Podrobni učni črtež za pouk v realijah na tro- in čveterorazrednih ljudskih šolah, s posebnim ozirom na Postojinski šolski okraj. (Govoril pri okrajni učiteljski konferenciji v 8. dan julija 1.1. v Postojini Pavel Kavčič.) Vsakateremu izmej nas znan je velik provrat, ki so ga naredili na podlogi novih šolskih postav sestavljeni učni črteži, kajti mej učno tvarino uvrstile so se tudi realije — gotovo velik korak na ljudskem šolskem polji. V prejšnji šolski dobi urili so se otroci le bolj mehanično v branji, pisanji in računstvu; toda napredujoči svet uvidel je, da je to le enostranska omika, katera ne zadostuje zahtevam sedanjega časa; pokazalo se je, da človek dandanes potrebuje še drugih vednosti, katere mu pri vsakdanjih opravkih pravo, praktično pot kažejo. Kakor iraa pa vsaka stvar svojo solnčno in senčno stran, ima tudi naš novi podrobni učni navod z 19. marcija 1879. 1. V dobi pred novo šolsko postavo popolnoma zanemarjene realije začele so v našej dobi glavne predmete nekoliko preveč za vrata potiskati, kar je pozneje tudi slavno ministerstvo samo uvidelo. Jako težavno, rekel bi, nemogoče je mestnim ljudskim šolam in čveterorazrednim ljudskim šolam na deželi enoličen podroben učni črtež scstaviti; kajti razmere tu in tam so tako različne, da o teh soditi more le učitelj, kateri je uže dalj časa mej priprostim kmetskim ljudstvom deloval. — Vzemimo le ta-le primer: Ali je mogoče nam učiteljem na deželi izvrševati predpisano snov iz telovaje, koja je tako preobširna, da se uiti v krasni telovadnici Ljubljanske pripravnice z otroci popolno izvesti ne more. Niti ena učilnica na deželi mi ni znana, katera imela bi telovadnico, še raanj pa pripravno orodje. — Koliko se v šolskih klopeh v telovaji doseže, o tem sodi naj slavna skupščina sama. — Po mojem mnenji doseže se edino le to, da se utrujeno deco muči. — Dokaz iz poletnega časa: deček, kateri je od 4. do 8. ure zjutraj živino pasel, potem v šolo šel, pride ob 11. uri in pozneje predpoludne domov. Komaj črez domači prag stopi, že mu oče motiko naproti moli — hajd' na polje! — Ob 2. uri popoludne treba je zopet v šolo, čeravno je truden, da se mu kolena šibe in rok. treso. — Zdaj naj ga pa še po celo uro mučim s prostimi vajanoi? — 0 lepa zelena miza — vskliknil bi! Blagor možem, ki kmetske razmere tako korenito poznajo! Kako je pa s telovajo po zimi? V zakurjeni šolski sobi telovadimo; roke, noge, trup in glavo nategujemo, da otroke dobro izpotimo, potem pa na pot — uro hoda — v studenem mrazu in kraškej buriji na pol kuhane zapodimo. Da se to ne pravi pošteno za otroško zdravje skrbeti, temu mi pač nikdo oporekati ne more. Zdaj naj otroke poučujera, da naj vroči nikdar na prepih ne hodijo; pri drugi priliki pa sam sebi zaušesnico dajem, ker znojne otroke zoper svoje prepričanje na mraz podim. Gospoda! sodite, če to ni zoper vsa pedagogična načela — če ne nasprotuje tako ravnanje zdravemu človeškemu razunou? Ker so torej zahteve sedanjega učnega črteža glede telovaje v Ijudskih šolah na deželi pravcata nesmisel, ne bodem dalje lamentoval, rečem le še toliko: Telovaja naj se iz ljudskih šol na kmetih popolnoma odpravi! Tudi glede druzih predmetov so dozdanji učni načrti za ljudske šole na deželi le Bideali", kajti oni predpisujejo mestnim šolam ravno isto učno tvarino, kakor kmetskim, akoravno mestni učitelj v šoli še enkrat toliko doseči more, kot učitelj na deželi. Hoja v šolo v mestih je redna, ker imajo otroci učilnice največ blizu. Na deželi pa oddaljenih otrok ob zimskem času ve_!;rat po mcsec in dan ni v šolo. Mestni otroci nimajo drugega opravila, kakor učiti se; kmetska deca uči se le v šoli, — doraa ima druge opravke. Mestne otroke stariši k učenju priganjajo ali jim pa še celo posebnega Binštruktorja" plačujejo; naše dece Binštruktor" je: motika, krarap in vile. Mestni otroci so tudi z učili dobro preskrbljeni; a pri nas na deželi dostikrat tretjina učencev najpotrebnejših učil nioia, kako ho6e torej brez orodja delati? Ce hočemo mestnira ljudskim šolam in šolam na deželi enolične učne načrte sestaviti, treba je v iste Bminimum'< učne tvarine vzprejeti, koja se prebaviti mora, ne pa nmaximura('> kakor je to do zdaj bilo. Kdor več doseči more, mu gotovo ne bode v greh šteto; narobe se bode pa godilo onemu, ki predpisanega Mmaximuma" doseči ne more. Pri sestavi novih učnih načrtov opirati bode se treba na Bminimura" učne tvarine. Predno preidem k ,učnemu načrtu o realijah" za posamezne razrede, oraeniti mi je le toliko, da se glede oddelkov nisem prav nič ravnal po učnem načrtu, kateri se je izdal z ukazom c. kr. dež. šolskega sveta z 19, decembra 1874., štev. 2764, na podlogi ministerskega ukaza z 18. maja 1874. 1., štev. 6549. Da se na oddelke nisem oziral, povod k temu dala mi je lastna izkušnja; — iz večletne prakse uvidel setn, da so oddelki na večrazrednicah le na papirji in se v popolnem smislu nikjer ne izvršujejo. Zakaj neki ne? 1. Zato, ker so zoper pedagogična načela. — Na čveterorazrednicah veže otroke šolska dolžnost do 14. leta. — VI. razredu ostati imajo pridni 1 leto; v II. razredu dve leti; v III. razredu tudi dve leti; v IV. razredu pa tri leta. Vzemimo v poštev pridnega, nadarjenega dečka; izvrstno odgovarja mi v II. razredu iz vseh predinetov, a po postavi ne smein ga v bližnji višji razred poslati. Gospoda moja, to je zoper pedagogijska načela! Deček uvidevši, da ne more prvo leto dalje, ako se še tako pridno uči, polenil se bode; iz najpridnejšega fantiča postal bode malomarni lenub. V drugern razredu bi se tudi preveč otrok nabralo, če jih po dve leti pridržujem in še sleherno leto iz prvega razreda dobim novih. 2. Ker se ne dado v istini izpeljati. Večrazrednice imajo razun splošnega — še ta namen, da učence za srednje šole pripravljajo. Ne vem, če bi bil oče, ki misli svojega sina dalje študirati pustiti, zadovoljen, da mu otroka v vsacem razredu po dve leti pridržujem. Kaj bode še le se 14. letom v prvo latinsko šolo vstopil ka-li? Po mojem nazoru so oddelki na večrazrednicah le-to, da ponavljavcein in odličnejšim učencem težja vprašanja in naloge dajem. Pri sestavljenera učnem načrtu razdelil sem učno tvarino po razredih in ne po oddelkih, ker sem iz zgoraj navedenih razlogov popolnoma proti oddelkom na večrazrednicah. — Ker se na trorazrednicah že v II. razredu, na čveterorazrednicah pa še le v III. razredu v realijah poučevati začenja in je stalni odbor sklenil, da se za tro- in čveterorazrednice vkupni učni načrt sestavi, kateremu podloga naj bodo trorazrednice; za čveterorazrednice naj se pa poleg še opazi, koliko imajo one razun trorazrednicam predpisane tvarine še zraven vzeti. U5ni naSrt za tro- iu čveterorazrednice v realijah z ozirom na postavo z 2. maja in ministerijalno naredbo z 8. junija 1883. 1. Z g o d o v i n a. Učni smoter: Najimenitnejše zgodbe iz občne zgodovine in bolj natančno zgodbe iz avstro - ogrske monarhije in doraače dežele; glavne točke ustave. Drugi razred. Pripovedke domačega kraja, nekoliko iz zgodovine doraačega kraja in okolice, pripovedke iz avstro - ogrske monarhije. Opomnja. Na čveterorazrednicah zgodovinskemu pouku ni posebna ura odmerjena, vender naj učitelj čut ljubezni do domovine in presvetlega eesarja s tem gojf, da učencem ob prilikah slavnih godov Njih Veličanstev našega presvetlega cesarja in cesarice, prestolonaslednika Rudolfa i. t. d. pove in pojasni pomen dneva ter zraven omeni še marsikaj o njih dobrotljivosti in prijaznosti. Tretji razred. Slike iz avstrijsko - ogrske zgodovine; slike iz zgodovine starega, srednjega in novega veka, kolikor so te slike v zvezi z avstrijsko - ogrsko zgodovino. Glavne točke ustave. Pravice in dolžnosti državljanov. četrti razred. Bolj natančne slike iz zgodovine starega, srednjega in novega veka, osobito iz avstrijsko - ogrske zgodovine. Ustava. Pravice in dolžnosti državljanov. Učni navod. Drugi razred. Pripovedke, ki se nahajajo mej ljudstvom, kakor: Pripovedke o divjem in povodnem možu i. t. d.; pripovedke, ki se pripovedujejo o turških napadih. Zgodovinske črtice o šoli, cerkvi, o zasluženih možeh za doraači kraj in za domačo občino, pa tudi o možeh, ki so zaslužni za okraj in domovino. Nekoliko iz zgodovine okraja in domače dežele, kakor: Erazem Predjamski; zgodovina Postonjinske jame; imenitnost (Šiler, silen) tabora pri turških napadih; Ciril in Metod; Rudolf Habsburški; cesar Jožef II.; general Lavdon; grof Radezky in druge zgodovinske slike, ki jih podaja „11. Berilo". Tretji razred. Leopold Babenberški; Rudolf Habsburški; Friderik Krasni in Ludovik; Albreht II.; Rudolf IV.; Iznajdba smodnika} Amerika in knjigotiskarstvo; Turki pred Dunajem, Princ Evgen; Marija Terezija; cesar Jožef II.; cesar Franc Jožef I.; Bitva na moravskem polji; križarske vojske; stari Slovani; — vzgoja špartanske mladine; Leonida pri Termopilah. Poglavitne točke ustave. četrti razred. Tvarina III. razredna ,,trirazredni" in zraven še: Romul, ustanovitelj Rima, Fabricij; Karol Veliki in Obri; Madjari; o vitezih; Rudolf in Otokar; tabori v turških časih; Bitva pri Mohaču; Nadloge tridesetletne vojske; cesar Franc in nadvojvoda Karol; Francozje na Ruskem; cesar in država; nauk o ustavi. Z&mljeptsje. Učni načrt. Učni smoter: Najnavadnejše stvari iz prirodoznanskega zemljepisa; natančneje upoznavati domačijo, domačo deželo, avstrijsko - ogrsko državo. Pregled Evrope in drugih delov sveta. Drugi razred. Orijentirati se v šolski sobi, v šoli sami in njeni okolici: načrt kraja, kjer je šola, načrt okolice; nazorno razlagati najvažnejše pojnae iz prirodoznanskega zemljepisa. Dojnača dcžela. Tretji razred. Najznamenitnejši prikazki iz prirodoznanskega zemljepisa; avstro - ogrska država po posameznih deželah; državne in gospodarske raznaere avstro - ogrske države; pregled evKopskih držav; zemljina krogla. Za »čveterorazrednice": Tvarina II. razreda ,,trirazrednicu bolj natančno. Četrti razred. Tvarina trorazrednic in zraven še: Pike in črte na globusu; ostali deli sveta; planeti po velikosti in oddaljenosti od solnca. Učni navocl. Drugi razred. Domača hiša. Domačija (rojstni kraj). Šolska pot. Učilnica. Orijentacija (obzor). Mere. Mera šolske sobe. Načrt šolske sobe. Deli šolski in njihova zveza in lega s šolsko sobo. Najbližnje hiše šoli. Naselbine (vas, trg, raesto). Oblastnije v naselbini (občina, krajni šolski svet, obitelj). Kopna zemlja: ravan, dolina, hrib, gora, vse z ozirom na domači kraj. Zemljine. Voda in nje zvrstitev: vir, potok, reka, veletok, jezero, morje; struga, breg, brv, most, pad, izliv, razvodje i. t. d. Prometna občila: vozovi, kolovoz, cesta, železnica, pošta, brzojav. Zemeljski pridelki, živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo; — polje, njiva, travnik, vrt, pašnik, gozd, vinograd. Zračne prikazni: megla, oblak, rosa, slana, dež, toča, veter, zrak. Prebivalci po opravilu (stanovih). Zemlja kot nebno telo v obče. Solnce kot vir svetlobe in gorkote in z obzirom na našo zemljo (letni časi, noč in dan, doba časa, ura, minuta, sekunda). Domači kraj z risarijo (njegove znamenitosti). D o m. Kraj, kot upravna celota (občina, župan, občinski odbor). Fara kot celota: župnik, farna cerkev in podružnice, vasi k fari spadajoče. Okraj: pojim, gosposka, dolžnosti državljanov; postava, nje strogost in dolžnost državljanov jo spolnjevati in spoštovati. Oki*ajno glavarstvo: pojim, gosposka, okrajni glavar, okrajni šolski svet. Dežela v obče, materina posebej. Upoznanje materine dežele na zemljevidu. Naravna nje razdeljitev. Posamna upoznava teh delov v političnem in kultuniem obziru, z uporabo kulturnih obrazov v „11. Berilu". Glavno mesto. Kranjskej sosedne dežele, njih glavna mesta in reke. Tretji razred. Država v obče. Glavar državi. Kronovine države po njih historičnem nazivljanjem, meje, obris, kakovost ozemlja, imenitne gore, reke in jezera. Najvažnejša mesta. Prebivalci in njih opravila. Zemlja kot krogla, globus: pike in črte na globusu. Glavna morja na globusu. Evropa po politični razredbi. Cetrti razred. Tvarina III. razreda -trirazrednic" in zraven še: Ostali svetovni deli na globusu. Glavni planeti. Lunini in solnčni mi'akovi. Podrobna upoznava posameznib držav evropskih. (prirodopis. Učni smoter: Vzbuditi v učencih veselje do prirode, — seznaniti jih z najvažnišimi stvarmf iz treh prirodnih kraljestev, poudarjaje osobito njih veljavo in porabo v vsakdanjem življenji, — nauk o varstvu kuietijstvu koristaih živali. Drugi razred. Pojasnovati sestavke iz berila, ki obdelujejo prirodopisno tvarino. Tretjirazred. Živali, rastline in rudnine, katere se v berilih obdelujejo, se otrokom pokažejo — po stavljenih vprašanjih popisujejo in slednjič se odgovori v popolnih stavkih na tablice zapisujejo. Prirodopisna berila otroke na pamet učiti pravi se: prazno slamo mlatiti in dragi čas tratiti. Učni navod. Drugi razred. Obdelujejo se prirodopisni sestavki iz „11. Berila*: Korist goveje živine; konj, ovca, pes, koza, mačka, miš, puraD, gos, domači golob, vrabec, kukavica, krt, škrjanec, martinček, rega, vran ali krokar, kanja, postrv, ščuka zajec, srna, rujavi hrošč, glogov belin; kuhinjski ščurek, cvetice, črešnja; krompir, mah, smreka; sol, zlato, petrolej, baker ali kotlovina. Drugi razred Mčveterorazrednice" -- nazorni nauk. Tretji razred. Trojuo kraljestvo prirode. Netopir, jež, volk, lev, kuna, rujavi medved, veverica, velblod ali kamela, osel, kragulj, pegasta sova, kos, prepelica, raca, žolne; kače, krastača, som, smrekovi lubadar ali pisar, svilni prelec, bučele, rak, črvi; hruška, sadjereja, vrbje, gozdno drevje, grmovje, gnoj, rež, lan, konoplja, bombaževec, vinska trta, kava; kristavec, apnenec, svinec, žveplo, solitar, glina; človeško telo, srce, pljuča in želodec; skrb za zdravje. Cetrti razred. Tvarina za III. razred Btrirazrednic" in zraven še: Morski pes, ostriž, kvarec, svinčnik. J?riročLoslovje. Učni nacrt. Smoter: Poznati najimenitnejše prikazni v naravi. Drugi razred. Kolikor mogoče nazorno razlagati one sestavke iz berila, ki obravnavajo prirodoslovne predmete. -''' ' Tretji razred. Razlagati najimenitnejše prikazni v prirodi na podlagi berila. Razlagati sestavo in rabo prirodoslovnega orodja najbolj znaraenitega v vsakdanjem življenji. Za III. razred nčveterorazrednic" tvarina II. razreda ntrirazrednic" in za IV. razred tvarina tretjega razreda bolj natančno. Učni navod. Drugi razred. Iz „11. berila": Goreča voda. Vode. Nevihta, zrak, veter; hlapenje; megla, oblak, dež; sneg in toča; rosa in slana. Tretji razred. Vkupnost teles; trdna, tekoča in plinova telesa; razteznost, teles; toplota, razširjanje toplote; toplomer; zrak, zračni tlak, tlakomer, gasilna brizglja; voda, kubanje, hlapenje, zvok; svetloba; mavrica; magnetizem; olektrika; strelovod. Za III. razred Bčveterorazrednic" bolj natančno tvarina II. razreda ,,trirazrednic". četrti razred. Tvarina III. razreda Btrirazrednic" in zraven še: Vrste magnetov, polarnost magnetov, kompas, nauk o zavarovanji zoper ogenj in točo, natega ali levelj, nauk o komunikacijskih posodah, različne trombe, čiščenje kalnih tekočin s precejanjem; gorenje. S tem je učni črtež o tri- in štirirazrednih šolah gotov in dokončan; sestavljen je na podlogi lastnih izkušenj, katere pravijo so najboljši učitelj, voditelj in kažipot.