berlinu in leta 2005 v Rimu, ko je bil glavni protagonist finalnega srečanja proti Rusiji. V Atenah leta 2004 je na olimpijskih igral osvojil srebrno kolajno. Istega leta je z »azzurri« zasedel prvo mesto v svetovni ligi wl Slovenci že v četrtek, Matej in Loris pa v petek Evropsko prvenstvo v Turčiji se bo začelo v četrtek, 3. septembra. »Az-zurri«, za katere bosta igrala tudi slovenska odbojkarja Matej Černic in Loris Mania, bodo sicer prvo tekmo igrali v petek, 4. septembra proti Bolgariji. Na prvenstvu bo po letu 2007 igrala tudi slovenska izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Gregorja Hribarja. V skupini C bodo merili moči s Španijo, Grčijo in Slovaško. Prvo srečanje čaka slovenske odbojkarje 3. septembra proti Španiji, ekipi, ki je nazadnje osvojila evropsko lovoriko. Ostali skupini: skupina A: Poljska, Francija, Nemčija, Turčija; skupina B: Estonija, Rusija, Nizozemska, Finska. Spored Italije: v petek, 4. 9. Italija Bolgarija (15.00), 5.9. Češka - Italija (17.30), 6. 9. Srbija - Italija (15.00); spored Slovenije: 3. 9. Španija - Slovenija (15.00), 4. 9. Slovenija - Slovaška (20.00), 6. 9. Slovenija - Grčija (15.00). Formula: Iz kvalifikacijskega dela (šestnajst ekip je porazdeljenih v štiri skupine) se bo v drugi del tekmovanja (skupini E in F) uvrstilo dvanajst najboljših, torej prve tri iz vsake skupine. Polfinalne pare bodo sestavljale dve najboljši ekipi iz skupin E in F. um. kotalkanje Martina Pecchiar osvojila 2. mesto na mladinskem EP Martina Pecchiar kroma Slovenska kotalkarica Martina Pecchiar je včeraj zaključila nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v Parizu na odličnem drugem mestu. Članica tržaškega kluba Jolly je letos prvič nastopila na celinskem prvenstvu kategorije jeunesse, iz Pariza pa se vrača s svojim doslej najboljšim rezultatom. Včeraj je po dobrem nastopu v dolgem programu nadoknadila dovolj točk, da se je s četrtega mesta, ki ga je osvojila po kratkem programu, povzpela na drugo mesto. Evropska lovorika je pripadla »azzurri« Silvii Lambruschi (523,100 točk), Martina, dijakinja znanstvenega liceja France Prešeren, je bila druga s 488,700 točkami, domačinka Justine Laugier pa je zaradi številnih napak zaostala in bila na koncu tretja s 483,700 točkami. Pecchiarjeva je dolgi program izpeljala zelo solidno. V končni kombinaciji skokov je sicer opravila napako, ki pa ni bila usodna, saj je Francozinja že krepko zaostajala. Izidi: 1. Silvia Lambruschi, 2. Martina Pecchiar, 3. Justine Laugier (Fra), 4. Valentina Mariotti, 7. Ana Rejec, 9. Tina Ozebek, 14. Maja Se-dej (zadnje tri Slo). 23 Obvestila JADRALNI KLUB CUPA vabi vse člane na drugo preizkušnjo društvene regate, v nedeljo 6. septembra, s pričetkom ob 12. uri. Prijave sprejemamo v tajništvu v soboto, 5. septembra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 6. septembra od 9. do 11. ure. Po regati sledi praznik med katerim bomo počastili naša dva atleta, Simona in Jaša, za uspešni nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je v teku tečaj minibasketa za dečke in deklice letnikov '99, '00, '01. Vadba je na voljo vsem otrokom in se odvija na odprtem igrišču na Kontovelu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 18.00. Tečaj bo potekal do začetka novega šolskega leta. Info: 338/5889958 (Andrej) in 340/4685153 (Erik). promocijska liga - Dom ima ambiciozen projekt V petih letih do deželne C-lige Predstavil ga je novi predsednik košarkarske sekcije David Orzan - Letošnji cilj članske ekipe je napredovanje v D-ligo - Mladinske ekipe bodo vodili Brumen, Oberdan in Zavrtanik S pripravami na novo košarkarsko sezono je začela tudi članska ekipa Doma. Po lanskem nazadovanju bodo letos domovci v nekoliko spremenjeni postavi nastopili v promocijski ligi. O tem in o prihodnosti goriškega košarkarskega društva smo se pogovorili z novim predsednikom košarkarske sekcije Davidom Orzanom. »Letos se za nas začenja ambiciozen in resen projekt, ki bo vključeval člansko ekipo in mladinske ekipe. Zastavili smo si namreč cilj, da bo Dom v petih letih napredoval do deželne C-lige. Mislimo, da je ta liga povsem dostopna goriškemu društvu, obenem pa bomo tako dali možnost mlajšim domovcem, ki bodo letos igrali v prvenstvu U14, da se bodo lahko pri osemnajstih letih preizkusili na višji kakovostni ravni. Seveda pa ostaja Dom del projekta Jadran in boljšim igralcem bomo seveda nudili možnost, da se bodo lahko preizkusili z Jadranovim dresom v še višjih ligah,« je povedal Orzan in dodal :»Projekt pa želimo začeti od začetka, to se pravi od promocijske lige, zaradi tega smo zavrnili ponudbo košarkarske zveze za nastopanje v D-ligi. Promocijska liga pa za nas ne bo zgolj rekreacija, zahtevamo namreč resnost in delo, saj nameravamo že letos doseči napredovanje v D-ligo. Ob meni bodo v društvu delovali David Ambrosi, ki je odgovoren za mladinsko delova- nje, Renca Pelesson, ki je odgovorna za stike s košarkarsko zvezo, in Luka Bresciani, odgovoren za stike z Jadranom. Trener članske ekipe, kategorije U14 in kategorije začetnikov bo Peter Brumen, najmlajše do-movce pa bo treniral Jan Zavrtanik. Treba je dodati, da bo pri mladinskih kategorijah Brumnu pomagal Dean Oberdan.« Orzanove besede jasno kažejo, da bo velika pozornost namenjena mladinskemu sektorju: »Močno želimo okrepiti mladinski sektor. Danes imamo že 38 vpisanih otrok, v prihodnjih letih si obetamo, da bo to število naraslo, saj nameravamo privabiti k nam tudi otroke iz Nove Gorice, ki bi se nam radi pridružili. Ravno ti otroci bodo v prihodnosti predstavljali steber Domove ekipe. Poleg košarkarske rasti bo Dom skrbel tudi za vzgojo otrok, zaradi tega bomo jemali v poštev izključno trenerje, ki v ta projekt verjamejo. Vabil bi pa tudi bivše Domove igralce in prijatelje, da bi se temu načrtu približali, saj bi z večjo število glav lahko nedvomno bolj kakovostno delovali,« je zaključil Orzan. (av) DOM 2009/10: David Ambrosi, Massimi-liano Belli, David Cej, Daniele Collenzini, Egon Co-vi, Matevž Čotar, Matej Dornik, Davide Faganel, Lorenzo Furlan, Marco Garra, Jani Gorjup, Fabio Kos, Tassilo Kristancic, Albert Voncina, Gabrijel Zavadlav. Domovci, ki bodo letos nastopali v promocijski ligi, so začeli s pripravami. Zgoraj: novi predsednik košarkarske sekcije David Orzan / ŠPORT Nedelja, 30. avgusta 2009 19 nogomet - V 1. krogu Kras je bil boljši od Vesne šz bor - Po petkovi seji Igor Kocijanac novi predsednik Gol je dosegel Kneževič - Vesna zahtevala enajstmetrovko - Monte poškodovan »Naloga ni enostavna, ampak ni nemogoča« Vesna - Kras Koimpex 0:1 (0:0) STRELEC: Kneževič v 85. min. VESNA: Dovier, Stradi, Spadaro, Gulič, Degrassi, Leghissa, Cheber, Salice (v 45. Giorgi), Monte (v 10. Ronci), Leone, Donda. Trener: Vene-ziano. KRAS: Bossi, Batti (v 35. Para-van), Tomizza, Giacomi, Sessi, Latin, Cipracca, Bertocchi (v 70. Centazzo), Kneževič, Vigliani, Orlando (v 45. Ber-nabei). Trener: Musolino. Številni ljubitelji nogometa (okrog 350), ki so se zbrali na kriški tribuni, so videli pravo tekmo. Prva tekma državnega pokala med domačo Vesno in repenskim Krasom, ki bo letos igral v elitni ligi, je bila zelo borbena in sodnik je moral večkrat iz žepa potegniti rumeni karton. Pravi der-bi. Kras je na koncu zasluženo zmagal, čeprav bi Vesna lahko iztrgala kaj več. Nogometaši repenskega kluba so bili bolj čvrsti in telesno boljše pripravljeni. Imeli so tudi večjo posest žoge. A poglejmo od začetka. Že v deseti minuti se je poškodoval Vesnin napadalec Marino Monte (najbrž vezi v gležnju), ki je moral predčasno v slačilnice in na pregled v bolnico. V 25. minuti je Kras imel prvo resno priložnost za vodstvo. Najprej je Kneževič streljal z glavo. Vesnin vratar Andrea Dovier (letnik 1990) je odlično branil. Nato je poskusil žogo potisniti v mrežo še Orlando. Dovier je bil še drugič na svojem mestu, sodnik pa je prekinil igro zaradi nedovoljenega položaja. Varovanci trenerja Alessandra Musolina so prevzeli pobudo v svoje roke. V 27. minuti je z dobre pozicije nerodno zgrešil Vi-gliani, ki ga je sicer zelo dobro branil Vesnin kapetan Degrassi. Aktivni so bili tudi domači napadalci. V 30. minuti je Leone streljal mimo vrat. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Kras je trdno držal vajeti igre v svojih rokah, Vesna pa je poskusila presenetiti s protinapadi. V 15. minuti se je pred Bossije-vimi vrati znova prikazal Leone, ki pa je bil z glavo nenatančen. Na nasprotni strani pa je bil dejaven Cipracca, ki je dvakrat streljal proti domačim vratom. Prav tako neuspešno. V zadnjem delu tekme so se gostitelji v glavnem branili. V ospredje je stopil vratar Dovier, ki je moral nekajkrat odločilno poseči. Domači branilci so bili nekoliko zmedeni in so gostujočim Michele Leghissa (Vesna), Dimitri Batti (Kras) in v ozadju Saša Gulič (Vesna). Vsi trije so igrali zelo solidno kroma napadalcem pustili preveč manevrskega prostora. Kras je to izkoristil in pet minut pred koncem tudi zmagovito povedel. Tomizza je lepo visoko podal z leve strani. Na robu malega kazenskega prostora je bil Kneževič prost in brez težav z glavo potisnil žogo v mrežo. Po golu je bilo na igrišču še kar napeto in sodnik je trenerja Ve-neziana poslal predčasno v slačilnice. Strasti so se še posebno vnele, ko je sodnik ocenil, da v kazenskem prostoru ni bilo prekrška nad Roncijem. IZJAVI PO TEKMI: Roberto Veneziano, trener Vesne: »Nismo še v najboljši formi. Priznati je treba, da je bil Kras boljši. Igrajo zelo rutinirano in veliko tečejo. Mi smo vsekakor pokazali nekaj lepih akcij, tako da sem vse prej kot razočaran. Negativno je, da se je poškodoval Marino Monte. Upam, da ne bo nič hujšega.« Alessandro Musolino, trener Krasa: »Videli smo pravo tekmo. Obe ekipi sta dali vse od sebe. Zadovoljen sem, ker smo tekali vse do devetdesete minute. Smo v dobri fizični formi. Pokazali pa smo tudi nekaj lepi akcij. Moramo pa še veliko trenirati in se izboljšati, saj bo v elitni ligi zelo huda konkurenca.« (jng) Deželni svetnik Igor Kocijančič je novi predsednik Športnega združenja Bor. Tako se je soglasno izvolil odbor na umestitveni seji svetoivanskega športnega združenja, 7. septembra pa bodo porazdelili še ostale funkcije. Kocijančič je bil edini kandidat, novo funkcijo pa je sprejel na prošnjo ostalih odbornikov (Andrej Berdon, Sonja Jazbec, Alan Oberdan, Marko Pertot). »Ker si v primerjavi z drugimi lahko lažje razporejam delovni urnik, sem funkcijo tudi sprejel,« je pojasnil Kocijančič. »Odstop prejšnjega odbora je bil nepričakovan, saj je po mojem mnenju deloval dobro. Vsekakor pa bo tudi novi odbor storil vse, da obdržimo Športno združenje in Stadion 1. maja. Naloga ni enostavna, ampak ni nemogoča.« O načrtih in vizijah razvoja odbor še ni razpravljal. Do 7. septembra bo odbor pripravil tudi predlog nadaljnjega delovanja. Doslej so imeli nekaj delovnih sestan- nogomet - V Štandrežu padel Cervignano Pri Juventini so se izkazali mladi Juventina - Pro Cervignano 3:0 (2:0) STRELCA: Cadez 2 in Catan- zaro. JUVENTINA: Furios (Iellina), Trevisan (Gramazio), Iansig, Gero-metta, Furlan, Morsut, Radovac, Stabile, Catanzaro, Rosolen, Cadez (Grussu). Trener: Tomizza. Štandreška Juventina je nekoliko nepričakovano s precejšnjo lahkoto premagala Pro Cervignano. Nekoliko nepričakovano, ker so pač »rdeče-beli« imeli številne težave s poškodbami in diskvalifikacijami. Odsotni so bili: Pantuso, Giannotta, Masotti, Marini in Marassi. »Bili smo zelo učinkoviti. Izkazali so se predvsem mladi nogometaši. Predvsem napadalca Alan Cadez in Catanzaro, ki sta zatresla nasprotnikovo mrežo,« je povedal špor- tni vodja Gino Vinti, ki je pohvalil še mladega zveznega igralca s slovenskim potnim listom Nejca Radovaca. V prvem polčasu je oba zadetka zabil Alan Cadez, slovenski nogometaš iz Medje vasi, ki je nasprotnikovo mrežo že zatresel tudi na turnirju v Ajellu. V drugem delu pa je bil natančen Catanzaro. Juventina je igrala zelo borbeno in požrtvovalno. Goste so prekašali tudi fizično, tako da je bil trener Giovanni Tomizza zadovoljen s svojimi varovanci. V drugem krogu državnega pokala, v soboto, bo Juventina v gosteh igrala proti Pro Gorizii. DANES - Državni pokal: Mon-falcone - Sovodnje (16.00 v TRžiču); deželni pokal za 1. AL: Costalunga -Primorec (16.00 pri Svetem Sergiju v Trstu); 2. AL: Opicina - Zarja Gaja (16.00 na Opčinah). košarka - Memorial Miloša Grmeka v organizaciji Kraškega zidarja Jadranovci na dobri poti V Sežani so z učinkovito igro v zadnji četrtini Jadran Mark - Portorož 69:66 (18:11, 26:31, 46:53) JADRAN: Oberdan 4, K. Ferfoglia 13, Ban, Slavec 11, S. Fer-foglia 15, Marušič 6, Franco 3, Coco 5, Semec 2, Zaccaria 2, Malalan 8, trener Grbac. SON: 19, PON: Marušič (40). 3 točke: Slavec 3, Franco 1. PM: 21: 32. Jadranovci so na mednarodnem turnirju za Memorial Miloša Grmeka v organizaciji Kraškega zidarja osvojili tretje mesto. Z značajno igro in čvrsto obrambo v zadnji četrtini so včeraj zasluženo premagali solidno in postavno ekipo Portoroža, ki nastopa v 1.B-slovenski ligi. Varovanci trenerja Dražena Grbaca so začeli odločno in prvo četrtino tudi zasluženo dobili. V tej četrtini se je izkazal Saša Malalan, ki je nasprotnikom izmaknil kar nekaj žog in bil nevaren tudi v napadu. V naslednji četrtini pa so jadranov-ci igrali neprepričljivo, tako da je Portorož ob polčasu povedel za pet točk. Naši fantje so s povrepčno igro nadaljevali tudi v tretji četrtini. Le Christian Slavec je s trojkami držal korak z nasprotniki. V zadnji četrtini pa preobrat: jadranovci so z agresivno obrambo ter z učinkovitimi prodori Saše Ferfoglie in dobro igro njegovega brata Kristjana nadoknadili zaostanek in dve minuti pred koncem povedli s točko razlike (63:62). Zadnje akcije so bile zelo napete, jadranovci pa so ohranili z uspešnimi prostimi meti Oberdana, Coca in K. Ferfoglie obdržali tesno vodstvo ter zasluženo zmagali. Turnir v Sežani je pokazal, da je naša združena ekipa že na dobri poti, da kaj kmalu doseže dobro formo, kar je seveda spodbudno pred začetkom zahtevnega prvenstva. (lako) Finale za 1. mesto: Senčur - Kraški zidar 82:89 premagali Portorož in osvojili tretje mesto - Turnir osvojil Kraški zidar balinanje - Sklepni del zamejskega prvenstva V torek se bodo začeli še finalni dvoboji V torek bodo igrali prvo od treh kol zaključne faze letošnje izvedbe zamejskega balinarskega prvenstva. V izločilni fazi je vse potekalo po predvidevanjih. Zarja in Gaja sta dokazali, da tudi letos merita zelo visoko. Zapleten in negotov pa je bil prav do zadnjega položaj v A skupini. Čeprav je dež motil tekmovanje le v prvem kolu, ko so poletovci počivali, pa je bilo v nadaljevanju več srečanj odloženih tako ali drugače z remijem. V zadnjem kolu so si tako Openci kot Štandrežci priborili mesto v polfinalu. Vsa srečanja bodo potekala v Domu pristaniških delavcev s pričetkom ob 18.30. V torek bodo istočasno nastopili Polet proti Zarji in Gaja proti Štandrežu. V četrtek, 3. septembra, se bodo Bazovci srečali z Goričani, po-letovci pa z gajevci. Kot nalašč je tako naneslo, da se bosta v zadnjem nastopu pomerila največja favorita za naslov prvaka, to je Gaja in Zarja. Ostalo srečanje v torek, 8. septembra, ko se bo prvenstvo končalo, pa bo Polet - Mak. Sodeč po organizacijskih novosti, ki jih je uvedla balinarska komisija, se letos lahko pripeti, da en dober balinar, pa čeprav prihaja iz Slovenije, z dvema zmagama prinese ekipi vsaj remi. Z nastopi v izločilni fazi nikakor ne morejo biti zadovoljni goriški predstavniki. Kazalo je, da bodo njihovi nastopi veliko bolj prepričljivi, a ne smemo pri tem pozabiti na številne blede nastope, ki jih je v prvenstvu opravil njihov najboljši igralec Crapiz. Vendar imajo makovci še veliko skritih rezerv, ki jih lahko potegnejo na dan prav na najvažnejših srečanjih. (Z.S.) Igor Kocijančič kroma kov s prejšnjim vodstvom za predajo poslov, pred 7. septembrom pa jih čaka še vmesni sestanek: »Odbor se bo sestal z Gorazdom Pučnikom in Adrianom Kovačičem. Radi bi izvedeli, kakšno je trenutno stanje ŠZ Bor. Torej finančno stanje v septembru 2009. Vem, da ni rožnato, ampak še ni problematično,« je še zaključil deželni svetnik. □ Obvestila ŠD BREG odbojkarka sekcija vabi starše in otroke od letnika 1996 do letnika 2003, na informativni sestanek za novo sezono, v torek 8. septembra ob 17.30, v telovadnici Športnega centra S. Klabian. NK KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke letnikov 1999-2004. Prvi trening bo v ponedeljek, 7. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno nogometno opremo. Za vpis in informacije lahko pokličete na telefonske številke: 3280350533 ali 328 9518440. POLET, odsek za hokej na rolerjih, obvešča, da bo v septembru ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure na kotalkališču v Repentaborski ulici potekal brezplačni tečaj hokeja na rolerjih. Potrebno opremo vključno z rolerji prejmejo tečajniki na kotalkališču. Začetek v torek 1. septembra. Informacije na kotalkališču ali na tel 3472738082 (gospa Maja). ŠZ OLYMPIA prireja skateboard šolo (trener Miha Vogrinič) od jutri dalje, na plošči pred telovadnico »Olympia« na drevoredu XX. septembra 85 v Gorici. Vpisovanje in informacije na 0038640177380 (Miha Vogrinič). ŠZ OLYMPIA sporoča, da se ponovno začenjajo vse športne dejavnosti: predšolska telovadba (gymplay), orodna telovadba, ritmična gimnastika, športni ples (show dance), odbojka in miniodbojka. Vpisovanje in informacije: od 1. septembra dalje na tel. 3355952551 (Damijana Češčut). AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira na odprtem igrišču v Nabrežini naslednje poletne priprave v košarki: Letniki 1998, 1999 in 2000 od jutri do sobote 5. septembra 2009 od 17.30 do 19. ure. Letniki 1996 in 1997 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 8. do 12. in 30. Urnike nadaljnih treningov bomo javili na pripravah. V primeru slabega vremena bodo treningi v nabrežinski telovadnici. ŠD KONTOVEL in AŠD SOKOL organizirata v sodelovanju z ZSŠDI odbojkarski kamp od jutri do petka, 4. septembra od 8.30 do 16.00. Kamp je namenjen deklicam letnikov 2002-1996. Vpis neposredno pred začetkom kampa. Zbirališče bo v ponedeljek, 31. avgusta (ob 8.30) na igrišču na Kontovelu. INFO: 3383277407 (Nicole) in 3397702957 (Anja). ŠZ BOR Gimnastični odsek obvešča, da bodo potekale intenzivne priprave za vsa dekleta od 6. leta dalje, ki se že ukvarjajo z ritmično gimnastiko od jutri do 9.9. od 9. do 12. Za informacije in prijave pokličite na tel. 3282733390 (Petra) OK VAL in ZSŠDI prirejata od jutri do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 3281511463 (Ingrid) ali 3932350925 (Sandro v večernih urah). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Cheerleading Free Open Day v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F. Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od 31. 8. do 4. 9. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. 20 + Nedelja, 30. avgusta 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Moja nona ni oblekla hlač 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert: Boban i Marko Marko-vic orkestar, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.10 7.00 9.25 10.00 10.30 10.55 12.20 13.10 13.30 14.00 16.30 16.35 16.55 18.25 19.05 20.00 20.40 21.30 23.20 0.25 Aktualno: Agenzia RiparaTorti Torte in faccia! Aktualno: Sabato & Domenica Estate Aktualno: Easy Driver Speciale Estivi Aktualno: Linea verde Orizzonti Estate Aktualno: A Sua immagine Sv. maša, sledi Angelus Aktualno: Linea verde Estate 13.40, 15.45 Šport: Pole Position Dnevnik Avtomobilizem: F1 - VP Belgije Dnevnik L.I.S. Variete: Aspettando Miss Italia Film: Giallo nella valle (dram., Nem., '08, r. S. Bartmann, i. K. Weitzenbock) Nan.: L'ispettore Derrick Nan.: Il commissario Rex Dnevnik in športne vesti Variete: Supervarieta Film: Sister Act - Una svitata in abito da suora (kom., ZDA, '92, r. E. Ardolin, i. W. Goldberg, H. Keitel) Dnevnik, sledi Speciale Tg1 Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Rai Due 6.10 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.20 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00, 10.30, 13.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Nan.: Le cose che amo di te 8.40 Nan.: The class - Amici per sempre 9.05 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 9.50 18.10 Šport: Numero Uno 10.00 Avtomobilizem: VN 2 Belgije 11.30 Film: Un amore a Venezia (kom., It., '06, r. M. Serafini, i. D. Zich, G. Burkhard) 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Film: Stick it (kom., ZDA/Nem., '06, r. J. Bendinger, i. M. Peregrym, J. Bridges) 15.30 Film: Jane Doe - Furto al museo (triler, ZDA, '08, r.-i. L. Thompson, i. J. Penny) 16.50 Nan.: Il commissario Herzog 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Nan.: La complicata vita di Christine 18.50 Film: Io no spik inglish (kom., It., '95, r. C. Vanzina, i. P. Villaggio, P. Quattrini) 21.00 Nan.: N.C.I.S. 22.35 Šport: Domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Aspettando è domenica papà 7.50 E' domenica papà 9.05 Film: La ragazza di via Veneto (kom., It., '55, i. A.M. Moneta Ca- glio) 10.25 Film: Toto contro il Pirata Nero (kom., It., '64, i. Toto, M. Petri) 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.10 Aktualno: Tg3 Agenda dal Mondo 12.25 Aktualno: TeleCamere Salute 12.55 Aktualno: Okkupati 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: Tg 3 Saluteinforma 14.45 Dnevnik L.I.S. 14.50 Film: Gli Onorevoli (kom., It., '63, r. S. Corbucci, i. Toto, F. Valeri) 16.30 Film: Rapina record a New York (krim., ZDA, '71, i. S. Connery) 16.45 Film: Qualcuno verra (dram., ZDA, '58, r. V. Minnelli, i. S. MacLaine, F. Sinatra) 18.05 Nan.: Arsenio Lupin 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir (v. M. Mirabella) 21.00 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 23.10 Deželni dnevnik 23.25 Film: Centochiodi (dram., It., '05, r. E, Olmi, i. R. Degan) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.00 Nan.: Caro maestro 2 8.55 Nan.: Nonno Felice 9.30 Dok.: FVG da Tarvisio a Udine 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio 14.40 Film: Zorro il dominatore (pust., It., '69, r. J.L. Merino, i. C. Quiney) 15.15 Dnevnik - kratke in morske vesti 16.40 Film: La battaglia d'Inghilterra (voj., It./Fr./Šp., '70, i. V. Johnson) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo - Concerto con de-litto 21.30 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 22.30 Šport: Controcampo 0.55 Nočni dnevnik in pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.35 Film: Lady D. (dram., V.B., '07, r. J. Strickland, i. D. Braccini) 9.45 12.00, 16.30, 17.55, 23.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.50 Film: Tentazioni d'amore (kom., ZDA, '00, i. E. Norton) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in Okusi 13.40 Nad.: Carabinieri - Sotto copertu- ra (zadnji del) 15.30 Film: Inga Lindstrom - Giorni d'estate sul lago Lilja (dram., Nem., '07, i. C. Rainer) 17.00 Film: Salvatore - Questa e la vita (dram., It., '06, r. G.P. Cugno, i. A. Malia) 18.50 Kviz: Sarabanda 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Nan.: I Cesaroni 22.50 Film: Tutte le donne della mia vita (kom., It., '06, r. S. Izzo, i. L. Zin-garetti, V. Incontrada) 0.30 Nan.: Damages 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 7.00 7.50 11.15 11.50 12.00 13.00 13.30 14.50 15.35 17.30 17.45 21.00 Nan.: Cleopatra 2525 Risanke Nan.: Aliens in America Šport: Gran Prix Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: La principessa sul pisello (anim., ZDA, '02, r. M. Swan) 16.35, 19.55, 23.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Final Run - Corsa contro il tempo (akc., ZDA, '99, r. A. Mastroianni, i. R. Urich, P. Kalember) Dnevnik in vremenska napoved Motociklizem: 125 ccm., VN Indianapolisa; 250 ccm ob 19.15 Motociklizem: VN Indianapolisa, MotoGp, sledi Fuori giri 22.40 Film: Indiavolato (kom., ZDA, '00, r. H. Ramis, i. B. Fraser, E. Hurley) 0.30 Film: ... E se domani (kom., It., '05, r. G. La Parola, i. L. Bizzarri, P. Kes-sisoglu) LA 6.00 6.50 7.30 9.35 10.20 12.30 14.00 16.00 17.50 20.00 20.30 21.30 23.35 1.15 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Dok.: Dogs with Jobs Film: Il successo (kom., It., '63, r. M. Morassi, D. Risi, i. A. Aimée, U. At- tanasio) Aktualno: La settimana Film: Buck e il braccialetto magico (kom., It./ZDA, '97, r. T. Ricci, i. M. McCoy) Dnevnik in športne vesti Film: Gilda (dram., ZDA, '46, r. C. Vidor, i. R. Hayworth) Film: Assassinio al galoppatoio (krim., V.B., '62, r. G. Pollock, i. M. Rutherford) Film: Trapezio (dram., V.B., '56, i. G. Lollobrigida) Dnevnik Resničnostni show: S.O.S. Tata Dok.: Missione natura (v. V. Venu-to) Film: Come all'inferno - A Glimpse of Hell (dram., ZDA/Kan., '01, r. M. Salomon, i. C. Devanney, D. Roebuck) Nočni dnevnik - sledi Sport 7 ^ Tele 4 6.55 8.40 9.30 10.05 11.10 12.00 12.25 12.45 13.10 13.35 14.00 15.40 16.30 17.30 21.00 22.45 0.20 Film: La moglie del fattore ('28, r. A. Hitchcock) 10.50, 15.20 Rotocalco ADNKro-nos Šport: Super Sea 14.35 Dokumentarec Saul 2000 - Ripartire da Damasco Prenos sv. maše Aktualno: Aria di casa Dok.: Borgo Italia Variete: Village Aktualno: Antichi palazzi nel FVG Camper magazine Koncert: Sinfonična glasba (R. Schumann) Dok.: Val Gardena Risanke Film: Il ragazzo dal kimono d'oro 2 (akc., '88, r. L. Ludman, i. K.R.Stuart, A. Baxter, T. Pryor) Film: La mafia mi fa un baffo (kom., '74, r. R. Garrone, i. R. Cecilia, E. Pulcrano, S. Rotolo) Film: Una ragazza piuttosto com-plicata (dram., '68, r. D. Damiani, i. C. Spaak, G. Bogliani, F. Bolkan) 11.30 Poznan: Svetovno prvenstvo v veslanju (prenos) 13.15 Atletika: Zlata liga , Zürich 16.15 Nogometni magazin NZS (pon.) 16.55 Nogomet: Tekma angleške lige, Aston Vila - Fulham (prenos) 19.55 Košarka: Prijateljska tekma, Slovenija - Grčija, Maribor (prenos) 21.55 Nad.: Pokvarjena dekleta (pon.) 22.40 Na utrip srca 23.35 Film: Jezdeci na dolge steze (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Glasb. odd.: In orbita 15.00 Arhivski posnetki športnih prenosov: Košarka, Jugoslavija - Grčija 16.20 Mediteran festival 17.20 Srečanje z... 18.00 Prijatelji, ostanimo prijatelji 19.00 22.30, 0.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.20 Šport 19.25 AlterEco 19.55 Košarka: Prijateljska tekma, Slovenija - Grčija 21.50 Srečanja v skupnosti Italijanov 22.45 Film: Maremetraggio 23.30 Alpe jadran 0.00 Glasbena oddaja 0.55 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 9.00 0.00 Videostrani 16.00 Hrana in vino 17.00 Kasaške dirke (pon.) 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mala potepanja (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Asova gibanica 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Film: Smola 23.00 Koncert: Alfi Nipič (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mulariija (pon.) 10.20 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 10.50 Sledi, oddaja Tv Maribor 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha: Poti do sreče 11.55 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Festival Graška Gora 2009 (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 14.55 Film: Nekateri so za vroče (pon.) 17.00 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Koncert: Magnifico in Belcountry Quartet (posnetek) 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Film: Življenje kot v filmu 21.30 Legende velikega in malega ekrana 23.00 Večerni gost: Miloška 23.55 Film: Poročila 1.25 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 30.8.1991 1.50 Dnevnik (pon.) 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji (pon.) (T Slovenija 2 6.30 1.15 Zabavni infokanal 6.50 Skozi čas 7.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 30.8.1991 7.55 Poletni mozaik: Lepota (pon.) 9.35 Med valovi 10.05 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 10.35 Dok. odd.: Ljubezen, vztrajnost, otrok (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Prazničnih sedem not; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Pesniški večer z Branetom Grubarjem; 18.30 Poletne melodije; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijski nasvet; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Radio je živ; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Ob- vestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portreti; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Primanjkovalo vam bo volje do dela, a boste morali lenobo kar lepo premagati, ker vas v službi čaka veliko dela. Presenetilo vas bo nekaj nepredvidenih težav na delovnem mestu. m^l BIK 21.4.-20.5.: Izrabite ugodne vplive zvezd. Dobro se boste odrezali povsod, kjer je treba pokazati nekaj iznajdljivosti in poguma, rutinska opravila pa vam bodo zelo odveč. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čaka vas uspešen teden. Dosegli boste marsikateri cilj, saj vam odločnosti in zagona ne manjka. Nekdo, ki ste ga na delovnem mestu pred kratkim očarali, vam bo v veliko pomoč. RAK 22.6.-22.7.: Med prsti «« vam je spolzela že marsikatera priložnost za zaslužke, vam pa se denarnica vsak dan tanjša... Ne jezite se preveč, raje si naredite dober finančni načrt. y^ LEV 23.7.-23.8.: Zadnje čase (^^r vas spremlja občutek, da je ves svet zaroten proti vam, toda stvari se obračajo na bolje! Nekaj sreče se vam nasmiha na poslovnem področju. DEVICA 24.8.-22.9.: Nikar ne ^^ obupajte ob prvih nevšečnostih, ki vam prekrižajo račune. Zberite dovolj samozavesti in vztrajajte pri doseganju ciljev, ki vam nekaj pomenijo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pri-^ ^ hodnji teden bodo napetosti na delovnem mestu počasi popustile. Čaka vas še nekaj nujnih opravil, potem pa boste laže zadihali. Potrebni ste sprostitve. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Polni ste energije. Če boste v prihodnjih dneh ponočevali, se vam to zjutraj ne bo niti najmanj poznalo. Partner bo ljubosumen, saj mu ne bo jasno, od kod toliko dobre volje. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Kmalu boste pokali od energije in spremembe na delovnem mestu vam ne bodo prinesle le več denarja, ampak tudi veliko veselja in zadovoljstva. Ljubezen: prepustite se čustvom. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne primanjkuje vam dobrih načrtov, problem je le v tem, da se pri izvedbi tako rado zatakne. Morali se boste prilagoditi tudi željam drugih ljudi, če hočete živeti v miru. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Prihodnji teden boste precej občutljivi. Hitro se boste počutili napadene in brž boste pripravljeni vriniti udarec. Predvsem na delovnem mestu držite raje jezik za zobmi. RIBI 20.2.-20.3.: Čustveno boste dokaj nestabilni. Zdaj zaljubljeni do ušes, naslednji trenutek pa že ljubosumni in sovražni. Še najbolj boste škodili sami sebi in svojim živcem. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 30. avgusta 2009 21 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Ansambel Ano ur'co al pej dvej - Kraška uoh-cet 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Torte in faccia! 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.20 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 3 16.45 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. Pupo) 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Il commissario Montalbano 23.35 Aktualno: E la chiamano estate 2009 0.45 Nočni dnevnik Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 6.30 Dokumentarec: Alaska 6.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Variete: Cartoon Flakes 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '04, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, prometne informacije in športne vesti 19.00 1.10 Talent show: X Factor, castin-gi 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Lost 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Variete: Stracult ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 10.55 12.00 13.05 14.00 14.55 15.00 16.30 17.15 18.10 18.25 19.00 poved 20.00 Variete: Blob - Al Lido - Venezia Cinema 2009 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: Festival Internazionale del Circo di Budapest 23.20 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 0.00 Dok. odd.: Correva l'anno Rete 4 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Conflitto di classe (dram., ZDA, '90, i. G. Hackman) 17.20 22.00, 0.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Lo specialista (akc., ZDA, '94, r. L. Liosa, i. S. Stallone, S. Stone) 23.25 Film: Nella mente del killer (triler, i. N. Rawat, J. Flanigan) 1.25 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.40 Film: Cara, insopportabile Tess (kom., ZDA, '93, i. S. MacLaine) 9.40 16.00, 17.45, 21.55, 0.30 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Scherzi del destino (kom., Nem., '04, r. B. Müller, i. A.-K. Kramer) 17.05 Film: L'ultimo regalo (dram., ZDA, '06, r. M. O.Sajbel, i. D. Fuller, J. Garner) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: Miss F.B.I. - Infiltrata speciale (kom., ZDA, '05, r. J. Pasquin, i. S. Bullock, R. King) 23.30 Film: Tutti pazzi per Mary (kom., ZDA, '98, r. P. Farrelly, B. Farrelly, i. C. Diaz, M. Dillon) 1.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La storia siamo noi Film: Uno scapolo in Paradiso (kom., ZDA, '61, r. J. Arnold, i. B. Hope) 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-mo Bene Estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda - Melevisione Šport: Atletika, mednarodni meeting v Padovi Nan.: Arsenio Lupin Dok.: Geo Magazine 2009 Dnevnik in vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska na- O Italia 1 6.25 Nan.: Ti presento i miei... 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Phil dal futuro 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Resničnostni show: Celebrity Bi- stury (v. E. Gregoraci) 22.35 Resničnostni show: Bisturi! (v. I. Pi-vetti) 23.50 Šport: boks, XV. SP 2.00 Aktualno: Pokerlmania 6.00 7.00 9.15 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.25 0.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate Aktualno: Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: La fortuna di essere donna (kom., It./Fr., '55, r. A. Blasetti, i. S. Loren) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo - Diario Film: La poliziotta (kom., It., '74, r. Steno. i. M. Melato) Dok.: La Valigia dei sogni Nan.: Cold Squad ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled Tiska 8.50 Koncert: Sinfonična glasba, R. Schumann 10.35 Variete: Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Village 12.35 Šport: Tractor Pulling 12.50 Aktualno: Aria di casa 13.10 Aktualno: Appuntamenti con i Big... 13.50 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Variete: Udin e Conte 14.40 Variete: Ritmo in Tour: La tv dei viaggi 15.40 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 17.00 Risanke 19.00 Šport: Nogomet, Triestina 20.00 Šport: Nogomet, Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.05 Nogometna tekma: Triestina -Grosseto 22.45 Aktualno: Antichi palazzi della no- stra Regione 23.40 Film: Il camorrista (dram., '86, r. G. Tornatore, i. B. Gazzara, L.DelSol, L. Gullotta) (T Slovenija 1 6.30 6.40 7.00 9.10 9.30 10.05 10.20 11.00 11.50 13.00 13.25 13.50 15.10 15.45 16.15 16.25 17.00 17.30 18.25 18.55 21.05 21.35 22.10 23.10 23.40 0.25 0.45 1.20 14.55 15.25 15.50 16.45 18.55 19.05 20.00 21.45 23.35 13.45 14.00 14.20 14.50 15.30 16.30 17.05 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.55 20.25 21.35 23.25 23.55 dnevnik 31.8.1991 Osmi dan (pon.) Alpe-Donava-Jadran (pon.) Prvi in drugi (pon.) To bo moj poklic Derren Brown, miselni triki Labirint 0.35 Dok. odd.: National Geographic Knjiga mene briga (pon.) Dok. film: Temna stran meseca Koper 8.00 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.30 19.45 20.00 20.30 21.30 22.30 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti Biker explorer XXI Mednarodno srečanje pevskih zborov Izola Dok. oddaja: Trst Vesolje je ... Srečanja v skupnosti Italijanov 22.50 Športna mreža 23.20 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.15 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Potopisi Artevisione magazin Pogovorimo se o... Športel Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 0.30 Videostrani 10.00 Novice 21.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Kultura Glasb.: Tanja Zajc Zupan, 2. del koncerta (pon.) Glasbeni premor 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved Športni ponedeljek Mozaik S polnim plinom Nad.: Jelena Utrip (pon.) Zrcalo tedna (pon.) 15.00 Poročila (pon.) 9.55, 18.40 Risanke Nan.: Animalija (pon.) Iz popotne torbe (pon.) Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) Dok.: Trst - Tirana (pon.) Ljudje in zemlja (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Izjemne živali Legende velikega in malega ekrana (pon.) Dober dan, Koroška Ris. nan.: Grimmove pravljice Lutk. nan.: Bisergora Nan.: Hiša eksperimentov Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved Glasbeni spomini z Borisem Kopitarjem Žrebanje 3x3 plus 6 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Nan.: Totalna razprodaja Oddaja o turizmu: Na lepše Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved Umetnost igre Glasbeni večer Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 31.8.1991 (pon.) Dnevnik (pon.) Dnevnik Slovencev v Italiji (T Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.20 Sobotno popoldne (pon.) 13.05 29. srečanje tamburašev in man- dolinistov Slovenije (pon.) 13.40 Slovenski utrinki, oddaja Tv Madžarske (pon.) 14.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Iz filmske zakladnice; 12.15 T'rko ljudi, t'rko čudi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Vtisi s poletnih prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Radio je živ; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Večer brez kavča. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-IH; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Lestvica RETRO; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.32 Knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 2 Nedelja, 30. avgusta 2009 KULTURA / BENETKE - 53. Mednarodni beneški bienale vizualne umetnosti Ustvariti svetove oz. eksperimentalnost in odkrivanje novih poti posameznikov Kurator Daniel Birbaum je povabil k sodelovanju devetdeset umetnikov različnih generacij, prvenstveno slikarjev 53. Mednarodni beneški bienale vizualne umetnosti je v teku vse do 22. novembra ter ponuja priložnost razmisleka o različnih pristopih ustvarjalcev in posameznih kuratorjev. Osnovna zasnova te odmevne pobude ostaja vezana na dvodelno členitev prisotnosti posameznih državnih raprezentanc z vsega sveta in na odsek v režiji letošnjega dosedanjega najmlajšega kuratorja, umetnostnega zgodovinarja in filozofa po rodu iz Švedske Daniela Birnbauma. Po njegovi zamisli se izbira sodelujočih opira prvenstveno na sam proces ustvarjanja, ki odseva določeno vizijo sveta in konstruktivnost pristopa, od tod tudi naslov Ustvarjati svetove. Postavil je v ospredje eksperimentalnost in raziskovanje novih poti posameznikov ter preziral mnenje kritike ali zbirateljev, kar želi posebej vzpostaviti zazrtost v bodočnost in ne nostalgičnega poveličevanja preteklosti. Povabil je k sodelovanju devetdeset umetnikov različnih generacij, prvenstveno slikarjev. Med temi je kar nekaj mojstrov, katerih dela lahko postanejo vzorna za naslednje generacije, saj so v preteklosti že obudili debato in oživeli likovno dogajanje. Med temi so npr. Ca-dere, Fahlström, Matta-Clark, Yoko Ono, Palermo in Pape. Raznolikost v uporabi izraznih sredstev gotovo ni novost, vendar je opazno manjša prisotnost fotografije in videoumetnosti. Nekaj posegov v prostor je nastalo namensko za določene namestitve upoštevajoč tako fizično kot psihološko razsežnost. Kljub obetavnim nameram kuratorja je prevladujoč vtis fragmentarnosti in zapiranja v lastne svetove, prej kot odpiranja v smislu soočanja notranjega sveta ustvarjalca z zunanjim. V začetnem predelu Arsenala izstopa poseg Lygie Pape, prejemnice odličja s strani mednarodne žirije, ki napenja snope bakrenih ali zlatih niti od sten do poda in stropa, slednje v zatemnjenem prostoru odsevajo svetlobo in ustvarjajo tako skrivnostno kozmično dimenzijo svetlobnih arhitektur. Michelangelo Pistoletto nas prepričljivo vodi v razmišljanje o pojmu identitete s svojimi večjimi razbitimi ogledali.Slovenska arhitektka in umetnica Marjetica Potrč se s svojimi likovnimi deli odziva na eko- nomsko in ekološko krizo ter nenazadnje na propadanje utopije modernizma z alternativnimi arhitektonskimi rešitvami. V prehodnem predelu Gaggiandre je slovenska umetnica Tamara Grčič ustvarila poseg site specific z živahno oranžno obarvanimi splavi na morski gladini in zvoki, ki jih na različnih ravneh oddajajo mikrofoni. Del te razstave je na ogled v bivšem paviljonu Italija, ki so ga za to priložnost preimenovali v razstavno palačo biena-la in zadobi tako svoj stalni sedež. Na pročelju je John Baldessari v duhu po-parta upodobil razprostrano morsko krajino. V osrednjem večjem prostoru priteguje pogled obiskovalca razpredena pajčevina niti Tomasa Saracena, ki nas s svojo kompleksno strukturo privabi, da jo podoživljamo. Švedinja Nathalie Djurberg, nagrajena kot obetavna mlada umetnica je surrealno pričarala pravljični rajski vrt s sanjskimi cvetovi, kjer si lahko ogledamo več vznemerlji-vih videoposnetkov animacij. Med korenite strukturalne spremembe razstavnih prostorov sodi tudi preureditev bližnjih prostorov, ki so izrecno namenjeni publiki: bookshop, restavracija in prostor za didaktično dejavnost, posebno vzdušje doživljamo tu zavoljo izvirenega prostorskega oblikovanja umetnikov Massima Bartolinija, Tobiasa Rehbergerja posebej nagrajenega kot najboljši umetnik in Rirkrita Ti-ravanije. Med novostmi gre omeniti tudi javno (zaenkrat je gradivo le delno dostopno) odprtje zgodovinskega arhiva sodobne umetnosti ASAC-a ob omenjeni palači, tu bo možnen vseskozi leto razsikovalcem ogled tiskovin, katalogov, revij, publikacij, ki izrecno obravnavajo sodobno likovno snovanje. Podobno je prenovljeni zgodovinski sedež Ca Giustinian v predelu S. Marco zaživel kot odprt prostor v živo mestno stvarnost z razstavo posvečeno futurizmu, ob okrogli stoletnici tega prelomnega avantgardnega gibanja. Paviljon Benetke pa je tokrat zaživel v znamenju lokalne tradicije v oblikovanju stekla in ponuja na ogled mojstrovine izdelane s tem plemenitim materialom. V predelu Giardini in v različnih Levo dela španskega umetnika Miguela Barcela, desno pa detajl iz prikaza The Collectors, pri katerem je sodelovalo 20 umetnikov razstaviščih po Benetkah so na ogled razstave posameznih držav, katerih beležimo prisotnost letos rekordnih 77. Med temi si je nagrado zaslužil Bruce New-mam iz ZDA s svojimi Topological Gardens, na ogled v paviljonu ZDA v parku Giardini, na sedežu fakultete IUAV in univerze Ca Foscari. Inovativen s svojimi provokativnimi konceptualnimi objekti, različnih izraznih pristopov in materialov zna Newmann pritegniti pozornost in spodbuja k razmisleku. Izbor eksponatov sloni predvsem na odnosu do prostora. V Galeriji A+A je na ogled razčlenjeni razstavni projekt Mihe Štruklja, kjer se slike, stenske risbe, lego kocke in risbe celostno dopolnjujejo. Večja slika iz legokock ob vhodu bistveno povzema osnovni konstruktivni pogled in obenem preko simulacije digitalne podobe vzpostavlja dialog med imaginarnim in stvarnim svetom med katerima je ustvarjalec razpet, ko ustvarja svoje svetove. Italijanski paviljon je s svojim pristopom izzval val polemik, saj temelji izbor razstavljalcev, ki predstavljajo novo italijansko umetnost na tem, da se navdihuje po desničarski politični usmeritvi vlade, ki pobudo podpira. Ruski paviljon se osredotoča na tematiko zmage nad bodočnostjo; tu izstopa predvsem sugestiven poseg Andreja Molodkina, ki je ustvaril kopijo slavnega grškega kipa Nike iz umetnega stekla, znotraj katerega se pretaka človeška kri. Nagrado za najbolj izvirno kura-torstvo sta prejela Michael Elmgreen ter Ingar Dragest, ki sta za paviljon Dansko in Severnih držav uprizorila dom zbiratelja The Collectors ter privabila k sodelovanju dvajset umetnikov. Gre za poglobljeno razmišljanje o predmetih, ki jih zbiramo in nas obdajajo. Ironični pogled na problem se prevesi v pravo dramo, ko zagledamo v prednjem bazenu ob izhodu na površju plavati mrtvo truplo zbiratelja. Miguel Barcelo zastopa Španijo in je s svojimi poetično oblikovanimi keramičnimi vazami in slikami ujel bistvo ustvarjanja, persistenco, ki jo v času ohranja poetika izraza. Poslužuje se prvinskih materialov in barv, zemlje in pigmentov, ki jih je človek uporabljal že v prazgodovini. Performance, ki ga je na odprtju bienlala prikazal v živo in je zdaj v španskem pavlijonu na ogled kot filmski posnetek, človeka čutno predrami, prevzame in globoko gane v odkrivanju tiste pretanjene vezi z življenjem, ki jo ustvarjalec preko svojega posega obnavlja in posreduje sočloveku. Vse več je spremljevalnih pobud, kar 44 drugih dogodkov, ki dopolnjujejo vsekakor bogato ponudbo tega mesta, zapisanega likovni ustvarjalnosti. Zlatega leva za življenjsko delo sta prejela umetnika Yoko Ono in John Bal- dessari, umetnika, ki sta s svojo izrazno poetiko zaznamovala avantgardo ter katerih likovna govorica pušča sledove, tako na pojmovni kot na družbeni ravni. Japonka Yoko Ono je vodilna osebnost, ki je v povojnem času utrla pot perfor-mativni in konceptualni umetnosti in je s časom postala prava ikona sodobne ustvarjalnosti. Kalifornijec John Baldessari je med pomembnejšimi sodobnimi ustvarjalci, od šestdesetih let dalje je njegovo bogato produkcijo označevala predvsem sposobnost povezovanja različnih disciplin v duhu konceptualne umetnosti. Med spremljevalnimi pobudami gre omeniti hommage kiparju Pietru Cascelli v vrtu delle Vergini v predelu Arsenale. Njegove monumentalne skulp-ture imajo antropološko valenco oživljanja vezi z okoljem. V Ca Pesaro pa je kurator Milovan Ferronato zbral deset umetnikov za razstavo Ne oziraj se nazaj, s katero želi ponuditi alternativo italijanskemu paviljonu na bienale. V duhu secesije se tradicija nadaljuje, saj je voj-vodinja Bevilacqua La Masa že leta 1898 ponudila razstavno možnost umetnikom, ki jih je takrat Bienale zavrnil. Ogledi razstav so možni med 10. in 18. uro, ob ponedeljkih je predel Giardini zaprt, ob torkih pa Arsenale. Več informacij je dosegljivih na spletni strani www.labiennale.org. Jasna Merku kanal ob soči - Sonate na Soči v izvedbi pianista Ivana Skrta Čarobno in preprosto obenem Tri sonate so izzvenele na dragocenem koncertnem klavirju, kije bil postavljen na splavu na gladini reke Soče Kanal ob Soči je bil v ponedeljek, 24. avgusta vnovič (prvi poskus pred dvema mesecema je prekinilo slabo vreme) prizorišče nenavadnega koncerta domačega pianista Ivana Skrta, sicer diplomanta slovitega moskovskega konservatorija P. I. Čajkovski. Tri sonate velikih mojstrov klasične glasbe so namreč izzvenele na dragocenem koncertnem klavirju, ki je bil postavljen na splavu na gladini reke Soče, izvajana dela pa so spremljali svetlobni efekti. Glasbena predstava je v mestece privabila kar 2500 obiskovalcev in očarala tako laično javnost kot glasbene strokovnjake. Doživeti klavirski recital v naravnem okolju ob slikovitem ozadju, kjer se Soča srečuje s Kanalci, je namreč prav gotovo nova dimenzija v ustvarjanju in sprejemanju glasbe. Skrt se je izredno domiselno lotil projekta: klavirske sonate F. Lisz-ta (h-mol), F. Chopina (št. 2 v b-mo- lu) in A. Skrjabina (št. 9) je skrbno in premišljeno odel z barvami lučmi. Ko se je modro-zelena Soča spremenila v skrivnostno črno reko, je iz nje vzniknila igra barv. Skalnato obrežje je spregovorilo v spremenljivem soju barvitih senc, na belem splavu sredi oljne črnine pa je sloki pianist iz osvetljene klaviature izvajal glasbene zgodbe. Prepričljivo, iskreno, lepo, čarobno ter preprosto obenem. Trenutki, ki se zvočno in vizualno globoko zarišejo v spomin. Pianist Ivan Skrt igra z vase zazrtim zvokom, ki ne želi vzbujati čustvene vznesenosti. Bliže kot neposredno, mu je meditativno izražanje. Njegovo branje Lisztove Sonate v h-molu je sicer mestoma motilo ozvočenje, ki je nagomililo basovski register in zadušilo briljanco diskanta. Barne luči so lovile svoje glasbene protagoniste. Mefistovo temo (v sonati se programsko dogodi Faustova zgodba) je pospremila rdeča svetloba, a pravih prehodov je zmanjkalo in malce nespretno so bili speljani. Veliko bolj uravnoteženo v sočasnost so se barve zlile z glasbo v Chopinovi Sonati. V barkarol-nem gibanju so v soju luči vzvalo-vile tudi skale in iz skal zrasla pročelja hiš, modro-zeleni odsev reke pa se je na njih odel v Chopinovo melanholijo. Slavna Marche funebre pa je s svojo neposrednostjo zagotovila stik umetnika s publiko in višek muzikalnega doživetja večera: ko barv ne vidiš več, jih samo še čutiš, ko zvezd ne gledaš več, a se jih zavedaš, ko mimobežni hrup vlaka slišiš in mu pustiš oditi. Glasba se je kot reka pod vijolično osvetljenim mostom spet mi-steriozno zazrla vase s Skrjabinovo poetiko. Tu se je zaokrožila globoko premišljena glasbena pripoved, ki nam jo je občuteno ponudil lepoti zavezani pianist Ivan Skrt. Nuša Gregorič / PRIREDITVE Nedelja, B0. avgusta 2009 23 videm - Jutri na stadionu Friuli Novodobni britanski pop priljubljene skupine Coldplay Eden najbolj iskanih in priljubljenih britanskih pop bendov Coldplay prihaja jutri v goste v Videm s turnejo Viva La Vida - po najnovejšem albumu, ki je izšel poleti in se takoj povzpel na sam vrh lestvic po vsem svetu. Na stadionu Friuli bodo nastopili na edini glasbeni etapi na italijanskih in sploh severovzhodnih evropskih tleh. Kvartet sestavljajo pevec in pianist Chris Martin, kitarista Johnny Buckland, basist Guy Berryman in bobnar Will Champion (na posnetku spodaj); glasbene komade so začeli preigravati že na univerzi v Londonu, njihive soft melodije pa so kaj kmalu opazili pri založbi Parlop-hone in jim ponudili pogodbo. Njihova glasbena kariera je tam začela neutrudno rasti. Kot predskupini bosta na videmski oder stopili italijanski rock bend Ministri (na fotografiji zgoraj) oz. Davide Auteliano (glas in bas kitara), Michele Esposito (bobni) in Federico Dragogna (kitara) s svojimi »unpoli-tically uncorrect« teksi, ter londonska rock skupina White Lies, ki so s Coldplayi že večkrat nastopili. Harry McVeigh (glas, kitara in klaviature), Charles Cave (bas) in Jack Lawrence-Brown (bobni) so si z albumom To Lose My Life v zelo kratkem času izborili mesto najbolj prodajane plošče v Veliki Britaniji. Vstopnice so še na razpolago. Več informacij je na voljo na spletni strani www.aza-lea.it oz. www.livenation.it. t ST •C i 1 SLOVENIJA ■ Tartini Festival 2009 Danes, 30. avgusta ob 19.00, Slavnostna dvorana ptujskega gradu / Maria Fernanda Krug - violina in Antonio de Arruda Ribeiro - klavir. Danes, 30. avgusta ob 20.30, Prvomajski trg, Piran / Tartini Junior - nastop mladih slovenskih glasbenikov. V sredo, 2. septembra ob 20.30, Pokrajinski muzej Koper / Haydn Trio Eisenstadt. V soboto, 5. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Tartinijev trg v Piranu Piran / Jasna Nadles - flavta, Massimo Mercelli - flavta in Milan Vrsajkov -violončelo. V ponedeljek, 7. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Pierre Hommage - violina. V petek, 11. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Joaquin Palomares - violina in Michel Wagemans - klavir. V soboto, 12. septembra ob 20.30, Kempinski Palace Portorož / Il terzo suono, festivalski ansambel. Umetniško vodstvo: Sergio Azzolini - fagot. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fo- tografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Danes, 22. avgusta ob 17.00 vodeni ogled. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPENTABOR Na Tabru: ob priliki kraške ohceti bo na ogled razstava Stefana Grgiča z naslovom Kraji Duha. Odprto bo danes od 9.00 do 13.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Storževa galerija: Fotografska razstava »Sonce na kamnu« Aleša Lackoviča, bo na ogled še danes, 30. avgusta. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: ne- deljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: še danes, 30. avgusta je na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (29. 8. 2009) Vodoravno: ano, Jelovac, Bra, Miklova Zala, Ret, akrollt, ter, Ani, toa l eta, piknik, E. L., Ana, A. N., gad, Raffa, Albertosl, RAM, skalar, T. S., kri l ovka, Adamo, I. C., lekarna, ZN, Nal, Genova, elan, runda, Retoroman, Natal, ide, vestern, ost, Oti, and, smetana, Orl i, sivobradec, Alina, Joco, Tva-ra, ski, nakov, Anam; na sliki: Igor Cerno. 24 Nedelja, 30. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren °° dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA K0BENHAVN 14/23 O » ~ !0Nn0^AMSTERDAM BERLIN LO NO' ° 10/20 16/30 0 -N."—' oBRUSELJ • 0PARIZ 12/21 A 10/24 ŽENEVA 1020 LIZBONA O 17/28 12/27 <-> MILAN O 22/31 MADRID O 19/37 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r. Greben visokega zračnega pritiska se pomika proti Italiji in od danes dalje ohranja vremensko stanovitnost. TRBIŽ O 11/21 o 9/21 KRANJSKA G. i CELOVEC O 13/23 O TRŽIČ 13/23 O GRADEC 12/23 0 12/22 S. GRADEC CELJE 14/24 O MARIBOR 013/23 PTUJ O M. SOBOTA O 14/23 O KRANJ O N. GORICA N 17/27 typ M-' o LJUBLJANA 14/24 POSTOJNA O 13/22 KOČEVJE ^ _ O ' ČRNOMELJ N. MESTO 14/24 o ^^ ZAGREB 16/24 O PAZIN O ÎNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno ali delno oblačno vreme, ozračje bo suho z blagimi temperaturami. Na vzhodu in v gorah bodo zlasti zjutraj še možne pooblačitve. Zjutraj bo ob obali pihala močna, v nižinah pa zmerna burja, ki bo čez dan postopoma oslabela. Popoldne bo zmerno do pretežno oblačno s padavinami, predvsem na jugozahodu bodo še nevihte. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem bo proti večeru zapihala zmerna burja. Ohladilo se bo. Ponoči bodo padavine postopno povsod ponehale, najkasneje v jugozahodni Sloveniji. Jutri se bo od severa delno zjasnilo. Nad severnim Sredozemljem je nastalo šibko ciklonsko območje. Hladna fronta bo popoldne in zvečer prešla Slovenijo. V spodnjih plasteh ozračja od severovzhoda k nam doteka hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47 Dolžina dneva 13.23 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.14 in zatone ob 0.00 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 2.31 najnižje -43 cm, ob 9.23 najvišje 26 cm, ob 15.03 najnižje -6 cm, ob 20.22 najvišje 29 cm. Jutri: ob 3.01 najnižje -50 cm, ob 9.40 najvišje 31 cm, ob 15.23 najnižje -13 cm, ob 20.55 najvišje 36 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........21 2000 m............9 1000 m ..........20 2500 m............5 1500 m ..........10 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. TOLMEČ O 19/23 TRBIŽ O 18/22 O 7/23 KRANJSKA G. CELOVEC O 11/25 O c TRŽIČ 10/25 O GRADEC 10/25 o 9/23 S. GRADEC CELJE 10/24 O MARIBOR O 11/25 PTUJ O M. SOBOTA O 10/25 VIDEM O 13/29 O PORDENON 14/28 ČEDAD O 14/28 O ^ T* LJUBLJANA 13/26 POSTOJNA O 10/24 KOČEVJE O N. MESTO 10/25 O ZAGREB 12/26 O REKA 16/29 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo jasno ali delno oblačno, le v gorah bodo možne začasne lahne pooblačitve. Zjutraj bo ob obali še pihal burin, ki pa bo čez dan oslabel. Ozračje bo še suho z blagimi temperaturami. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v torek bo precej jasno. Jutra bodo sveža, ponekod bo zjutraj megla. dopis iz pariza - Pogosto so manj znani spomeniki bolj zanimivi od znanih Turizem in skriti zakladi mest Eifflov stolp, Louvre, Moulin Rouge, Galerie La Fayette: kot vsako mesto ima tudi Pariz ustaljene turistične poti, toda poleg teh je polno skritih zakladov, ki iz ne/poznanih razlogov ne pridejo v poštev. Tako je stolp Jean sans Peur na ulici Etienne-Marcel skrit med Haussmanno-vimi palačami. Stolp je bil zgrajen leta 1409 po ukazu Jeana sans Peura, kandidata v boju za prestol. To so bila leta kaosa in negotovosti: vojne z Angleži, norost kralja Karla VI., boj za prestol, državljanske vojne. Stolp je edini ostanek mogočne palače, toda dolgo je bil zanemarjen. Konec devetdesetih so se lotili obnovitvenih del in leta 1999 so ga ponovno odprli za publiko. V stolpu se redno vrstijo razstave, predavanja, koncerti in celoten program je posvečen srednjemu veku. Kuhinja, zdravstvo, potovanje, higiena itd., stolp je pravo okno v srednji vek, ki je po krivem smatran za temno obdobje. Vzemimo kot primer higieno, saj je razširjeno prepričanje, da so bila stranišča in kopalnice popolnoma nepoznane. Slednje še zdaleč ne drži, kajti šlo je po obdobjih: leta 1356 so bile v Parizu higienske razmere obupne, smeti so se kopičile pred hišami, ljudje so opravljali potrebo kar na cesti in smrdelo je, da je bilo groza. Karel V. je ukazal ureditev smetišč ter gradnjo stranišč v vsaki hiši in da bi ljudem preprečili opravljanje potrebe za vsakim vogalom, so na zidove postavili križe. V stolpu je trenutno v teku razstava o burgunskih vojvodah: njihovo vojvodstvo je bilo mogočno, prava konkurenca kralju. Svojo moč so zgradili s politiko porok, vojne in umorov; sicer pa niso bili le politično močni, ampak so podpirali umetnost in znanost. Stolp Jean sans Peur je le eden zanemarjenih biserov. Medpo-znanimi, toda ne znanimi, je tudi Conciergerie na Ile de la Cité: prva kraljeva palača, ječa med francosko revolucijo, danes sedež sodišča in od leta 1914 spomenik. Množični turizem ima pred očmi predvsem najbolj znane stvari, zato se marsikdo sploh ne zave, da je lahko v Parizu tudi kaj bolj zanimivega kot je Mona Lisa Turizem je postal množični pojav, toda ni razloga, da bi nas vodili naokoli kot čredo. Ustaljeni programi niso edina hiba: druga so razlage vodičev, omejene na letnice in imena. O ljudeh oziroma o načinu življenja obdobja ni govora. Ali so zgodovina le vojne in kralji, ali pa so tudi ljudje ter vsakdan? Slednje je za razumevanje določenega obdobja še kako pomembno. Ko smo pri obveznih etapah, sta potrebni še dve besedi o Louvru, enemu najbolj poznanih muzejev. Slednji postaja komercialna prodaja obiskov in že dolgo ni več tempelj znanja, umetnosti in kulture: po hodnikih drvijo turisti, gnete-jo se kakšno sekundo pred Mono Liso in nato drvijo dalje. Zakaj gremo v muzej oziroma Louvre?Le zato, da lahko rečemo "tudi jaz sem bil/a v Louvru oziroma videl/a Mono Liso"? Morda so ravno poleg nje zanimivejše slike... In dalje je problem pre-natrpanih turističnih programov, ki preprečujejo pravi ogled, in muzeja, ki ne razstavlja svojega bogastva, kot bi ga moral. Vzemimo kot primer razstave različnih civilizacij (vedno v Louvru): muzealije so postavljene pod steklo (izven konteksta), ob vstopu v vsako sobano te čakajo dolge razlage (dokazano je, da so slednje na postavitvah neprimerne, saj obiskovalec želi bistvo) in o sodobnih mul-timedijskih pripomočkih ni niti sence (veliko pripomorejo k razumeva- nju). Kam naj se obiskovalec obrne, ko je ponudba nekvalitetna? Muzejev je veliko in večkrat so manjši veliko bolj kvalitetni. Velika mesta veliko nudijo, škoda bi bilo slediti le ustaljenim programom, ki še zdaleč niso najboljši. Jana Radovič berlin Nekajmesečni deklici uspešno presadili srce BERLIN - V Nemčiji so nedavno uspešno presadili srce nekajmesečni deklici iz Rostocka. Majhna Marla je po zahtevni operaciji pred približno mesecem dni že bolj ali manj okrevala, tako da jo bodo sedaj iz centra za srčne bolezni v Berlinu, kjer so opravili presaditev, premestili v kliniko bližje njenemu domu. Marla in njena mati Darjana sta se javnosti prvič predstavili ta petek. Marla se je rodila februarja letos s hudo okvaro srčne mišice, zaradi katere je bilo njeno srce prešibko, da bi jo ohranilo pri življenju, so pojasnili zdravniki. Če ji ne bi presadili srca, bi živela le nekaj mesecev. Že maja je potrebovala umetno srce, nekaj tednov kasneje pa je prišla novica, da imajo ustrezno srce darovalca. Kdo je to bil, ni znano, zagotovo pa je šlo za manjšega otroka, čeprav ne nujno prav Marline starosti. Zdravniki so tudi povedali, da Marla ni le preživela izredno zahtevne operacije, in to pri vsega petih mesecih, ampak se hkrati njeno telo razvija primerno njeni starosti. V Chicagu prodali nekoč največjo pošto v ZDA CHICAGO - Ameriška pošta se je v petek na dražbi v Chicagu uspela znebiti 232.000 kvadratnih metrov velikega poslopja v središču mesta, ki je bilo nekoč največja poštna zgradba v ZDA, postavili pa so jo v 20. letih prejšnjega stoletja. Izklicna cena je bila le 300.000 dolarjev, na koncu pa so jo prodali za 40 milijonov dolarjev podjetju International Property Developers North America Inc., ki ni povedalo, kakšne načrte ima z zgradbo, ki je bila nazadnje ove-kovečena v filmu o stripovskem junaku Batmanu Vitez teme.