Dan stekla in svetlobe
OKROGLA MIZA V GRADU
Spoštovani!
V razvitem tržnem gospodarstvu preživijo le najuspešnejši, najkvalitetnejši, najprodornejši. Mi v Steklarni Hrastnik smo se odločili, da se tej zmagoviti koaliciji pridružimo, zato smo danes na poti intenzivnega razvoja in investiranja.
Tako se je začenjalo vabilo na letošnje praznovanje Stekla in svetlobe, pravzaprav na tisti del praznovanja, kjer so poklicani modrovali, kako so naložbe in razvoj nuja slovenskega gospodarstva.
Prva trditev v vabilu je točna, druga govori o korajži. In nič jima ne gre očitati, razen če bi dlakocepili z nekim zatipkanim a-jem, ki je iz zmagovite naredil zamagovito koalicijo. Pa saj se v še tako zmagovite kombinacije prikradejo veliko večji grehi.
Devet mož in ženska, če bi šteli še voditeljico dve, je na pogovoru skušalo odgovoriti na pomembna vprašanja slovenskega gospodarstva.
Najprej, spodbujanje izvoza. Prisotni so bili soglasno za sistemske rešitve, kljub temu pa želijo, da interventni zakon o subvencioniranju ostane. Predvsem zato, ker so zaradi preveč trdnega tolarja mnogi ustvarili izgubo, ki jo velja v izvoznem gospodarstvu kot »najbolj racionalnem delu družbe sploh« (Joško Čuk) pozdraviti.
Zatem, financiranje naložb. Podjetja, tudi hrastniška Steklarna, so v naložbe prisiljena: včasih, da dosežejo prag rentabilnosti, drugič, da sledijo konkurentom na vseh področjih, od kreativnosti do tehnologije. Ob pomanjkanju lastnih
sredstev pa lahko drag bančni denar obetajočo naložbo spremeni v vir izgub. Bančniki so odgovarjali s spremembami na svojem področju, krivdo za še previsoke obrestne mere pa poiskali v določbi, ki devizno varčevanje usmerja v tujino kot rezervo, in v previsokih obrestih za tolarske vloge.
Naprej, predraga država in preveč obdavčeno delo. V delovno intenzivnih panogah stroški dela predstavljajo polovico vseh odhodkov. Rešitev? Produktivnost se mora iz proizvodnih hal preseliti tudi v državne pisarne. Zniževanje obremenitev dela na račun davkov in davščin, ki jih zdaj država sploh ne pobira ali pa je pri tem delu slabo učinkovita.
Tako telegrafsko poročilo, sprehod med povedanim, je seveda poenostavljajoče. Če ne znaš prodati narejenega, ti seveda ne pomaga nobena subvencija, če je odločitev slaba, je tudi poceni kapital ne naredi dobre...
Ostaja dejstvo, da mora vsakdo v trikotniku, ki ga sestavljajo podjetja, država in banke, delati dobro. Na tem temelji tudi industrijska politika, ki se pripravlja in katere filozofija je bila na kratko predstavljena na hrastniškem pogovoru. Dobro delo in prave odločitve v tem trikotniku omogočajo konkurenčnost podjetij in dolgoročno stabilnost države. Bolj korajžno povedano: vodijo v blagostanje.
Brez tega se ta trikotnik spreminja v nekakšen gospodarski Bermudski trikotnik, ki je v spominu zapisan predvsem zaradi neštetih potopov.
Roman Rozina
Udeleženci okrogle mize v gradu.
Podjetje praznuje
UDELEŽENCI O PRIREDITVI STEKLO IN SVETLOBA
Tudi v letošnjem letuje podjetje obeležilo svoj praznik Steklo in svetloba. 30. 9. 1995 smo se zaposleni, upokojenci in povabljeni gostje zbrali v Športni dvorani na Logu.
Nekaj udeležencev smo poprosili za mnenje o prireditvi.
Joži CENTRIH, pregledalka
Tako uradni kot zabavni del prireditve mi je bil zelo všeč. Vsi govorniki so v svojih govorih zadeli pravo noto. Posebno mi je bil všeč govor predsednika GZS Jožka Čuka, ki nam je s preprostimi besedami, brez pisne podlage in nekoliko »iz duše« povedal, kako na nas gledajo drugi.
Vzdrušje je bilo sproščeno, največ gotovo pomenijo medsebojni stiki z ljudmi, s katerimi se navadno ne moremo ali ne utegnemo srečati. Glasbe za ples je bilo dovolj, prijetno me je presenetil trio KIKI, ki je zaigral tudi malo drugačne viže, kot smo jih navajeni. Žal pa smo morale ženske plesati kar med sabo, ker je bilo moških, ki bi se pokoraj-žili za ples, premalo.
Še vedno pa mi je malo žal za takšnim praznovanjem, kot je bilo včasih v Gorah, ki je združevalo tako stik z naravo, prijeten družinski izlet, domačnost in še stike z zaposlenimi. Res pa je dostop do Gor nekoliko težji.
Vika MATEKELJ, konstruktor
Prireditev je bila dobro pripravljena, od lepe scene do programa. Glede na to, da je praznovanje v dvorani, mislim, da bi bil primernejši začetek v popoldanskih urah. Mislim, da bi bila udeležba zaposlenih potem večja, kot je bila letos.
Osebno pa mi je bil prejšnji način praznovanja v Gorah bolj všeč, kajti vzdušje v hribih je bolj sproščeno in neformalno.
Danilo JAZBINŠEK, dežurni elektrikar
Mislim, da mora imeti podjetje en dan v letu, ko se imajo delavci možnost srečatu tudi v drugačnem okolju kot navadno. Žal pa na te prireditve pride zelo malo zaposlenih in premalo je pristne družabnosti. Res pa je tudi, da je danes skoraj nikjer več ni. Izgleda, da so upokojenci tisti, ki bolj pogrešajo medsebojne stike in stike s še zaposlenimi kot mi, ki smo včasih že vsega naveličani.
Sam program letošnje prireditve pa mi je bil všeč, tako glasbe, plesna skupina, vodenje prireditve pa tudi scena sama.
Ana ROME, upokojenka
O načinu obclcžitvc praznika podjetja imam najboljše mnenje. Veliko mi pomeni, da se zberemo tako zaposleni kot upokojenci, sc pogovorimo in poveselimo.
Tudi o letošnji prireditvi imam le pozitivno kritiko. Všeč mi je, da vsaj enkrat v letu ni vse tako zelo resno, ampak je to dan namenjen zabavi. Protokolarni del pa je tak, da smo, predvsem pa ste, lahko ponosni na podjetje in sami nase.
Vsa organizacija prireditve je tekla gladko, program je bil pester, postrežba hitra in dobra. Želim, da bi ta praznik in način praznovanja postal tradicionalen.
Vojko PUST, kontrolor orodja
Mislim, da smo tudi letošnji praznik Steklo in svetloba praznovali tako, kot se mu pritiče. Organizacija prireditve je bila dobra, vseskozi se je nekaj dogajalo. Motila pa me je zamuda na začetku uradnega dela.
Pohvalim lahko oba ansambla, plesno in humoristično prireditev pa tudi vodenje prireditve. Udeležba zaposlenih pa je bila zelo slaba. Točnega vzroka sicer ne poznam, iz razgovorov s sodelavci pa se da razbrati, da jim je bila prireditev v Gorah bolj všeč, čeprav ne verjamem, da bi bila udeležba kaj boljša.
Lidija KIRN, upokojenka
Ker sem si vso svojo delovno dobo prislužila v »naši« Steklarni, na noben način ne bi želela zamuditi srečanj, na katera nas podjetje povabi. Ta pozornost firme mi veliko pomeni, tu se ponovno srečamo, poklepetamo, poveselimo in se vidimo tudi v drugačnem, prijaznejšem vzdušju kot navadno. Izvemo, kaj se v podjetju dogaja danes in kako posluje. Vesela sem njegovih uspehov, zaupam mu tudi v prihodnje, zato sem vanj vložila tu-
di svoj certifikat.
Program letošnje prireditve mi je bil všeč, ansambla sta nas prijetno zabavala ves dan in večer, plesna skupina je poskrbela za raznolikost, do solz pa smo se nasmejali skečem humoristične skupine Alkotest. V primerjavi s proslavami v Gorah mi je sedanji način bolj všeč.
Glede na prijetnost prireditve in trud organizatorjev pa me čudi majhen interes zaposlenih v času, ko podjetje praznuje. Skromna udeležba aktivnih je bila prav moteča.
Martin KREŽE, upokojenec
V preteklosti mi takšna praznovanja niso veliko pomenila. Letos sem se ga udeležil drugič in lepo se mi zdi, da se vsaj eno podjetje v Hrastniku tudi ob svojih praznovanjih spomni upokojencev. Nam, ki smo sedaj bolj odrezani od informacij, veliko pomenijo stiki, ki se ponovno vzpostavijo na takšnih srečanjih.
Program je bil tako v uradnem kot v zabavnem delu dober, pester in domiselen. Motila pa me je precejšnja zamuda na začetku prireditve, ki je ni nihče obrazložil.
Andrej CIZEJ, konstruktor
Dobro je, da ima podjetje svoj praznik in da ga vodstvo izkoristi tudi za promocijo firme. Na drugi strani pa se mi sam način praznovanja ne zdi najbolj posrečen. Menim, da je glede na finančni položaj podjetja, praznovanje preveč razkošno, zanj se nameni ogromno sredstev, ki bi se lahko koristneje porabila. Na koncu pa je prireditev vseeno le malo večja interna veselica.
Program letošnje prireditve je bil popestren z veliko gosti, dobrim humorjem, tudi z glasbo sem bil zadovoljen. Zato mislim, da se je našlo nekaj za vsak okus.
Nemški pesnik Schiller je nekoč davno zapisal:
Veselje se imenuje močna vzmet večne narave, veselje, veselje premika kolesa svetovne ure.
Mislim, da te modrosti ni načel tudi današnji, nekoliko čudni čas, zato
bi v življenju kazalo izkoristiti tudi priložnosti za veselje, ki jih tako ali tako ni prav veliko. Morda bo kasneje komu žal, če bi se svetovna, pa tudi naša ura ustavila.
Marinka Anžlovar
Zdravko POTUŠEK, upokojenec
O sedanji obeležitvi steklarskega praznika imam najboljše mnenje. Zdi se mi mnogo bolj smiselna kot prejšnja oblika v Gorah. Še bolj kot letošnja pa me je navdušila lanska prireditev.
Pohvala gre tako obema ansambloma, skupinam, ki so nas razvedrile, postrežbi, pozornosti podjetja, da je nagradilo boljše delavce ... Morda bi kakšno melodijo lahko zaigrala še godba na pihala, ker njihovega igranja pred dvorano marsikdo
ni slišal.
Upokojencem veliko pomeni, da se po dolgem času spet vidimo, se pogovorimo, obudimo spomine, na drugi strani pa s še zaposlenimi ponovno zadihamo s podjetjem. Čeprav vem, da je ljudem težko ustreči, me moti slaba udeležba zaposlenih, vzrok za to pa morajo najti odgovorni v podjetju.
OBVESTILO
Vse upravičence do sodelovanja pri lastninskem preoblikovanju Steklarne Hrastnik obveščamo, da je napočil trenutek, ko je podjetje prišlo v fazo uradnega zbiranja lastninskih certifikatov.
V časopisu DELO je bil namreč v petek, dne 10. 11. 1995, objavljen javni poziv za vložitev certifikatov, ki velja 30 dni. Vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja, ki se iz kakršnihkoli razlogov še niste odločili kam s svojim certifikatom, še enkrat pozivamo da to storite v Steklarni Hrastnik, in sicer do 10. 12. 1995.
Hkrati pa obveščamo vse tiste, ki ste certifikate že deponirali, da boste prav tako v roku od 10. 11. 1995 do 10. 12. 1995 pozvani k podpisu lastninske nakaznice, ki pomeni uradno potrditev vložitve certifikata.
Steklarna Hrastnik
POZITIVNO POSLOVANJE -RELATIVNO VELIK USPEH
Kljub vsem naporom si konec leta lahko obetamo le pozitivno poslovanje z minimalnim dobičkom.
Dobra proizvodnja, dobra prodaja in ustrezna gospodarska politika države so tisti ključni pogoji, ki v osnovi zagotavljajo podjetju uspešno poslovanje. Za naše podjetje lahko trdim, da smo prva dva pogoja izpolnili, država pa je bila žal tudi v vsem letošnjem letu zelo diskriminatorska, njena gospodarska politika je omogočala lagodno življenje predvsem neto uvoznikom in podjetjem, ki so v pretežni meri poslovala na slovenskem trgu.
V potrditev zgoraj navedenega navajam nekaj konkretnih podatkov za obdobje januar-september 1995 in jih primerjam z enakim obdobjem v letu 1993 in 1994:
se je odločila, da vsem neto izvoznikom vsaj malo pomaga s subvencijami, predvsem pa s spremembo tečajev tujih valut, ki smo ji priča že drugi mesec.
Trenutna rast in vrednost nemške marke izjemno ugodno vpliva na naše poslovne rezultate. Pri zatečenem obsegu proizvodnje in prodaje nam omogoča pozitivno poslovanje, izboljšanje likvidnosti, sprotno plačevanje vseh obveznosti do dobaviteljev in bank, redno izplačevanje plač ter počasi že tudi pokrivanje izgube iz preteklega obdobja.
mo svoj zatečeni položaj, ki ga trenutno imamo.
Najboljše proizvodne rezultate danes dosega PC pogrnjena miza, ki s svojo visoko produktivnostjo, kvaliteto dela in uspešnim uvajanjem novih izdelkov na prešanem programu v največji meri prispeva h konsolidaciji razmer v podjetju. Čeprav uvajanje novih tehnološko zahtevnih izdelkov povzroča vodstvu profitnega centra kup problemov, bomo morali vzeti to v zakup, kajti naše podjetje se ne more kosati z velikimi proizvajalci na asortimanu, ki se proizvaja v milijonih komadov. Mi smo v svetu prepoznavni po maloserijski proizvodnji dražjega asortimana, po fleksibilnosti in poslovnosti. To so današnje odlike Steklarne Hrastnik na tem programu in le tako lahko preživimo. Žal ta zgodba ne velja tudi za
uspešni vpeljavi v proizvodnjo znatno prispevajo k profitabilnosti programa.
Pot, ki smo jo trasirali pred nekaj leti, je bila očitno prava, zatečeno stanje pa dobra iztočnica za še boljši jutri. Problematično je stanje v profitnem centru razsvetljava, vendar ne brezizhodno. Program je delovno intenziven z visokim deležem živega dela v strukturi stroškov, zato je izjemno občutljiv na gibanje plač preračunano v nemške marke, ki pa že drugo leto rastejo po stopnji med 15 in 20 % na leto. Profitni center danes saniramo na dva načina: povečujemo realizacijo s selekcijo kupcev in proizvodnega programa, pri čemer je najtežji del iskanje novih kupcev z dražjim programom.
Na drugi strani zmanjšujemo stroške poslovanja profitanega cen-
Najboljše proizvodne rezultate danes dosega PC pogrnjena miza.
	1933	1994	1995	94/93	95/94	95/93
Proizvodnja v tonah	16.212	19.549	23.795	121 %	122 %	148 %
Prodaja v tonah	16.205	19.583	23.353	121 %	119%	144 %
Izvoz v tonah	11.631	16.237	19.696	140 %	121 %	170 %
Produktivnost v t/zaposl.	15.5	21,7	27,0	140 %	124 %	174 %
Iz podatkov je razvidno, da tako proizvodnja kot prodaja, izvoz in produktivnost iz leta v leto izjemno dinamično rastejo, zato bomo lahko v letošnjem letu dosegli in presegli s planom zastavljene cilje. Med drugim bomo tudi maksimalno izkoristili vse razpoložljive proizvodne kapacitete ter s tem dosegli rekordno proizvodnjo v zgodovini našega podjetja v višini blizu
32.000	ton steklenih izdelkov.
Žal finančni rezultati niso sorazmerni našemu trudu, kajti naše delo je država skozi nizko vrednost nemške marke in drugih tujih valut razvrednotila in izničila vse napore, ki so bili vloženi v letošnjem letu. Zdi pa se, da je ta ista država le ugotovila, da je šla s svojo neugodno tečajno politiko predaleč, zato
V tem trenutku so torej izpolnjeni vsi trije v uvodu omenjeni ključni pogoji za uspešno poslovanje podjetja. Upam in želim si, da zatečeno stanje ne bo kratkega diha. Če bo to stalnica pri našem delu, bomo vse naše načrte uresničili mnogo laže in hitreje.
Kljub vsem naporom si konec leta lahko obetamo le pozitivno poslovanje z minimalnim dobičkom, kar pa je z ozirom na pogoje, v katerih smo delali in poslovali, relativno velik uspeh.
Žal nas lahko že minimalne spremembe v gospodarski politiki države in nepredvidene motnje v proizvodnji in na trgu zopet pahnejo v negotovi položaj, zato moramo kar se da hiteti z vsemi ukrepi in racio-nalzacijami v poslovanju, da utrdi-
proizvodnjo na stroju H-28 za pihane kozarce, zato nas tu čaka še obilo dela. Posebno zaskrbljujoče je pa dejstvo, da izgubljamo tržne deleže v Sloveniji, Madžarski, Češki, Hrvaški, kjer dosegamo relativno dobre cene, zato bo ena ključnih nalog komercialnega sektorja v bodoče utrditev in izboljšanje tržnih pozicij na omenjenih trgih.
Izjemno zadovoljen sem z rezultati v PC embalaža, ki mu je uspelo v zadnjem obdobju doseči in preseči planirane rezultate. Profitni center dela danes že pozitivno, seveda pa je bilo potrebno plačati izjemno veliko ceno predvsem v obliki truda, saj je današnji proizvodni program v tem PC praktično neprepoznaven v primerjavi s programom iz preteklih let. Povprečna cena izdelka izražena v DEM/kg stekla že nekaj časa raste po zaslugi temeljite programske prenove. V proizvodnji prihajajo vedno novi in novi izdelki, ki so tehnološko vedno zahtevnejši, obenem pa tudi dražji, in ob
tra z ukinjanjem nočne izmene, avtomatizacijami delovnega procesa, boljšo organizacijo dela in logistike. Predvsem je pomembno, da danes niso več ključen problem steklarji, ki po ocenah tujih strokovnjakov delajo solidno, problem je v režiji, ki obremenjuje poslovanje PC s previsokimi stroški.
Računica kaže, da je problem negativnega poslovanja profitnega centra rešljiv in niti ne tako zahteven, kot bi si to mislili nepoznavalci razmer, zato sem se sam osebno z veliko mero optimizma aktivno vključil v razreševanje te problematike.
Rezultati torej kažejo, da smo na najboljši poti, da se tudi mi dokončno dokopljemo do nivoja, ki nam bo omogočal normalno poslovanje, zagotavljanje sredstev za na-daljni razvoj in ne nazadnje tudi vsaj malo dvignil družbeni standard vseh zaposlenih.
Stojan Binder
Zdi pa se, da je ta ista država le ugotovila, da je šla s svojo neugodno tečajno politiko predaleč.
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA -PONOS ALI »NADLOGA« STEKLARNE HRASTNIK
Korenine industrijske prodajalne Steklarne Hrastnik segajo v leto 1981, v čas, ko smo bili na novo nastalo prodajalno še ponosni.
V kletnih prostorih hrastniškega gradu ima svoje prostore naša industrijska prodajalna. Ob vstopu vanjo mi je zastal dih, saj je prodajni prostor čudovito dekoriran po zaslugi vestnih prodajalk in njihove domišljije. Prodajalka Jerica Marčen je sedanje delo nastopila pred tremi leti. Kako se spominjate svojih začetkov?
Spomini niso nič kaj prijetni. Nekaj časa sem delala skupaj z gospo Danico, ki pa je na žalost kmalu nastopila bolniški stalež. Tako 'sem skoraj čez noč ostala popolnoma sama. V trgovini je bilo veliko dela, od urejanja zalog v skladišču, čiščenja, vodenja vse dokumentacije ter seveda istočasno dela s strankami. Vse vloge so bile združene v eni sami osebi in priznati moram, da sem bila velikokrat popolnoma obupana. Z delom še nisem bila dobro seznanjena, artiklov in njihovih šifer nisem poznala in tako je bilo zame zelo težko prodajati stvari, ki jih nisem dobro poznala. Za nekaj časa sem dobila pomoč, a predno sva si dodobra porazdelili delo, sem bila spet sama. V letošnjem letu pa je kot poslovodkinja prišla ga. Vojka Rotar in sedaj se skupaj soočava z vsakdanjimi problemi.
Začetek v industrijski prodajalni je bil težak. Vendar mi je z mladostno vztrajnostjo kljub vsemu uspelo.
Kateri so vsakdanji problemi?
Prvi je mraz, v katerem morava delati, saj ogrevanja še nimamo urejenega, kar je postalo že skoraj navada, saj so tudi lansko zimo že pošteno naletavale snežinke, premoga za kurjenje pa ni bilo. Tudi vlaga nama pridno uničuje zdravje. Pa kaj, ko sva samo dve zaposleni in na bolniški stalež ne upava niti pomisliti. Naše skladišče je neprimerno za te namene, saj prostorsko ni ustrezno veliko in tako ne moreva sortirati blaga. Prah in plesen na
kartonskih škatlah predstavljata resen problem. Vsakemu kupcu morava očistiti kartone kolikor pač lahko, pa vendar sva slišali že marsikatero neljubo pripombo. Poglavje zase so same dobave steklenih izdelkov iz naših skladišč, saj preteče precej časa, predno dobimo naročeno blago.
V prodajalni imate izrredno raznolik asortiman. Od kod dobite vse te izdelke?
Glavni predmet prodaje so seveda stekleni izdelki Steklarne Hrastnik
m povedati moram, da smo s prodajo v prvih desetih mesecih tega leta izredno zadovoljne, čeprav se zavedava, da bi lahko bilo prometa še več ob zagotovljenih boljših pogojih dela. Poleg tega imamo pri nas na prodaji blago podjetja Al-
peks iz Celja in sicer zaradi medsebojnih kompenzacij. Tako lahko pri nas dobite čudovite jedilne servise in pribore, kozarce z nogo ter druge izdelke iz keramike in porcelana, od vaz, skodelic za kavo in čaj, sicer pa pridite in si oglejte. Ti izdelki dopolnjujejo in popestruje-jo naš asortiman.
Razstavne poličke sta improvizirali iz starih kartonov, pa vendar vama je uspelo ustvariti prijeten videz v prodajalni. Aranžmaji stekla, keramike in porcelana so zanimiva domislica. Kako vama vse to uspeva? Zelo težko, pa vendar se trudiva. Trgovina je postala pomemben del najinega življenja in zanjo delava s srcem. Vsak prosti trenutek izkoristiva za drobna opravila, ki prispevajo k boljšemu videzu trgovine. Najina tiha želja je seveda nova trgovina, v kateri bi imeli dovolj prostora in normalnejše pogoje za delo.
Pester asortiman je odlika naše trgovine.
Koliko so ljudje sploh seznanjeni z obstojem naše industrijske prodajalne in kako bi po vašem morali povečati reklamo?
Reklamiranje industrijske prodajalne je na zelo nizkem nivoju, saj razen drobnega napisa ob cesti ni nobenih drugih oznak. Mislim, da bi morali več oglaševati tudi v medijih, na primer na radiu Trbovlje, pa tudi kakšna nagrada steklenih izdelkov v TV oddaji »Kolo sreče« bi ljudem pokazala dejavnost našega podjetja. Sicer pa se mi zdi lokacija same prodajalne izredno odročna.
Vojka Rotar, vi ste kot poslovodkinja v trgovini šele nekaj mesecev. Kakšni so vaši prvi občutki?
Kriza prilagajanja je minila in sedaj
Stanje skladišč v prodajalni je slabo, saj vlaga in plesen uničujeta kartone in izdelke.
.

"
.... ••

«|||
—
■ ■
—
sem se že privadila na pestre vsakdanjike v trgovini. Trudim se čim bolje opravljati svoje delo, seveda složno z Jerico. V veliko olajšanje bi nama bil kakšen računalnik, v katerem bi imeli vse podatke o posameznih artiklih, njihovo ceno, stanje zaloge, torej podatke, ki so nama potrebni za opravljanje dela. Pa tudi dodatna delovna sila bi bila potrebna, saj je obiska in s tem raznolikega dela vedno več.
Ali so stranke zadovoljne z asortimanom?
Seveda so zadovoljne, vendar bi ga lahko še popestrili. Veliko je povpraševanja po lestencih, saj smo včasih prodajali lestence podjetja Sijaj, danes pa jih nimamo več. Mogoče bi bila rešitev tudi v uvozu le teh. Tudi kupci iz Slovenije, ki kupujejo naše izdelke, želijo kompenzirati s svojimi izdelki (na primer iz lesa).
Kaj si želita v prihodnosti?
Predvsem si želiva, da bi se industrijski prodajalni posvetilo več pozornosti in bi prenehali z mačehovskim odnosom. Menjava lokacije trgovine, dopolnitev prodajnega programa in večja reklama bi vsekakor povečali prodajo v naši prodajalni. Upava pa tudi, da bo letos mogoče vsaj Dedek Mraz radodaren in nama bo poklonil primerno obleko ali pa vsaj delovno haljo, saj so skladiščni prostori vse prej kot čisti.
Svoje stališče nam je posredoval tudi vodja industrijske prodajalne, g. Vili Petrič.
Industrijska prodajalna je bila prvotno zamišljena kot trgovina za prodajo drugovrstnega blaga. S svojo selitvijo v grad je prerasla svoj pomen industrijske prodajalne in našla svoj prostor kot prava prodajalna steklenih izdelkov, keramike in porcelana tako za potrebe gospodinj sktva kot široke potrošnje. Dosežena višina prometa in pretok blaga sta prerasla prodajne prostore po velikosti, pa tudi po lokacijski ustreznosti. Zavedamo se, da so prav skladiščni prostori velik problem, vendar iščemo ustrezne rešitve. Razmišljanja tečejo tudi v smeri računalniške pomoči v poslovanju trgovine ter lokacijske premestitve. Nova lokacija bo omogočala lažji dostop strankam z osebnimi in tovornimi vozili, posledica tega pa bo seveda povišanje prometa, povečanje števila zaposlenih in uvedba izmenskega dela, saj bo prodajalna odprta ves dan. Vodja oblikovanja, g. Slavko Marčen, je kot dober poznavalec problematike industrijske prodajalne povedal sledeče:
Z industrijsko prodajalno sem povezan vse od priprav na odprtje prve prodajalne leta 1981 (na lokaciji današnje nakladalne ploščadi pri VRS). Kot pobudnik ideje sem
prispeval pomemben delež pri sami postavitvi in konceptu prodajalne. Nedorečenost komerciale na tem področju je botrovala temu, da se je prodajalna morala umikati »važnejšim dejavnostim« in tako še trikrat menjati lokacijo (vse tri so bile v gradu). Predzadnja lokacija je bila na mestu, kjer je danes skladišče prodajalne, zato sva s pokojnim arhitektom Tauselom leta 1989 izsilila zdajšnjo lokacijo (kar ni bilo enostavno, saj je bila tam dvorana za samoupravne organe) in jo tudi idejno uredila.
Vseskozi od začetka sem torej v neposrednem stiku s problematiko te prodajalne in moram reči, da do danes odgovorni v Steklarni Hrastnik niso znali ali pa hoteli prisluhniti predlogom in pobudam, pa tudi potrebam prodajalne. V mislih imam njen še neizkoriščen potencial; upam pa, da bomo v kratkem le našli ustrezno rešitev, saj je izdelan nov koncept nastopa na slovenskem trgu in v tej navezi tudi industrijske prodajalne.
Pred začetkom pogovora sem prelistala izvod časopisa Steklar, katerega datum je segal v februar 1981. Prispevek je govoril o industrijski prodajalni, težavah z lokacijo, skladiščem in številčno premajhni kadrovski zasedbi. Članek krasi slika prodajalke v plašču. Nehote se mi je v spomin pritihotapil rek: »Zgodovina se ponavlja...«
Največje veselje so zadovoljne stranke.
Dolores Urbajs Kozarec Vienna - eden najbolj prodajanih izdelkov v industr. prodajalni.
BOLNIŠKI STALEŽ,
KOT GA VIDIJO ZAPOSLENI
Bolniški stalež je postal v našem podjetju problem, ki v marsičem otežuje normalen delovni proces. V Sindikalnem poročevalcu v mesecu septembru je predsednik sindikata podal svoje videnje tega problema, sedaj pa smo za mnenje vprašali tudi nekatere naše zaposlene. Največ smo jih zbrali v Obratu pregleda in v Profitnem centru Razsvetljava, kjer so problemi največji:
Marija BAGARA, pregledalka
Večinoma imajo v našem obratu delavke težave s hrbtenico, veliko pa je tudi prehladnih obolenj. Ob pogojih dela, ki jih imamo, se temu ne gre čuditi. Prihaja do enostranskih obremenitev gibal, zlasti na nočni izmeni zmrzujemo, piha z vseh strani, časa za odmor in malico ni.
Sama se bolniške izogibam, kolikor je mogoče, veliko pa je tudi takšnih, ki komaj čakajo, da bodo imele izgovor za obisk zdravnika. Predvsem zaradi tovrstnih bolniških mislim, da je bolniška predobro plačana in da bi bil bolj primeren dodatek za prisotnost, ki bi se izplačeval mesečno in se sproti poznal pri žepu.
Dževad FAZLIĆ, ročni pihalec
Bolniški stalež povzročajo predvsem nemogoči pogoji dela, velike temperaturne razlike, prepih. Nujno bi bila potrebna zasteklitev tovarne, za zmanjšanje hrupa pa tudi pregrada med ročno in polavtomatsko proizvodnjo.
Kratkotrajne bolniške pa pospešuje tudi nezadovoljstvo delavcev, zlasti s plačami, pa tudi nepravilno vrednotenje del posameznih delavcev. Če bi bilo v moji pristojnosti, bi uvedel izpite o sposobnostih posameznikov, rezultate bi rangiral, delavce pa nagradil na tej osnovi. Ker pa se ne da nič spremeniti, marsikdo išče izhod v bolniškem staležu. Večji uspeh pri zagotavljanju prisotnosti bi imele mesečne stimulacije. V proizvodnji, kot je naša, je skoraj nemogoče vse leto zdržati brez bolniškega staleža.
Jože DRUGOVIČ, ključavničar
Resno bolni ljudje so že sami dovolj nesrečni in mislim, da ne bi smeli biti predmet te ankete, niti raznih razprav in analiz.
Za zmanjšanje bolniškega staleža pri preostalih pa vidimo rešitev v občutno manjšem plačilu.
Izhod v bolniški nekateri iščejo tudi zato, ker ne dobijo dopusta, ko ga potrebujejo. Morda je delavec potreboval le en dan dopusta, ker pa ga ni dobil, je ostal doma zaradi bolniške tudi teden ali več. Predpostavljeni je sodil, da en dan ni možno organizirati delovnega procesa brez njega, nato pa ga je znal in moral ves čas njegove odsotnosti. Tudi delavci bi morali biti bolj strpni in za kakšen dan sodelavčevega dopusta malo stisniti zobe, ker ga bodo drugič tudi sami potrebovali in se bo nekdo drug trudil namesto njih.
Iz tega sledi, da bi podjetje tudi zaradi zmanjšanja bolniških odsotnosti, moralo zagotoviti bolj racionalno izkoriščanje letnega dopusta.
V naši sredini problemov z bolniškim staležem v glavnem nimamo. Tudi sam že 25 let nisem bil odsoten zaradi bolezni. Če pa bi se to dogajalo, glede na majhno število izvršiteljev dela ne bi mogli opravljati.
Rihard KNEZ, vodja vzdrževanja orodja
O zdravju ali bolezni je težko soditi, ker je to v pristojnosti zdravstvenih delavcev. Vsak izmed nas je že jutri lahko na istem. Seveda pa je to institut, ki se precej tudi izkorišča. Vzrok za to je v minimalnih razlikah v plači. Pri dveh dohodkih v družini, kot je dandanes običajno, se majhna razlika pri enem od partnerjev v družinskem proračunu skoraj ne pozna.
Z radikalnimi ukrepi v podjetju pa bi prizadeli predvsem tiste, ki so resnično bolni. Zato mislim, da bi morali biti bolj stimulirani tisti, ki niso v bolniški.
Sicer pa bi se moral ta problem, ki ni le problem Steklarne Hrastnik, reševati na strokovnem nivoju izven tovarne, na državni ravni. Iz socialnega programa, v katerega bi namenjale vse organizacije, bi se črpala sredstva za tiste, ki zaradi bolezni niso več sposobni za delo. Tako ne bi bili več v breme podjetja.
Za simulante pa so seveda drugi ukrepi.
Romana MAJES, referent obračuna plač
Razloga za neupravičeno izkoriščanje bolniškega staleža sta po moji oceni dva. Bolniška je predobro plačana, na drugi strani pa so tisti, ki se trudijo, da bi bili čimveč prisotni in želijo upravičiti svoje delovno mesto in plačo, premalo stimulirani. Mislim, da bi imela več uspeha pri odločitvah delavcev glede bolniškega staleža mesečna stimulacija za prisotnost, v primernem znesku, ki bi imel sprotni vpliv na družinski proračun.
Mnogi so tudi zavarovani pri zavarovalnicah, kjer dobivajo dnevno odškodnino. Tako se jim bolniški stalež finančno celo izplača.
V takšnih primerih se človek sprašuje tudi o realnih presojah zdravnikov.
Franc ŠUŠTER, obratovodja pregleda
Odsotnosti zaradi bolniškega staleža nam resnično otežujejo normalno delo. Bolniške so vedno nepričakovane, različno dolge in iz različnih vzrokov. Proizvodnja se je razširila, postala je zahtevnejša, zaradi teh odsotnosti pa nikoli ne vemo, na kakšen kadrovski potencial lahko računamo. Da lahko obvladamo delovni proces, moramo včasih iskati ljudi tudi na njihovih domovih, ko imajo dopust ali so prosti.
V sklop našega obrata spada tudi takoimenovana invalidska delavnica, v katero je sedaj razporejenih že okrog 50 delavcev z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi. Prej so delali v različnih delih podjetja, nekaterih še nisem imel prilike niti spoznati, ker so vseskozi v bolniškem staležu.
Nekateri med njimi so tudi prepričani, da niso več sposobni za nobeno delo, smilijo se sami sebi, enostavno so se odpisali. Njihova delovna zavest je zelo nizka. Ker ni nikogar, ki bi jih nadzoroval in usmerjal, se to odraža tudi v delovni disciplini. O tem je sicer težko soditi, morda bo kdo pomislil, da sem brezčuten, vendar lahko trdim, da bi nekateri med njimi lahko naredili več.
Na drugi strani pa so delavci, ki se kljub ne najboljšemu zdravju trudijo in skoraj ne izostajajo. Ko ne zmorejo več, vzamejo dopust, medtem ko nekateri drugi, če jim ga ne moremo omogočiti, koristijo bolniški stalež. Določeni delavci so v bolniškem staležu izredno dolgo, pa nekatere med njimi vidimo na mestih, kamor glede na njihovo bolezen ne bi sodili, tudi pri opravljanju raznih del.
Mislim, da je precej odvisno tudi od izmenovodij, ker ugotavljamo, da so problemi le na nekaterih izmenah. Razlika je tudi med pregledom v ročni in avtomatski proizvodnji. Pri slednji, kjer so pogoji dela zahtevnejši, je tudi bolniškega staleža več. Ob izboljšanju le-teh, bi se gotovo zmanjšala tudi odsotnost zaradi bolezni.
Mnogo pa bi nam olajšalo delovni proces tudi, če bi bili delavci, ki so trenutno razporejeni v oddelku asanacije in katerih obolenja niso tako resna, pripravljeni priskočiti na pomoč takrat, ko je potrebno nadomestiti odsotne delavce na posameznih izmenah.
Aleksej US, vodja PC Razsvetljava
Bolniški stalež je problem, ki hromi delo predvsem v našem Profitnem centru. Zato ga tudi izpostavljam ob vsaki priložnosti. V primerjavi z drugimi steklarnami (Slovenska Bistrica), je odstotek odsotnosti zaradi bolniške pri nas veliko večji. Sam se s tem problemom resneje srečujem šele zadnji dve leti, ko opravljam delo vodje PC. Vse ugotovitve pa so bolj laične, ker imam tako jaz, pa tudi drugi v podjetju, premalo strokovnega znanja za poglobljeno analizo tega problema in možne rešitve situacije.
Splošno pa je znano, da delavci bolniški stalež izkoriščajo v različne namene, ki niso v neposredni povezavi z boleznijo. To lahko dokazujem že s tem, da se v času kmetijskih opravil bolniška odsotnost še poveča. Ne strinjam se tudi z mnenjem predsednika sindikata, objavljenim v zadnji številki Sindikalnega občasnika, ki meni, da je stalež neposredno povezan s slabimi pogoji dela. Ti so se namreč predvsem v zadnjem času občutno izboljšali. K temu lahko prištejem tudi kolektivni dopust, saj se z njim izognemo naj slabšim delovnim pogojem v poletni vročini.
V bolniški stalež se zatekajo največ tisti s sorazmerno nizkimi plačami, ki se jim še nekaj dodatnih procentov znižana plača zaradi staleža skoraj ne pozna. Mislim, da bi mesečna materialna stimulacija v fiksnem znesku, ki bi jo izplačevali le delavcem našega PC in bi šla tudi v naše breme, pripomogla k izboljšanju situacije.
Morda je vzrok za sedanje stanje tudi v notranjih odnosih, vendar so to le ugibanja, realno stanje bi pokazala študija, ki jo predlagam.
Marta MEKŠE, pregledalka
Imam 28 let delovne dobe in razen porodniškega dopusta bolniške skoraj ne poznam. Z leti pa si gotovo človek nabere tudi kakšno zdravstveno okvaro. Tako so tudi meni na obdobnem zdravniškem pregledu ugotovili, da nisem nobena izjema in da bo potrebno slej ko prej opraviti določene posege.
Sicer pa se mnogim obolenjem sploh ne gre čuditi.
Že zrak, kakršnega dihamo v Žasavju, povzroča veliko obolenj, zlasti pri otrocih. To pa se pozna tudi na bolniškem staležu v podjetjih. Mislim, da bi morala družba na tem področju že zdravnaj nekaj ukreniti. Zelo sem razočarana nad poslanci, še zlasti tistimi z našega okolja. Tudi pogoji dela v podjetju ne prispevajo k zdravju, ampak prej nasprotno. Veliko je prepiha, veliko nas zebe, veliko je bolezni živčnega izvora, ki jih povzroča preobremenjenost in napetost (premalo delavcev, slabi izdelki, ugotavljanje napak ...).
V vsaki sredini pa je tudi nekaj takšnih, ki bodo v bolniški stalež odhajali brez vzroka, ne glede na kakršne koli nagrade za prisotnost ali kazni za odsotnost.
Milko LESJAK, ročni pihalec
Bolniška je predobro plačana, razliko, pa še kakšen dodatek zraven, pa si nekateri prislužijo na drug način.
Čeprav tudi jaz nisem povsem zdrav, ne hodim k zdravniku, ker mislim, da mi ne zna pomagati. Par dni bolniškega staleža pa ni rešitev. Morda bi bilo bolniškega staleža manj, če bi vodstvo upoštevalo tudi specifiko zaradi pogojev dela, npr. nategnjene vezi pri težkih komadih (morda zmanjšanje normativa).
Neopravičeno izkoriščajo bolniški stalež zlasti mladi, ki nimajo delovnih navad, občutka pripadnosti podjetju pa tudi motivacije za delo ne. Včasih je vzrok za bolniško tudi v tem, da ne dobijo dopusta. Mislim pa, da se moramo delavci prilagoditi načinu dela v podjetju, ne pa obratno.
Dušanka MIRTIČ, nabiralka-izpihalka
Razen zaradi poškodb pri delu bolniškega staleža skoraj ne poznam. Manjše težave premagam kar med delom.
Kdor je bolan, res ne more delati v službi, pa tudi doma ne. Z leti se gotovo naberejo tudi razna obolenja, ki so povezana tudi s specifiko našega dela - prepih, vročina, znoj, mrzla pijača. Kriteriji zdravnikov glede presoje obolelosti delavcev so včasih težko razumljivi. Nekateri delavci, za katere vsi vemo, da niso bolni in to tudi sami povedo, dobijo bolniški stalež, kadar hočejo, drugi, ki so res bolni, pa sploh ne.
Silva PEKLAR, pregledalka
Vseh bolniških odsotnosti ne bi smeli zmetati v isti koš. Nekateri so resnično bolni, mnogo pa jih bolezen tudi simulira. Mislim, da je problem tudi v zdravstvenih delavceh, saj marsikdaj resneje bolan človek ne dobi bolniškega staleža, nekateri »redni gostje« pa kadar hočejo. Stimulacije za prisotnost bi se morale izplačevati pogosteje, vsaj vsakih šest mesecev. Pri dokaj zahtevnih pogojih dela je težko zdržati vse leto brez bolniške, zlasti ker je včasih potrebno negovati tudi bolne otroke. Lahko pa pohvalim prehod na dvoizmenski turnus, ki v končni fazi pozitivno vpliva tudi na zdravje.
Ivanka KRIŽNIK, nabiralka-izpihalka
Zelo različni smo. Nekateri ne gredo v bolniško, tudi če so bolni, ker jih skrbi zmanjšana plača, nekaj je delavcev z obolenji, ki jim resnično ne dopuščajo, da bi še delali, ostali pa bolniški stalež izkoriščajo. Bolniško povečujejo tudi zahtevni pogoji dela (zlasti vročina v poletnih mesecih). Veliko je tudi obolenj živčnega izvora, zlasti pri ženskah, ki jim poleg težkega dela v službi, preostaja še skrb za dom in družino. Na to pa vplivajo tudi odnosi v službi in doma. Vesela sem, da imam urejen dom in da se v naši brigadi lepo razumemo in si med seboj pomagamo. Kjer pa ni tako, morajo nekateri pomoč iskati pri zdravniku, ki pa jim ne more pomagati, če vsi ostali življenjski pogoji ostajajo nespremenjeni. In bolniški stalež se ponavlja ...
Boris MAJCEN, ročni pihalec
O tem je težko soditi, vendar mislim, da zlasti mladi, ki izostajajo, bolniški stalež na veliko izkoriščajo. Vzrok je večkrat tudi v tem, da ne dobijo dopusta, ko ga potrebujejo. Drugi pa za premostitev manjših zdravstvenih težav raje vzamejo dopust. Na to med drugim vpliva tudi obljubljena nagrada za prisotnost na delu.
Mislim, da bi moralo biti pri odrejanju bolniške več sodelovanja med zdravniki in podjetjem. Zdravnik bi moral vedeti, kakšen delavec je njegov pacient, tako bi bilo neopravičenih bolniških precej manj. Pri skupinskem delu, kot je naše, se bolniške odsotnosti, ki so praviloma nepričakovane, izredno negativno odražajo. Včasih je potrebno »razbijati« brigade, če pa je manjkajočega delavca možno nadomestiti, se ta takoj ne more ujeti v novi sredini in rezultati so slabši.
Zaenkrat še nimam posebnih zdravstvenih težav, moti pa me brizganje modelov, ki po mojem mnenju zelo slabo vpliva na zdravje. Dihanje je oteženo in mislim, da bi bil potreben ventilator.
Mira METERC, pregledalka
Žal sem tudi sama med tistimi, ki sem morala biti zadnja leta kar precej v bolniškem staležu, sedaj pa sem razporejena v oddelku asanacije. Dokler je človek zdrav, ne razume tistega, ki je bolan. Odnos predpostavljenih in strokovnih služb do bolnih je po mojih izkušnjah primeren. V podjetju skušajo najti delo, ki ga s preostalo delovno zmožnostjo delavec še lahko opravlja. Zato mislim, da je prav, da tudi mi skušamo s svojimi močmi pomagati, morda tudi na kakšnem drugem delu, kot nam je trenutno dodeljeno, kadar to zahtevajo potrebe delovnega procesa. Komur pa zdravje tega ne dopušča, je njegova dolžnost, da to pove, oz. utemelji z ustreznim potrdilom in naloga nadrejenih je, da to upoštevajo. Proizvodnja v našem podjetju pa je takšna, da za resneje bolnega delavca, dela enostavno ni. Ker se marsikdo med nami trudi, da bi naredil, kolikor še zmore, me zabolijo mnenja nekaterih, češ, če nisi sposoben za vsako delo, pojdi k zdravniku in ostani doma. Morda so takšne odnose povzročili nekateri, ki se na bolezen le izgovarjajo, vzroki za slabo delo ali izostajanje pa so popolnoma drugje.
Joži MARKELJ, pomožna delavka
Zavedam se, da je bolniške v našem podjetju res veliko in da je to za podjetje velik problem. V našem oddelku (asanacija), smo razporejeni v glavnem delavci z resnimi zdravstvenimi okvarami, večinoma s statusom invalida. Bolniškemu staležu se v takšni sredini ni možno izgogniti. Tudi sama imam precej zdravstvenih težav, še več kot zase pa porabim bolniške za sina, ki ima cerebralno paralizo in je večinoma v zavodu, ko pa ga pripeljemo domov, potrebuje 100 % oskrbo. Takšnih individualnih težav verjetno ne morejo razumeti tisti, ki so zdravi in imajo zdrave otroke. Bolniški stalež v obratu pregleda povečuje tudi prepih in preobremenjenost delavk zaradi premajhnega števila zaposlenih - ni časa za malico, počitek. Pri takem načinu dela malokatera dolgo ostane zdrava.
Ivana ROJ, pregledalka
Na naši izmeni je nekaj delavk, ki so tudi po leto ali več v bolniškem staležu. Gotovo je tisti, ki je tako dolgo odsoten, resneje bolan. Meni zdravje na srečo še dobro služi, občasne težave pa premagujem z voljo in zaenkrat se mi še ni potrebno zatekati v bolniški stalež. Mnogi se pritožujejo nad pogoji dela, čeprav lahko sama, ki se počasi že približujem upokojitvi, zatrdim, da smo v preteklosti delali v dosti slabših pogojih, pa bolniški stalež ni bil tako visok. Izgleda, da je vsaka generacija bolj občutljiva, kar lahko vidimo tudi pri lastnih otrocih.
Gotovo pa je delovna obremenitev preostalih delavcev zaradi velikih odsotnosti večja. Čas za malico pa je že pravi luksus.
Protagonisti uspeha
SAŠO MUR
Sašo Mur, vodja delavnice v profitnem centru embalaža, je eden izmed letošnjih nagrajencev na dnevu Stekla in svetlobe. »Mladostna zagnanost, volja do dela ter smisel za organizacijo skupine, so iz mladega ključavničarja naredili resnega in izkušenega vodjo delavnice vzdrževanja v programu embalaže. Skupina pod tvojim vodstvom je opravila že mnogo zahtevnih del na področju vzdrževanja in remontov IS strojev in kontrolnih linij. S svojim pristopom do dela si lahko vzor mlajšim in starejšim delavcem. Še tako zahtevno in naporno delo ti ni odveč, saj združuješ vse lastnosti
dobrega vodje skupine in združuje teorijo s prakso, ne bo osnova za spanje na da za nadaljnje delo.«
S temi besedami in toplim stiskom rok je direktor podjetja g. Stojan Binder podelil priznanje enemu izmed letošnjih nagrajencev na Dnevu Stekla in svetlobe, gospodu SAŠU MURU, katerega bomo danes predstavili v našem časopisu.
Kako vas je življenjska pot pripeljala prav v Steklarno Hrastnik, saj vaši predniki niso bili zaposleni v našem podjetju in vas zato nanj niso vezale nobene niti?
V času, ko sem se odločal za smer šolanja, je bilo izredno težko dobiti štipendijo, pa tudi možnosti za zaposlitev so bile že dokaj omejene. Vesel sem bil, ko mi je uspelo pridobiti štipendijo prav v Steklarni Hrastnik. Vpisal sem se na srednjo kovinarsko šolo, katero sem uspešno končal in začel dobivati prve delovne izkušnje v delavnici Steklarne Hrastnik kot ključavničar.
strokovnjaka, ki uspešno Omenjeno priznanje naj ti lovorikah, temveč spodbu-
ral v celoti posvetiti. Teorija, katero prinesemo s seboj iz šole, nam sicer malo pomaga, vendar pa se s pravimi problemi srečamo šele v praksi. Kot pomočnik strojnika sem bil zaposlen kakšno leto, potem pa me je klicala domovina na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi na delo sem se vrnil v delavnico kot vzdrževalec. Podjetje je organiziralo tudi specializacijo v Franciji, katera mi je omogočila pridobitev novih znanj. Z njihovo pomočjo ter z mladostno zagnanostjo in željo po ustvarjalnosti sem se spopadel z vsakdanjimi problemi.
Lastnosti skrbnega delavca in strokovnjaka, ki uspešno združuje teorijo s prakso, so vas postavila najprej na položaj namestnika vodje delavnice in končno vodje vzdrževanja v programu embalaže. Kako vam uspeva dobro koordinirati delo skupine?
Naši anketiranci so navedli kar precej vzrokov za bolniški stalež in se potrudili tudi z iskanjem možnih rešitev. Mislim, da je to pohvalno in je določena orientacija tudi za strokovne službe.
Nekaterim njihove ugotovitve morda ne bodo všeč. In vendar, vsak ima svojo glavo, da z njo razmišlja in vsakega med nami bi moralo biti toliko v hlačah ali krilu, da se tega tudi ne boji povedati, ne zaradi sodelavcev pa tudi predpostavljenih ne. Zato sem kar malo razočarana nad nekaterimi drugimi, ki svojega mnenja ne upajo javno povedati, znajo pa kritizirati ostale. Če želimo imeti v svojem glasilu odraz dogajanj v podjetju, moramo pač vsi nekaj malega storiti za to. Odziv na tovrstne ankete je že ena takšnih malenkosti.
Marinka Anžlovar
Vesel sem bil svoje prve zaposlitve v Steklarni Hrast nik.
Kako ste nadaljevali svojo poklicno pot?
Že kmalu sem se preizkusil kot pomočnik strojnika na IS strojih, kjer je bilo delo še veliko bolj zahtevno in sem se mu mo-
Vedno sem dajal velik poudarek medsebojnim odnosom. V naši skupini se izredno dobro razumemo predvsem zato, ker si medsebojno pomagamo in izmenjujemo znanje. Skupno se
Dejstvo je, da so delovne razmere v proizvodnji izredno težke. Kaj bi vi najprej storili za njihovo izboljšanje?
Delavci na vzdrževanju smo poznani kot »vedno umazani«, kar ob vsej nesnagi sploh ni čudno. Stroji so zastareli, umazani in amortizirani, predvsem pa potrebni temeljitega čiščenja. Velik problem je tudi prostorska stiska, saj je kompletna dejavnost, od proizvodnje do
Kaj vam pomeni priznanje, ki ste ga dobili na prazniku Stekla in svetlobe in kakšno je vaše mnenje o samem prazniku?
Najprej naj povem, da sem bil o prejetju priznanja obveščen dan pred prireditvijo in sem bil seveda zelo presenečen in vesel. Priznanje mi v prvi vrsti pomeni pohvalo za trud, ki sem ga vložil v svoje delo, v razvoj našega programa, hkrati pa je to spodbuda za nadaljne delo. S samim
Umazanija ni najlepša odlika naše proizvodnje.
pakiranja preveč strpana na enem mestu, kar otežuje pregled nad posameznimi proizvodnimi ciklusi kakor tudi samo vzdrževanje. Želim si, da bi dobro očistili vse stroje in naprave, pa tudi samo okolico našega programa, saj bi tako svoje poslanstvo lahko bistveno bolje opravili.
S kakšnimi težavami se še srečujete pri svojem delu?
Kakor sem že omenil, so stroji že precej zastareli, kar pomeni, da je nujno redno vzdrževanje, pri tem pa se večkrat srečujemo s težavami zaradi rezervnih delov. Sicer pa se s problemi srečujemo vsak dan, vendar jih poskušamo uspešno odpraviti.
praznovanjem sem bil zelo zadovoljen, saj je bilo lepo organizirano in zanimivo, na enem mestu smo se zbrali stari in mladi.
Prijateljski klepet in prijazno vzdušje so naredili praznik stekla in svetlobe še lepši.
Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost?
Upam, da bomo tudi v prihodnje uspešno delali in se medse-
Človek se uči vse življenje, zato je vsako izpopolnje-	Z vložitvijo certifikatov v naše podjetje bomo dosegli,
vanje znanja izredno pomembno za kvalitetnejše	da bo podjetje ostalo v naši lasti, kar je naš skupni cilj.
opravljanje dela.
lotevamo večjih problemov in se hkrati skupaj veselimo vseh dosežkov. Med seboj nimamo skrivnosti in zato smo lahko uspešni kot ekipa.
Tržne potrebe v svetu so vedno večje in zato je potrebno nenehno prilagajanje proizvodnje in seveda kvalitete stekla. Kako se vi spoprijemate z novimi izzivi?
Spomnim se časov, ko smo se ob pogledu na plan izdelave nekaterih artiklov že vnaprej zgražali. Ne samo v delavnici, ampak tudi na kontroli. Danes te-
ga ni več. Vsaka steklenica je izziv zase in z vsakim izzivom se spoprimemo. Včasih nas drobna napaka jezi ves dan, pa vendar smo srečni, ko nam jo uspe odpraviti. Vsak trenutek se učimo, v veliko pomoč pa nam je tudi g. Pinotti, ki nam s svojimi strokovnimi nasveti izredno veliko pomaga, saj je na tem področju pravi strokovnjak.
Kaj menite o procesu lastninjenja podjetja?
Upam, da nam bo uspelo obdržati podjetje in ga še naprej uspešno razvijati v smeri prilagajanja tržnim zahtevam. Tudi sam sem vložil certifikat v naše podjetje in želim si, da bi Steklarna ostala v rokah delavcev in upokojencev, ki smo bili tako ali drugače udeleženi pri njenem razvoju.
bojno dobro razumeli, kajti v slogi je moč. Prilagajati se moramo tržnim zahtevam, izpopolnjevati znanje in se vsi skupaj zavedati, da nam Steklarna daje vsakdanji kruh.
Sašo Mur je miren človek, iz katerega izžarevata mladostna zagnanost in želja po ustvarjalnosti. Prav take ljudi pa naše podjetje v teh težkih časih potrebuje za svoj obstoj.
Vsak artikel je za nas nov izziv, s katerim se spoprimemo in poskušamo najti najboljšo možno rešitev.	Pogovarjala se je
Dolores Urbajs
17. II. 1995
OVEN
od 21. 3. do 20. 4.
m
od 21. 4. do 21. 5.
I¥1
DVOJČEK
od 22. 5. do 21. 6.
□
RAK
od 22. 6. do 22. 7.
LEV
od 23. 7. do 23. 8.
m
DEVICA
od 24. 8. do 23. 9.
ZVEZDE GOVORIJO
Horoskop od 15. 11 do 15. 12. 1995 Piše: Astrologinja IVlilena Zakrajšek
Vedno večje želje, da bi se že končno rešili nakopičenih napetosti, vas bo usmerjala k nekemu lahkemu izhodu. Želeli si boste, da bi bilo vaše življenje mirno in da bi se vam uresničile vse želje. Velikokrat je to zato, da naredite korak naprej, potrebna boleča izkušnja. Nikar ne pozabite na to. Poiščite pozitivne smeri tistega, kar vas trenutno bremeni in vznemirja. Ne bo težko, saj se je nekaj takega že skoraj zgodilo. Knjiga bo čudovita tolažba. V ljubezni bo vse dobro, saj so vas zvezde vzele pod svoje okrilje.
TEHTNICA
od 23. 9. do 23. 10,
Nikar ne odnehajte tik pred koncem. Vse kar se bo ta mesec dogajalo, je logično zaključevanje tistega, kar se je začelo pred letom. Priložnosti pa se ponujajo kar same od sebe. Če jih boste sprejeli, boste ob koncu meseca zares neobremenjeni. Nekaj dni prej pa boste intenzivno delali na novem projektu. Brskanje po lastni notranjosti, pa vam ne bo prineslo zaželenega cilja. Ne pripisujte vsaki malenkosti usodnega pomena in nikar se ne trudite vsega analizirati, s tem bi namreč izgubili občutek za celoto. Na področju financ boste imeli neverjetno srečo. Ljubezen se bo poglobila.
Nekatere stvari boste jemali preveč zlahka, kar se vam utegne pozneje maščevati. Ne igrajte s čusti drugih, zlasti ne s čustvi svojega partnerja. Verjetno bodo prav stvari, ki jih boste posvetili najmanj pozornosti, imele pozneje daljnosežne posledice. Naslednji teden boste hoteli biti povsem svobodni in brez obveznosti, kar bo spravljalo ob živce vaše sodelavce. Že v vaši naravi je, da ste sposobni ustvariti sproščeno ozračje, zakaj tega ne storite? Znebite se ovir. Šaljiva pripomba ne bo odveč.
ŠKORPIJON
od 24. 10. do 21. 11.
STRELEC
od 2. 11. do 21. 12.
Če boste hoteli doseči svoje cilje, boste morali izbrati precej ovinkarsko pot. Izogibajte se večjim spremembam, in poskrbite za to, da ohranite navade, ki vam dajejo občutek domačnosti in vas pomirjajo. S sodelavci boste v dobrih odnosih, kar se bo v tem obdobju izkazalo, kot izredno pomembno. Občutek malodušja ob koncu meseca bo povsem normalen pojav. Čutili boste nekakšno podrejenost, ki pa bo v končni fazi dala vsemu dogajanju svoj čar. Zdravje v tem obdobju ne bo najbolj trdno, zato izkoristite noč za počitek.
KOZOROG
od 22. 12. do 20. 1.
ra
Spremembe niso vedno dobre, zato bi kazalo razmisliti, preden se česa novega lotite. Imeli boste občutek, da vam svet leži pred nogami, da si lahko privoščite, karkoli vam pade na pamet, vendar se morate zavedati, da je to tudi minljivo. Naslednji teden bo malo več odgovornosti padlo na vaša ramena, ker ste se v preteklosti držali bolj ob strani. Vsak strah, da ne bi uspeli pa bo vendarle odveč. O zdravju ne boste razmišljali, ker se boste dobro počutili, kljub temu pa bi morali biti doslednejši, sicer boste zopet zašli v težave. V tem tednu vrnite dolgove.
VODNAR
od 21. 1. do 18. 2.
Sonce je prestopilo v vaše znamenje, vendar cilj, ki ste si ga zastavili, ne bo ravno preprost. Predvsem boste morali biti bolj potrpežljivi, več bi se morali pogovarjati, in določene ljudi prositi za nasvet. Z zdravjem težav ne bo, čeprav vas bodo nekatere malenkosti vznemirile. Prav pa je, da se ne obremenjujete s stvarmi, za katere veste, da niso pomembne. Odnos s partnerjem bo v tem obdobju trden, in vam bo nudil tudi varnost, ne bo pa zelo globok. Veliko vam bo pomenil uspeh, ki ga boste dosegli na področju, osebnega življenja. Pomagal vam bo k oblikovanju nove pozitivnejše identitete.
Od nekaterih stvari se boste morali ločiti, vendar boste kmalu uvideli, da je bilo to pravzaprav dobro. Ne povečujte bolečine po nepotrebnem in ne smilite se sami sebi, ker boste v tem izgubili nujno potrebno energijo. Z denarjem boste imeli čudno srečo, do njega pa boste prišli na precej nenavaden način. Jezilo pa vas bo, ko boste ugotovili, da ste zapravili za nekaj, kar se je izkazalo kot napačna naložba. Dobra šola za drugič. Zelo dobro se boste počutili v družbi dvojčkov, ker se vam bodo zdeli izredno zanimivi. Zdravstveno se izogibajte poživilom, uživajte čim več presne hrane in zeliščnih čajev.
Imate priložnost marsikaj spremeniti. Pomembno je, da se zanašate samo nase. Ne uporabljajte vpliva, ki ga imate na druge ljudi, da ne boste izgubili nekega prijatelja, ki vam bi bil lahko v veliko oporo. Zdravstveno boste ne-fkoliko občutljivi, predvsem občutljive bodo vaše kosti. Čustveno življenje v tem obdobju bo nekoliko nazadovalo, čeprav bi moralo biti na prvem mestu. V dobri družbi ;se boste popolnoma predali in pozabili na težave iz preteklosti. Najbolje se boste počutili v družbi levov, ker vam bodo dali velike zamisli, ki se bodo izkazale kot nadvse koristne. Med prijatelji boste dobro sprejeti, brez večjega napora boste dosegli, da vas drugi upoštevajo in ravnajo v skladu z vašimi željami.
Ne primerjajte se na vsakem koraku z drugimi in ne podcenjujte svojih sposobnosti. Skrbite za to, da ne boste razmišljali o vseh možnih slabih posledicah svojih dejanj, saj bi jih s tem samo priklicali. Neučakani boste in zaletavi, ker obstaja možnost nesreč, bodite še posebno previdni pri vožnji. Če se boste zbrali boste, tudi na delovnem mestu rešili težave. Besedno ne boste najbolj spretni, zato se tovrstnemu dokazovanju izogibajte. Vaša potreba, da bi bili v tem obdobju ljubljeni, bo precej povečana. Če tega ne bo, ni potrebno, da se počutite izgubljene, saj je to samo trenutna situacija.
Čeprav znate biti zelo sebični, boste tokrat spoznali, da globoko v sebi le niste taki. To, kar boste v tem času delali, se vam bi kasneje globoko povrnilo. Spet se boste lahko prepričali, da je veliko večje zadovoljstvo, dajati kot prejemati. V naslednjem tednu boste imeli veliko energije, kar kaže na čas, ko ga morate res dobro izkoristiti. S primerno aktivnostjo boste res v dobri kondiciji. Čeprav ne boste pretirano zgovorni, boste v tem času radi v družbi. Čutili boste svoj vpliv na ljudi, kar vas bo spravilo v dobro voljo.
Sprijazniti se boste morali s tem, da boste zaradi svojih stališč, občasno naleteli na neodobravanje in nasprotovanje. Ne jemljite tega preveč tragično in skušajte izkoristiti, da napravite nekaj, na kar boste resnično lahko ponosni. Pri tem pa boste morali sprejeti neodobravanja partnerja. V financah boste velikodušni, zlasti pri domačih. Nekdo vam bo vsiljeval nasvet, ki pa ne bo kaj prida uporaben. V delu bi bili lahko uspešni, če se boste izogibali izzivom in neznanim situacijam. Za zdravstvene ste-žave ne iščite nasveta v knjigah.
RIBI
od 19. 2. do 20. 3.
m
Če vam bo uspelo premagati pesimizem, ki se vas bo loteval, bo dokaj prijetno obdobje. Čeprav ne boste med tistimi, ki se bodo v družbi najglasneje smejali. Prepričali se boste lahko, da ste takrat, ko niste v središču pozornosti, celo uspešnejši. V delu bo mirno in pozitivno obdobje in nekatere težave se bodo rešile same po sebi. Vaše zdravje ni najbolj trdno, čeprav se morda dobro počutite. Dobro bi bilo, če bi poiskali strokovno pomoč, saj sami ne boste ugotovili kaj je z vami. Nesoglasja s partnerjem boste težje reševali ker se z njim ne boste mogli odkrito pogovoriti. Ne bodite vihravi.
ZANIMALO VAS BO
HOČEŠ - NOČEŠ - MORAŠ priznati, da je mini1 čar poletnih noči in se vedno znova prebujamo v megleno jutro. Pa vendar je tudi jesen lepa z obarvanimi gozdovi, zvezdnim nebom in moštom, ki dozoreva v sladko vino. V vsakem času moramo najti tisto najlepše, kar nam pomaga prebroditi vsakdanje težave, kar nas krepi in osrečuje.
Stara pesem ob mladem vinu mesec tiho sveti v noč, med trtjem obranim čriček poje nam s svojo vižico v pomoč.
Lahen vetrič klopotec splaši, da odmeva prek goric, nad nami z veje se skovir oglasi kraljuje v svetu nočnih ptic.
Se je rano jutro prebudilo, zgodaj je jesenski dan zdramilo, mi veseli gremo v dolino, saj kleti so polne sodčkov v njih bo letos sladko vino.
Veselje se iz ust pojočih čuje, ko se fantje skupaj snidemo nam to najlepši so trenutki časa lepe pesmi si prepevamo.
Ob njih pozabljamo na vse tegobe, ki nam življenje bridko jih prinaša nam le pesem, daje moč in krila ne bolezen, ne starost, ne bodo v letu jih zlomila.
Prijetna družba ob vsakem času, tudi vince pijemo sladko vsakogar, ki s srcem poje radi medse vabimo.
Naj se sliši pesem zborna, naj še drugi jo pojo, saj vedno roka, pesnika uporna, še na veke jih pisala bo!
Pesem, še s pesmijo vabi, se z dobro jo voljo krepi, ko vanjo še srca se vnese med nami in vami živi.
Ponovno sta že dva meseca naokoli, odkar ni bilo glasila oziroma podanih podatkov kadrovskih sprememb za pretekla dva meseca.
Za nami pa je bilo tudi obdobje devetmesečnega poslovanja in po koncu meseca septembra so že tudi znani dokončni rezultati.
Najprej pa si osvežimo spomin in naj navedem zadnje že objavljene podatke, in sicer za konec poletnega meseca avgusta 1995. Takrat nas je bilo skupaj zaposlenih 887, od tega je bilo 416 žensk in 471 moških (med vsemi zaposlenimi je bilo tudi 17 delavcev sprejetih za določen čas, pripravnikov v tem obdobju ni bilo).
Od zadnjega podatka pa so bile tudi spremembe, in sicer:
V MESECU SEPTEMBRU 1995 smo na novo zaposlili 4 delavce, in sicer:
Igorja Esa - trgovskega zastopnika; iz služenja naši domovini so se vrnili: Marjan Bovha - odnašalec stekla, za priučitev v steklarskem poklicu ter dva krogličarja Janko Jamšek in Borut Medvešek.
Delovno razmerje je prekinilo 11 delavcev, in sicer:
UPOKOJEN (1 delavec);
Ignac Jeršin - ključavničar 1 SPORAZUMNA PREKINITEV
(1 delavec);
Zvonko Ocvirk - strojnik 3 v PC embalaži
IZKLJUČENI (4 delavci):
Zemka Bašič - odnašalka stekla, Sašo Klemen - odnašalec stekla, Peter Oblak - krogličar in Darja Zelenšek - analitik v laboratoriju TRAJNI VIŠEK (2 delavca):
Amir Hodžič - tehnolog kakovosti in Esad Rakovič - operater kontrolne linije TUJEC (1 delavec)
Naša firma ni zaprosila za podaljšanje delovnega dovoljenja za tujca Avdulo Avdič - nabiralec stekla 2. SINET (2 delavki):
V	firmi Sinet je sedaj vključen tudi obrat oziroma linija žigosanja in s tem tudi dve delavki - žigosarki Hedvika Drnovšek in Štefanija Kepa.
V	MESECU OKTOBRU 1995 smo na novo zaposlili 3 delavce, in sicer:
Dušana Bajda - šamoterja 3, v PC embalaži so na novo sprejeli dva delavca, in sicer Petra Kušarja -ključavničarja 3 ter Tomaža Turšiča - ključavničarja 4 Delovno razmerje je prekinilo 5 delavcev, in sicer:
UPOKOJENA (2 delavca): Slobodan Mladenovič - pomožni delavec v invalidski delavnici ter Karel Vidmar - odnašalec paketov SPORAZUMNA PREKINITEV (2 delavca):
Viktor Močnik - odnašalec stekla z možnostjo priučitve za steklarski poklic in Slaviša Pavlovič - krogličar
ODHOD V TO (1 delavec):
Milan Jozič - odnašalec stekla z možnostjo priučitve za steklarski poklic
Glede na navedene kadrovske spremembe smo konec meseca oktobra 1995 zaključili s skupnim številom 878 zaposlenih, med katerimi je 412 žensk in 466 moških oziroma 15 delavcev sprejetih za določen čas, pripravnikov pa zopet nimamo.
PRIRASTEK V DRUŽINI
Čeprav podajam podatek za dva meseca, žal tudi za ta dva meseca ne morem postreči s podatkom o izpolnitvi želja po povečanju družinskega kroga, kajti nihče od zaposlenih ni prijavil naraščaja. POROČILA STA SE:
Za skupno življenjsko pot pa sta se odločila naša delavca, in sicer Bo-žislava Čeperlin in Alojz Pogačnik.
Kadrovska služba Slavi Brajer
		
ZAHVALA		ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, orne, prababice		ob boleči izgubi naše drage
ANE-MARIJE SLADIČ		MARIJE KRČEK
se iskreno zahvaljujemo kolektivu Steklarne Hrastnik, sindikatu Steklarne, govorniku za poslovilne besede, godbi in pevcem Steklarne		se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, izraze sožalja in
Hrastnik ter vsem znancem, ki so darovali vence, cvetje in sveče		tolažbe, in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti
ter jo spremljali na njeni zadnji poti.		Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeni obred,
		pevcem in godbenikom Steklarne za žalostinke.
Žalujoči: mož Silvo, hčerke Ana, Silva in Sandra z družinami		
ter ostalo sorodstvo.		Darko, sin Bine in hči Inge z družinama ter ostalo sorodstvo.
Nagradna križanka
Prizadevni sveti Miklavž se na svojem prednovoletnem potovanju spusti v hišo z zaklenjenimi vhodnimi vrati kar skozi dimnik. V spalnici zagleda na postelji prekrasno dekle, skoraj razgaljeno, ki brezskrbno spi. Gleda jo, gleda, z občudovalnim pogledom boža njeno prelepo telo, nato pa v zadregi povesi oči in zamrmra: »Kaj naj storim? Če se je lotim, ne bom več svetnik, če pa jo pustim pri miru. pa nazaj skozi dimnik ne bom mogel.
Gorenjec in Štajerc smučata na nevarnem terenu. Zasuje ju snežni plaz. Ko se že nekaj časa rešujeta iz snega in kličeta na pomoč, nenadoma zagledata, da se jima približuje velik bernardinec s sodčkom ruma okrog vratu. Gorenjec zavzdihne: »Ah. človekov najboljši prijatelj!« Štajerc pa doda: »In kaki lepi pes ga je prinesel!«
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti
11.000	tolarjev in sicer:
1.	nagrada 5.000 tolarjev
2.	nagrada 3.000 tolarjev
tri nagrade po 1.000 tolarjev. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK do 30.11.1995
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 98/1955 smo dobili 58 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1. nagrada 5.000 tolarjev: Slavica Čakič, upok.
2.	nagrada 3.000 tolarjev: Zoran Zore
3.	- 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Ludvik Ranzinger, upok.. Tone Najdenič, upok.. Marta Žabkar, upok.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
VODORAVNO: Kraus. ASEAN. K.L., frankfurtski. Au. sejem, neresnost, M.P.. Kalan. Hana. rik. Orion. Irak, Vikunja. mezgovod. Risi. oči, eternit, koten. Vicki, tehnika. Ačinsk. Lalo. E.J., psi. Akira, O.W.. strela, atletika. Spa. Lubnik, ronka. list. Arsene, iris, mastiks, kat. ulanec. Lido. vol. Savica. Main. ata.
(K.D.)
Ti STEKLAR
Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Urbajs.
Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana.
Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 42 006.
Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.