-----   199   -----
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Iz sledečih številk se da posneti, na kteri stopnji je š o 1 s t v o vraznih cesarskih deželah; kažejo namreč, koliko rekrutov leta 1857 poterjenih je znalo pisati, koliko pa ne. V doljni Avstrii je znalo med 2649 rekruti pisati 2323; v zgornji Avstrii med 1630 1335; na Solnograškem med 1269 913; na Štajerskem med 2234 651; na Tiroljskern med 1250 217; na Koroškem med 1147 449; na Krajnskem med 10621 72; na Primorskem med 1092 126; v Lombardii med 7043 2491; na Beneškem med 6678 2326; na Odrskem med 21,474 3319; v izhodni Galicii med 7754 208; v zahodni Galicii med 4627 127; v Bukovini med 1143 33; na Češkem med 11,111 6600; na Moravskem in Siležkem med 6209 2821; na Erdeljskem med 1346 456; v Vojvodini in Banatu med 5915 384; na Horvaškem in Slavonskem med 2430 35 in v Dalmacii med 928 9.
Iz Ogerskega. Povsod tožijo ljudje, da imajo vročino kakor v Afriki; v zoljski stolici je pa še mesca junija tako snežilo, da je sneg vso pašo volovsko zapadel.
Iz Milana 16. jun. Tudi pri nas smo s svilnimi čer-viči letos dovoljni.
—-   200   —
Iz Rusije. Minister šolstva je ponižal šolnino, ktera je bila v višjih učiliših precej velika, in je tako staršem mogoče storil, otroke v šolo pošiljati. To bo omiko ljudstva močno pospešilo. Tudi bodo napravili v vseh mestih carstva ljudske šole.
— Slišati je, da ima vlada namen, od zemljišnih posestnikov v šestih poljskih okrajinah zemljišno opro-s t en je kupiti.
Iz Cerne gore. Cemogorske zadeve se bodo, kakor se kaže, še bolj zamotale. Francozka vlada je nek od turške terjala reči, v ktere se ne more nikakor vdati. Tirja namreč, da naj se popred meje med Cerno goro in Turčijo ustanovijo in potem še le bodo začeli poslanci v Carigradu vso to reč obravnovati. Turška vlada je nek odgovorila na to, da ima razpor s knezom Danilom za notranjo zadevo Turčije in da ga bo tudi kot tako obravnovala; pri tem bo sicer poslušala prijazne svete velicih vlad, pripustila pa ne bo, da bi se vtikale v to reč, kar njeno obliko zadeva. — Francozka in ruska vlada ste rekle, da naj bi se privzel h konferencijam v Carigradu tud černogorsk poobla-stenec; turška vlada je odgovorila zoper to, da bi bila s tem samostojnost Cerne gore spoznana, kar se ima pa ravno še le v konferencii rešiti.
Iz Nemškega. Njih c. k. visokost, nadvojvoda Joan so bili o prihodu v Frankobrod od ondi zbranih nemških gojzdnarjev kaj priserčno sprejeti. Dobro pomnivši zaslug, ktere si je visoki gost za kmetijstvo in gojzdnarstvo pridobil, je sklenil imenovani zbor v seji 9. t. m. Njih c. k. visokost za častnega uda zbora izvoliti, v kar je obče ljubljeni Gospod z veseljem dovolil.
—    6. junija so pokopali v Saarlouis-u delavca, kterega je komar upičil, kteri je berž ko ne na živini sedel, ki je imela čer m ali vrančni prisad. Ko je komar nesrečnega delovca pičil, je spustil v njegov život strup, ki ga je v kratkem s strašnimi bolečinami umoril.
Iz Francozkega. Iz Pariza 15. jun. — Kar so v Parizu dolgo govorili, to se je zgodilo; cesar je namreč namest generala Espinasse-a postavil za ministra nekega gosp. Delangle-a. To je zanimivo, ker s tem ministrom ne dobi le civile svoje pravice, temuč tudi notranja politika se verne v svoj prod, iz kterega je po nesrečnem napadu 14. januarja zašla. Da bi bil Delangle tako srečen, izbrusiti škerbine, ktere je njegov sprednik v politiki naredil, je na vse strani želeti. Ta premena v ministerstvu je prinesla veliko tolažbe ali vsaj toliko se more reči, da je prenapeta struna nekoliko odjenjala.
—  Konferencije so imele tudi v 4. seji 10. t. m. z Moldovo in Valahijo opraviti, pa še ni bilo nič dognano v tej reči. 14. je bila 5. seja.
—   „Moniteura od 13. junija terdi zopet, da ni res, kar angležki časnik „Timesa o groznih pripravah za vojsko govori. S tem pa res ni nič druzega dokazano, kakor da prijateljstva med Parizom in Londonom še ni vsega Suša uzela. Ali „Times" našteje več djanj, kterih francozki časnik nikakor ne more utajiti. Francozi pripravljajo na kopnem in na morju; armada, že sicer velika, raste od dne do dne; železnica bo skorej dodelana, ktera bo zvezala vse vojaške postaje s šerburško terdnjavo; barke rastejo kakor iz morja. Cimu tedaj toliko priprave? Ali da se ohrani pokoj v deželi? Ali je strela namerjena drugim narodom? Take priprave o času, ko vse v terdnem miru živi, niso pripravne, sosedne dežele tolažiti in jih ne opominjati nadlog in težav, ktere izvirajo iz vojske.
—  Minister vojaštva je privolil, da smejo tudi letos vojaki kmetovavcom na polji pomagati.
—  V Bordeau* (Bordo) imajo že več let družtvo, ktero se imenuje wdružtvo trinajstih" in ima namen, nektere vraže  ljudstva  zatreti.    Take  vraže  so:  v petek  nič ne
začeti, ne na pot se podati i. t. d.; to družtvo ima vsak petek gostovanje, in ker je vraža, da izmed trinajstih, ki za mizo sede, eden v letu umerje, obhaja te gostovanja vselej 13 družtvenikov, kteri so se tudi slovesno zavezali, vse svoje započetja in potovanja samo v petkih začenjati. Preden se vsedejo za mizo, prebernejo še vse solnice. ker po vraži ljudstva tudi to nesrečo pomeni.
—   V Amiens-u in okolici je bila 8. junija strašna nevihta s treskom. Postiljona, kteri je pošto peljal, je ubila strela na poti. Zadela ga je na eni strani vratu, mu posmodila brado in sožgala obleko; uro mu je razdrobila. Šla je dalje po vajetih in ubila oba konja. Potnikom v vozu se ni nič zgodilo. Mertvi postiljon je obsedel na svojem sedežu, še vajete v rokah deržeč.
—   Cesar je hišo, v kteri je Napoleon I. na otoku sv. Helene umeri, in grob, v kterem je počival, francozki deželi pridobil. Angležka kraljica je odstopila namreč po-sestveno pravico gradiča Langvvood in Napoleonovega groba francozkemu cesarju.
Iz Angležkega. Gotovo je, da Francozi in Angleži delajo priprave za vojsko, ne ve pa nihče, zoper koga in zakaj. Zanimivo je povedati, da je tako imenovana reservno brodarstvo Angležev 171 parobrodov vsake verste močno, na kterih je 2200 topov. S temi morejo Angleži, kakor je unidan sir Pakington rekel, se z brodovi vseh deržav sveta skusiti.
Iz Turškega. 12. t. m. sta pripeljala dva turška parobroda 1125 vojakov in 51 konj v Gravozo, od kodar so se 13. dalje proti Trebinju napotili.
—   Kdaj se bodo začele v Carigradu konferencije o turško-černogorskih zadevah, se še nič gotovega ne ve. Vlada pošilja dan na dan vojakov po morju v Hercegovino, kteri vpriča francozkih bark v Gravozi na suho grejo. Tudi ena ruska barka s 400 vojaki in 44 topovi se je pridružila francozkim.
Iz Afrike. Namesti umerlega gosp. Gostner-jaje sedaj čast. gosp. Matija Kirhner provikar apostoljskega misiona v srednji Afriki.
Iz Amerike. Najnoveje novice iz Novega Jorka in Vašingtona naznanjajo, da sovražtvo Amerikancov od dne do dne huje prihaja zoper Angleže zavoljo tega, ker so v amerikanskem morju barke z amerikansko zastavo preiskovali. Vsled tega je bilo starašinstvo zaprošeno, za pomnoženje armade in brodarstva 10 milijonov dolarjev dovoliti in 50 tavžent prostovoljnih vojakov zbrati, da se an-gležki preširnosti perute pristrižejo. V zboru je vstal nek starostnik ter je rekel: Vojska ni zlegov najhuji; mirno se zasramovati dati, je še veliko huje in velicega naroda nevredno, o taki priliki molčati. Angleži sami pa nikakor ne mislijo, z Ameriko resnobno kaj začeti, in amerikanska vlada je pripravljena, to reč z lepo poravnati. Upati je, da se bo ta razpor kmalo prijazno obravnal.