Leto III
HRASTNIK, 1. 5. 1967
St. 4
Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože.
Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
PRVO ZASEDANJE CENTRALNEGA DS
Tov. Grum Milam izvoljen za predsednika CDS, S m odi č Julij za namestnika — postavljene so tudi komisije — in izvoljen nov upravni odbor.
Poročilo volilne komisije je podal predsednik tov. Sušim Viktor. V uvodu je opozoril na določene naloge novoizvoljenih članov CDS. Predvsem: da morajo člani imeti stik z volivci, člani ne smejo biti samo zastopniki posameznih oddelkov, marveč gledati in obravnavati problematiko celega podjetja. Vsak član mora dati svoja stališča do vseh problemov, kateri se obravnavajo. Potrebno bo pa poiskati druge Oblike dela CDS — predvsem na tej bazi, da posamezni člani CDS predelajo gradivo, ki ga dobijo prvi v svojem delokrogu.
Sindikalna podružnica je predlagala dva možna kandidata za predsednika CDS. Volitve so odločile, da je izvoljen tov. Grum Milan za predsednika CDS.
V UO podjetja so bili izvoljeni:
1.	Potušek Zdravko
2.	Grčar Karli
3.	Haberl Adolf
4.	Keber Blaž
5.	Zaletel Viljem
6.	Mlakar Anton
Volitve so tako odločile — vendar je problem, ker je izpadla edina tovarišica in predlagani mladinec.
Postavljene so bile tudi posamezne komisije, katere bodo pomožni organi CDS.
NAJVAŽNEJŠA JE KVALITETA IZDELKOV!
je v svoji problematiki nakazal tov. direktor, to danes zahteva trgovina in industrija. Nastajajo pomanjkljivosti, katerih pa mora biti vedno manj.
Tov. direktor daje svoje mišljenje o bodočem delu — postavlja se vprašanje odgovornosti — moramo ločiti kaj je upravljanje, kaj je vodenje ,in odgovornost pri tem. CDS odgovarja za vodenje podjetja, za izvajanje sklepov. Potrebno bo menjati način dela,
važne sklepe obravnavali s celotnim kolektivom. Sklepe temeljito obdelati, potem se pa dosledno boriti za izvedbo le-teh.
Smo v času, ko reforma tudi od našega kolektiva zahteva več doslednega dela. Če bi dosegali rezultate po postavljenem planu, ne bi imeli problemov. Vendar se stanje tudi pri nas zaostruje, predvsem glede prodaje na domačem 'tržišču. Nastaja tudi problem obratnih sredstev zaradi večjih zalog v gospodarstvu. Potrebno bi bilo asortiman prilagoditi tržišču, boriti se za to, da bodo naši člani kolektiva imeli delo, in da CDS ne bo imel razprav, koliko in kje bomo odpuščali. Do tega ne sme priti.
Nov CDS prevzema vse odgovornosti in sklepe, katere je sprejel dosedanji CDS — predvsem po vprašanju obveznosti do kreditov, delitve sredstev, katere je dosedanji CDS sprejel. Obveznosti do kreditov so pa bile in bodo:
1965	— 219 milijonov S-din
1966	—	305	milijonov	S-din
1967	— 794 milijonov S-din
1968	— 1.089 milijonov S-din
1969	— 1.219 milijonov S-din
1970	— 498 milijonov S-din
1971	—	190	milijonov	S-din
Investicije smo v glavnem zaključili. Potrebno bo predvsem urediti še: kopalnico, slikamico, palete, vhod pred tovarno, na predlog člana CDS še parkirni prostor za osebna vozila članov kolektiva. Največ j a postavka je prav gotovo slikamica, kar 70 milijonov S-din — na kar se ni računalo.
CDS je sprejel tudi sklep o nadomestilu za K-15 članom kolektiva.
Odločili se je, da .odstopi 2,5 milijona S-din upokojencem kot dodatek za 1. maj — to zaradi sedanje draginje.
Razpravljal je tudi o zaposlovanju članov kolektiva, kateri so odšli sami in vlagajo prošnje za sprejem na delo. Odločil se je, da se za določeno dobo takšne člane ne sprejme v delovno razmerje.
Ob delavskem prazniku vsem članom kolektiva
1. maju čestitajo
DELAVSKI SVET UPRAVNI ODBOR ORGANIZACIJA ZK ORGANIZACIJA ZM UREDNIŠKI ODBOR
Prvomajski
pozdrav
Sindikalna podružnica in organi delavskega upravljanja I podjetja želijo celotnemu kolektivu ob delavskem prazniku I 1. maju obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
1	Ob prazniku 1. maju, prazniku vseh delovnih ljudi v
= svetu, želimo, da bi se člani našega kolektiva ob spominu i na pretekla obdobja borbe za svoje pravice še bolj združili, i tako, da bi opravičili zaupanje družbe v sposobnost delav-i skega razreda, da lahko delovni ljudje sami upravljamo s = proizvajalnimi sredstvi, da smo sposobni voditi naša podit jetja-
Uspehi, ki smo jih dosegli v kolektivu v sedanjem obdobju opravičujejo to zaupanje, so pa porok naše perspektive v bodočem razvoju. Naloga celotnega kolektiva je, da še bolj združeno utrjujemo in razvijamo vse naše organe delavskega upravljanja, da se borimo za pravilno delo in aktivno sodelujemo pri reševanju perečih gospodarskih problemov kolektiva. Posebno je to dolžnost danes, ko smo v najbolj kritičnem razvoju gospodarske reforme, katera zahteva še vse večje angažiranje in borbo za boljšo kvaliteto izdelkov.
Želimo, da je praznik dela 1. maj dan, ko manifestiramo in potrjujemo dosedanjo pravilno smer našega razvoja, za socializem, da se ob pesmi in razvedrilu sprostimo ter v solidarnosti skupnega boja za jutrišnji, lepši dan, proslavimo naš praznik — PRAZNIK DELA!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiii.min...m...i.iiniiiniiiiiiiiiiiiiiii.h.......mini..
Ob Titovem življenjskem in delovnem jubileju
Tetko je izreči toplo besedo jubilantu, težko je izraziti v kratkih stavkih čestitko, ki vsebuje istočasno želje, obuja spomine in izraža hotenje ne poedinca, temveč milijonov ljudi.
To se dogaja v naši domovini ob vsakem 25. maju, ob prazniku tov. Tita in prazniku nas vseh; to pa ni golo naključje, saj ob tej priliki sleherni od nas izraža in daruje svoj poklon na tisto grmado želja, ki so vsebovane v stoterih policah, v poklonih ob stisku roke ali pri kratkem postanku med delovnim časom, ko odpošiljamo telegramske čestitke.
Tovrstna manifestacija pa ni slučajna, saj vendar mi vsi ob tej priliki občudujemo manifestacije naših narodov v želji, da bi nam še dolgo živel, nas vodil in navdihoval za nadaljnje akcije. To pa je lahko samo želja nas vseh ob priliki, ko to izražamo prvemu človeku revolucije, velikanu naših narodov in osebnosti, ki je v ponos mednarodnemu proletariatu.
Ob Titovi 75-letnici bi lahko naštevali zgodovinske datume, ki so pomembni tako v naši zgodovini kot v mednarodnih dogodkih. Toda prav gotovo je taka osebnost pomembna predvsem za nas.
Leta 1937 prevzame krmilo naše Partije. Njegove besede so izzvenele na peti državni partijski konferenci, ko je v svoji analizi o mednarodnem položaju dejal: Pred nami so odločilni dnevi in zdaj naprej v končni boj. Prihodnjo konferenco bomo morali imeti v državi, ki bo osvobojena tujcev in kapitalistov.
To se je tudi zgodilo, toda po težkem boju narodov Jugoslavije. Resnično je bilo doslej mnogo kongresov, konferenc, zborovanj in drugih manifestacij, ki so bili pod njegovim vodstvom, pod vodstvom človeka, ki je znal na takih mestih spodbujati naše na-
rode k delovnemu elanu, k novim zmagam, k bratstvu in enotnosti, skratka k vedno bogatejšemu in lepšemu življenju.
Zaradi tega in zaradi naše zahvale za vse, kar je storil za nas, mu ne podarjamo samo šopek rož, ko praznuje petinsedemdeseti rojstni dan, ampak mu poklanjamo našo željo, da bi nam še dolgo živel, nam bil vodi a, učitelj, svetovalec in vzvodbud-nik pri nadaljnjih zmagah, pri graditvi srečnejšega jutrišnjega dne, za kar je podaril vse svoje življenje našim narodom.
Teden mladosti
Kakor vsako leto tako se tudi letos z največjim elanom pripravljamo na dostojno proslavljanje Tedna mladosti, Titovega 75. rojstnega dne, vsem akcijam pa bomo dali še poseben poudarek, ker v Zasavju letos praznu’emo pomembno obletnico slovenskega ljudstva — 30-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije.
V občinskem kakor tudi v okviru našega kolektiva so že pripravljeni obsežni programi aktivnosti mladih. V programih je zajeta vsa športna in kulturna dejavnost mladih.
Športna tekmovanja med kolektivi se bodo pričela že prve dni po prvomajskih praznikih.
Poseben poudarek moramo dati Dnevu mladosti, ki naj bi tr.a-jal po svoji dejavnosti ves mesec maj, prikazane naj bi bile vse dejavnosti mladih. Težišče proslavljanja naj se razvije v okviru občine, delovne organizacije, športne in kulturne sekcije. Dejavnost naj bo posvečena mlademu človeku kot celotni osebnosti, še posebej pa kot soustvarjalcu naše socialistične skupnosti v obdobju zadnjih dveh desetletij.
Menimo, da je potrebno dati osnovno pozornost človeku, njegovim delovnim navadam, odnosom do sočloveka, aktivnosti v prostem času itd. V ta namen bo potrebno izreči najboljšim mladincem za njihov trud javna priznanja. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti na starejše tovarišice in tovariše, ki so žrtvovali svoj prosti čas za vzgojo mladih ljudi.
To naj se razvija v okviru kolektivov in znotraj aktivov. Mladinski aktivi naj v lastnem okviru v skladu z možnostmi razvijajo čim večjo dejavnost mladih, še posebej pa je potrebno dati poudarek na dvig produktivnosti, izbolšanju učnega uspeha. Predvsem je potrebno doseči, da bodo tako mladi kot ostali čutili, da se v okviru aktiva ZM, športne in kulturne sekcije v kolektivu ali šoli oziroma komuni, dogaja nekaj posebnega. Šele tako bomo dosegli, da se bo naš praznik razvil v doživetje vsakega posameznika kakor tudi celote.
Program aktivnosti v praznovanju naj bo last vseh organizacij, ki delajo z mladino. Upošteva naj se interes množice, posebno pozornost posvetimo kvaliteti pripravljenih programov, zato bo
potrebno skupno načrtovanje vseh akcij in prireditev.
Za boljšo izvedbo in potek je ObK ZM Hrastnik imenoval posebni odbor. ObK ZM je o programu že razpravljal, imenoval komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki kolektivov in športnih sekcij, katero je pooblastil, da sestavi končen program in terminsko določi datume in ure ter kraje aktivnosti.
Program naj bi bil takle:
I.	maj
Ob 10. uri dopoldne bodo juniorske kolesarske dirke na relaciji od Samopostrežbe pri Steklarni do kamnoloma na Rudniku in obratno.
8.	maj
Ob 16. uri bodo v prostorih rudniške uprave namiznoteniške igre med aktivi ZM.
10. maj
Ob 16. uri bo v prostorih uprave steklarne šahovski turnir med aktivi ZM.
II.	maj
Ob 16. uri bo na rokometnem igrišču na Rudniku turnir v malem nogometu, turnir pa se bo nadaljeval 12. maja.
14.	maj
Ob 9. uri bo na rokometnem igrišču na Rudniku košarkarski turnir.
15.	ma j
Ob 16. uri bo na kegljišču čez Savo kegljaški turnir med aktivi ZM.
16.	maj
Ob 16. uri turnir ženskih in moških ekip ZM v odbojki.
17.	maj
Ob 15.30 bo na stadionu na Rudniku tekmovanje v atletiki (moški: skok v daljino, met krogle, tek 100 m, tek 400 m in tek 1500 m; ženske: tek 60 m, tek 400
Ob 16. uri nogometni turnir na
metrov, skok v daljino in met krogle).
18.	maj
Ob 15.30 bo na strelišču steklarne strelsko tekmovanje med aktivi ZM; nastopajo moške in ženske ekipe.
19.	maj
Ob 16. uri bo v klubu Svobode I na Rudniku simultanka v šahu.
22.	maj
Ob 16.30 bo na rokometnem igrišču na Rudniku pionirski turnir v malem nogometu.
23.	in 24. maj
Rokometni turnir med aktivi ZM.
25.	maj
Stadion Rudnika — športno dopoldne šol; popoldne sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo.
nogometnem igrišču Rudnika med aktivi ZM.
Ob 19. uri — taborniki organizirajo pri svojem domu propagandni tabor s kulturnim in zabavnim programom.
26.	maj
Ob 16. uri klubsko brodarsko tekmovanje na Savi.
28.	maj
Ob 16. uri zaključek praznovanja Tedna mladosti s podelitvijo pokalov in diplom na rokometnem igrišču Rudnika.
Na vsa vodstva aktivov ZM apeliramo, kakor tudi na športne sekcije, kulturne sekciie in vse specializirane mladinske organizacije,, da v čim večiem številu prijavijo mlade k udeležbi na vseh športnih tekmovanjih, kakor tudi k čim večji udeležbi na kulturnih prireditvah.
Kultumo-zabavni program še ni povsem dokončno sestavljen, zato ga tokrat v celoti tudi ne moremo objaviti, pripominjamo pa, da se program pripravlja, pri katerem pa bodo sodelovale sekcije Svobod, zabavni ansambli, Glasbena šola, mladinski pevski zbori, godbe na pihala idr.
Člane kolektiva želimo opozoriti predvsem na naslednje proslave in Titovo štafeto:
4.	maja bo tekla skozi naš kraj zvezna Titova štafeta, katero bomo Hrastničani sprejeli od trboveljske mladine na meji med občinama za Savo okrog 14.30. Štafeta bo tekla za Savo preko savskega mostu, mimo steklarne in tovarne kemičnih izdelkov do TVD Partizan, kjer bo ob 14.45 kulturni program s sprejetjem štafete. Ob tej priliki bomo Hrastničani poslali našemu dra-
gemu Titu za njegov visoki jubilej — 75. rojstni dan — čestitke z željami, da nas bi še dolgo vodil, člani kolektiva, udeležite se sprejema zvezne Titove štafete. štafeta bo nato nadaljevala pot proti Bmici, Dolu, kjer bo kratek postanek s kulturnim programom, nato pa jo bodo ponesli mladinci do Breznega, kjer jo bodo predali mladim laške občine.
V naši občini bodo tudi lokalne štafete, in to iz steklarne, šole narodnega heroja Rajka, iz Kala ter šole Dol.
Ob priliki praznovanja 30-let-nice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, pa se bodo mladi Zasavja in preživeli borci, kakor (Nadaljevanje na 3. strani)
PREDSEDNIK CDS TOV. GRUM MILANO DOSEDANJEM
DELU IN NALOGAH CDS V RODOČE
Tov. predsednik CDS je bil takoj pripravljen, da v nekaj kratkih stavkih poda odgovor na probleme in delo organov upravljanja.
Tov. Grum: Sedaj si prvič izvoljen za predsednika CDS, zanima nas katere dolžnosti si imel do sedaj pri CDS ali v družbenih organizacijah.
Odgovor: kolektiv me je izbral za predsednika sindikalne podružnice, delal sem kot predsednik komisije za izrekanje ukrepov in v več komisijah pri organih upravljanja. Svoje naloge sem po svoji sposobnosti vedno z veseljem upravljal.
Kaj smatraš, da bi bilo potrebno napraviti, da se doseže večja odgovornost pri članih organov upravljanja:
Odgovor: Sam čutim vedno odgovornost do izvajanja nalog in sklepov organov upravljanja, tako bi se morali čutiti odgovorne tudi ostali člani CDS-a ali SEE. Zavedati se morajo, da je tovarna last nas vseh in da smo soodgovorni za poslovanje, da so us-
pehi odvisni od našega skupnega dela. Razmisliti bi morali, da najdemo drug način obravnave in zadolžitve, kajti imamo še isti sistem kot leta 1950 — le z menjavo, da so člani CDS-a pričeli nekako v letu 1958. sprejemati materiale v naprej.
Tov. predsednik, ali smatraš, da bi morali materiale za zasedanja dajati članom CDS-a v drugačni obliki kot sedaj in ali bi to potem vplivalo na bolj konkretne rezultate.
Odgovor: Smatram, da je glede prejemanja materialov za zasedanje CDS-a kar v redu, predlagam pa manjše spremembe. Poleg rezultatov in sklepov bi morali člani CDS-a sprejemati tudi drug material predvsem po vprašanju ostale problematike (vpr. osnovnih sredstev, razna poročila) in že gotove pripravljene variante predlogov rešitve gotovih problemov.
V kritični situaciji pa med zasedanji člane CDS-a pismeno informirati o problematiki. S tem dati možnost, da člani CDS-a
Postavljene so komisije pri CDS
Komisija za urejanje delovnih razmerij:
Vračun Viljem, predsednik ter člani: Bregar Marjan, Drame Stane, Laznik Stane, Gerhard Jože.
Komisija za izrekanje ukrepov:
Perci Adi, predsednik ter člani: Cigler Janez, Pufler Ernest II, Barič Alojzija, Rugelj Jože II.
Višja komisija za izrekanje ukrepov:
Voučko Viljem, predsednik ter člana: Matko Franc in Hudi Viktor.
Komisija za ocenitev osnovnih sredstev, materiala in povzročene škode:
Mrcina ing. Malks, predsednik ter člani: Kralj Boris, Kavšek ing. Niko, Senica Anton, Tušar ing. Jože.
Strokovna komisija za požarno varnost:
Selič Franc, predsednik ter člani: Kirhmajer Rudi, Roškar
Franc, Podlunšek Adi, Us ing. Aleksej.
Komisija za ugotavljanje tehničnih iznajdb in racionalizacij:
Mrcina ing. Maks, predsednik ter člani: Tramte ing. Franc, Kav-žek ing. Niko, Podlunšek Sandi.
Komisija za urejanje stanovanjskih razmerij:
Savkovič Ilija, predsednik ter člani: Pokrajac Doko, Ranci.nger Marica, Arlič Stane, Janežič Alojz, Špacapan Roman, Žlindra Oto.
Komisija za varstvo mladine, žena in invalidov:
Bevec Justi, predsednik iter člani: Janežič Alojz, Marinkovič Dino, Obermajer Silva, Volfand Frida.
Komisija za zdravstveno in tehnično varnost:
Tušar ing. Jože, predsednik ter člani: Janežič Alojz, Rancinger Ludvik, Logar Boris, Dragar Karli.
TEDEN MLADOSTI
(Nadaljevanje z 2. strani) tudi ostali iz vse Slovenije zbrali
20.	in 21. maja na Vrheh. Na Vrhe bo pot mlade vodila po partizanskih poteh, spremljali pa jih bodo preživeli borci in jim pripovedovali o dogodkih iz časov NOB.
Na Vrheh bo kulturni' program, slavnostni govor bo imel udeleženec kongresa KPS na Čebinah in prvi sekretar KPS, tovariš Leskovšek Franc — Luka.
Vse občane in še prav posebno
mlade vabimo na vse prireditve, da bomo tako kar najlepše počastili letošnje jubilejne praznike, Titov rojstni dan ter praznik nas vseh mladih.
V okviru proslavljanja Tedna mladosti se bomo mladi našega kolektiva aktivno vključili v vse
omenjene prireditve, poleg tega pa bomo izvajali še svoj program.
V ta program je zajeto športno srečanje med kolektivoma »Save« iz Kranja in Steklarne Hrastnik. Srečanje v Kranju bo 19. in
23.	aprila, povratno srečanje pa bo v prvih dneh junija v Hrastniku. Pomerili se bomo v nogometu, rokometu, streljanju (ženske in moški), atletiki, namiznem tenisu, kegljanju, odbojki (ženske in moški) ter šahu.
Menimo, da je to tekmovanje, ki obenem spada tudi v krog priprav na jugoslovanske steklarske igre, zelo pomembno, ker postaja tradicionalno gojenje prijateljskih odnosov med kolektivi.
Strgaršek Janez
predlagajo ali je potrebno po gotovih problemih sklicevati redno ali izredno zasedanje.
Tvoje gledanje na delo SEE in kaj je vzrok dosedanje neaktivnosti:
Odgovor: Smatram, da tako kot delajo sedaj SEE, je bolje da jih ni. SEE bi morali večkrat zasedati in obravnavati problematiko materialov za zasedanje CDS-a in dati svoje predloge za posamezne rešitve.
Mislim, da prihajamo v čas, ko bo treba resneje jemati problematiko.
Tov. predsednik, kako bi uredili proizvodnjo — namreč prva dva meseca so rezultati bolj skopi — kaj misliš, da bi morali storiti organi upravljanja in kaj tehnični kader?
tve za sprejem sklepov. Kaj dela disciplinska komisija — predvsem obravnava vloge in prijave za razne prekrške.
Kako ocenjuješ dosedanje delo CDS-a in komisij, predvsem disciplinske, katere si bil do nedavnega tudi sam predsednik?
Odgovor: CDS je reševal vso problematiko in smatram, da je bilo dosedaj to delo v redu. Vendar sem že v enem od prejšnjih vprašanj dal svoj odgovor. Smatram, da bi morale biti diskusije bolj konkretne na problematiko celotnega podjetja. Prevečkrat CDS obravnava drobna vprašanja, katere bi morale reševati službe in vodje EE v podjetju
Smatram, da je prejšnji CDS onemogočal delo komisije, ker je
Za predsednika CDS je bil izvoljen steklar Grum Milan.
Odgovor: Organi upravljanja predvsem njeni člani se morajo boriti za izvajanje sklepov katere sprejemamo. Resnejše jemati problematiko ureditve reda in
discipline v vseh obratih.
Tehnični kader pa mora Skrbeti za pravilno organizacijo dela, predvsem da se uredi kvaliteta steklene mase in ažurnost v posameznih oddelkih. Skrbeti mora, da je enkrat za vselej rešeno vprašanje modelov kar tudi povzroča, da so posamezna zasedanja mučna in dolgotrajna.
Seveda je to odvisno od pripravljenih materialov. Potrebno bi bilo za posamezne sklepe pripravljati več variant rešitev, tako, da bi morali člani CDS-a izbirati v pogledu pravilne odloči-
premilo Obravnaval naše predloge, to je tudi povzročilo vrzel v disciplini v kolektivu. Sedanji delavski svet naj se drži sprejetih sklepov ne glede na razne socialne in druge izgovore, ker red in disciplina naj velja za vse člane kolektiva enako.
Drugače je naša komisija vedno delala v redu.
In tov. predsednik imaš kakšno izjavo za člane kolektiva k 1. maju prazniku dela?
Zares, želim vsem članom kolektiva srečen delavski praznik, da bi ga v zadovoljstvu praznovali v naravi ali doma. Po praznikih pa zopet smelo in zadovoljno na delo.
Rigo
l'
OBČINSKI KOMITE ZVEZE MLADINE HRASTNIK	?
TOVARNIŠKI KOMITE ZVEZE MLADINE STEKLARNE 1
ČESTITA VSEM ČLANOM KOLEKTIVA K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU
IN VSEM MLADIM K PRAZNIKU DNEVA MLADOSTI!
Analitična ocena delovnih mest
že dalj časa se kaže potreba vskladitve odnosov v naši razdelitvi osebnih dohodkov. Disproporcije so rasle iz dneva v dan. V preteklem letu je delovala komisija, imenovana od CDS, ki je imela nalogo, da rešuje poedine pritožbe, katere so se nanašale na nepravilnosti pri točkovni ocenitvi, ki je bila izdelana v letu
1964.
Komisija, katere sestav se je menjal vsako leto, je bila nemočna in neprincipielna pri svojih odločitvah, čemur se ni čuditi, če vemo, da ni bilo nikakršnih kvantitativnih meril, po katerih bi bila izdelana ocena, temveč se je vse nanašalo na rangiranje po popularni in ironično imenovani metodi »šacanja«. Mnogi člani kolektiva so opravičeno zahtevali obrazložitev ocene, katero komisija ni mogla kategorično braniti, na drugi strani pa so poedinci to slabo točko delovanja komisije poskušali izkoristiti tako, da so napadali komisijo, češ, da je nestrokovna. Končno je komisija sama zahtevala odstop na sestanku CDS konec leta 1966, ko je bil sprejet sklep, da se izdela nova ocenitev delovnih mest, osnovana na analitičnih kvantitativnih merilih, s katerimi bi se lahko tudi dokazala ocenjena vrednost delovnega mesta. V ta namen sta bila poslana dva člana kolektiva na izobraževanje v Zavod za izobraževanje kadrov v Zagreb. Glede na to, da se posvetovanja v Zagrebu zaključujejo že ta mesec in da sem eden od obiskovalcev tega tečaja ter da smo že začeli delati na projektu analitične ocene, si dovoljujem, da izrečem svoje mišljenje o tej delikatni problematiki.
Točkovna ocenitev iz leta 1964, ki velja še danes, je izdelana na najenostavnejši način rangiranja. Razpon ocenske sheme znaša 1:4,5. Ne trdim, da so bili odnosi v našem pravilniku povsod idealni, niso pa bili zopet tako slabi, da bi bila potrebna nova ocenitev. Res je, da so bila nekatera delovna mesta zapostavljena, vendar je tudi dejstvo, da je bila velika večina delovnih mest pravično in točno ocenjena. Toda, odnosi v naši razdelitvi osebnih dohodkov niso bili odvisni samo od teh točk, tako da vidim prav v tem večino nastalih anomalij. Končno, nihče ni naiven, da bi govoril o točkah, če je bil prioritetni način doseganja osebnih dohodkov iz drugih virov, torej je potrebno vzporediti izplačane osebne dohodke in ne točke. Konkretno, pri nas so trije m čini ustvarjanja osebnih dohodkov, neodvisni od režijskega sistema. To so prekoračbe, nadure in akordi, oziroma pogodbe. Pri nas je udomačeno mišljenje, in o tem govori celo sklep organov upravljanja, da so obstoječe norme realne, čeprav se v povprečju lahko oresegajo celo za 20%. Če analiziramo naše norme, potem pridemo do zaključka, da se to povprečje giblje nad 20%, da je le malo brigad in poedincev, ki ne dosegajo norm, da pa so tudi primeri preseganja norm do 60 odstotkov. Naj več ja napaka v tem celem sistemu je ta, da je pri nekaterih delih ali artiklih možno veliko preseganje norm,
pri nekaterih pa je to postavljeno izredno ostro. Mene osebno čudi, da se nihče, pa niti oni, ki so neposredno zainteresirani, ne trudijo za izenačitev nivoja norm, oziroma pogojev ustvarjanja dohodka. Potrebe rekonstrukcije so zahtevale mnogo nadur in delo po pogodbah, kar je vsekakor imelo svoj odnos na ustvarjeno maso osebnih dohodkov. Pri tem pa moram reči, da so mnogi sumili v število obračunanih in dejansko opravljenih ur. Tako se je ustvarjala psihoza, ki je pripeljala do zahtev za ureditev odnosov pri ocenitvi.
Pri navajanju svojih mišljenj se omejujem na povezovanje navedenih dejstev s potrebami, da se takšna politika tudi izvede.
Vse te disproporcije so potencirane tudi zaradi slabšjh poslovnih uspehov in s tem v zvezi stagniranja osebnih dohodkov. Te besede želim posebno poudariti,, ker vlada mišljenje v kolektivu, da z novo ocenitvijo lahko pridemo tudi do večjih plač. To je zmota in o tem si moramo biti že danes na čistem. Osebne dohodke ne prinaša ocena, temveč dobri poslovni uspehi. Ni tako kvalitetne ocene, ki bi prinesla zadovoljstvo v kolektiv, če so rezultati poslovanja tako slabi, da osebni dohodki (v celoti) padajo. Cilj analitične ocene je, da poišče nove, pravilnejše startne osnove. Vendar ta ne more odstraniti vseh nepravilnosti, oziroma diisproporcij, ki so naš sistem deformirale. To pomeni, da bodo neurejene in nerealne norme ter vsi drugi načini doseganja osebnega dohodka (o potrebah teh odločajo organi upravljanja) še nadalje vplivali na delitev osebnih dohodkov. S tem ne želim kritizirati odločitve, npr. o
raznoraznih civilno-pravnih razmerjih ali pogodbah, ker nisem kompetenten, da odločam o izrednih potrebah za izvrševanje posameznih del, temveč želim nakazati posledice, -katere izhajajo iz teh odločitev.
Pa še nekaj -besed o novi ocenitvi. Proučili smo naš sistem ocenjevanja, ki se prakticira v našem gospodarstvu, kakor tudi drugod po svetu. Pr-i tem nas morajo voditi dej-stva, da moramo uporabiti takšen sistem, ki bo hiter, efikasen in demokratičen.
V	pripravah smo že precej daleč, čeprav je mnogo težav pri tem, ker imamo mnogo delovnih mest sistematiziranih, pa tu-di nesistematiziranih. To pomeni, da se istočasno ukvarjamo tudi z eventualnimi popravki v organizacijski shemi, pomembno pa je tudi, da se odredijo komunikacijski odnosi služb, sektorjev in posameznih delovnih mest. Nekatere naše enote so že seznanjene s posameznimi akcijami v -tej smeri.
Trenutno izvajamo v kolektivu anketo o rangiranju delovnih mest. Izkušnje iz teh anketiranj so zanimive. Prvič, večina članov kolektiva nima zaupanja v take reči, drugič pa -se nekateri celo razburjajo, da želimo prenesti odgovornost izdelave ocene na anketirance, tretji pa so zelo zelo neobjektivni pri anketiranju. Kaj pa je sploh na-me-n ankete in zsikaj naenkrat takšna demokratizacija ocenjevanja?
V	kolektivu mislijo, da uprava (kdo je to »uprava«?) formira komisijo za točkovanje in da ta kroji plače po svoje. Z druge strani j-i oči-tajo, da -ne -pozna dovolj vsa delov-na mesta, katera ocenjuje. Rezultat tega so pri-
tožbe im nezadovoljstvo. Zato sem predlagali, da poizvemo za mišljenje celega kolektiva o vrednosti njihovih delovnih mest. To delamo tako, da v -enem oddelku, službi ali enoti, zaposleni dajo svoje mišljenje o vseh delovnih mestih te enote, ker on-i sami najbolj poznajo ta mesta in lahko najbolje ocenijo vrednost posameznega mesta. Takšna mnenja, dobljena z anketiranjem, smo dolžni upoštevati pri ocenitvi. In namesto, da bi bili vsi zadovoljni, ker se bo njihovo mnenje upoštevalo pri ocenitvi in da nam pomazalo p-ri -iskanju boljših in pravilnejših odnosov, nekateri kritizirajo celoten sistem (ki ie dobro preštudiran in že preizkušen v naivečjih jugoslovanskih podjetjih), -pa čeprav ne vedo točn-o, za kaj -gre.
Na j mi nihče ne zameri -kritike, imam pa občutek, da se radi po-stavliamo v opozicijo -satno zaradi tradicije.
Naibolj pa me preseneča prav stališče visokokvalificiranih ljudi-, pri katerih ie naivečje neza-uoan-ie v naše delo. Zato tokrat izkoriščam priliko in apeliram na vse člane kolektiva, da nam pomagajo -pri naši akciji anketi-rania in raniri-rania tako. da z za-vestio in objektivno izoolniuiejo anketne liste, ki iih ii-m daleko.
Organi upravljani a so odredili rok za izdelavo ocenitve, ki ga pa verjetno ne bomo mo«ti obdržati zaradi obsežnih del, na d rari strani Da daiem prvenstvo kvaliteti pred brzino.
O	rezultatih ankete, ti. o mne-niu kolektiva o rangi ran i-u bomo bralce našega lista obvestili v naslednji številki.
Kralj Boris, econ.
Zbor revirskih samoupravijalcev 16.j,IV. 1967 Zagorje ob Savi
mmM
im?*'
T, trnom



Zborovanja samoupravijalcev v Zagerju ob Savi so se med drugimi udeležili tudi visoki gostje: član predsedstva CK ZKJ EDVARD KARDELJ, prvi sekretar CK KPS FRANC LESKOVŠEK-LUKA ter PEPCA KARDELJ, LIDIJA ŠENTJURC, SERGEJ KRAIGHER in drugi. Delegacije centralnih komitejev ZK Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Na zborovanju sta govorila: sekretar področnega komiteja ZKS za Zasavje MARJAN OROŽEN in sekretar izvršnega komiteja CK ZKS FRANC POPIT.
Izvršni odbor TOS
o poslovanju podjetja za januar in februar
Ostrejši kruz, hitrejše odpravljanje napak, več sredstev za strokovni dvig kadrov, doslednejše izvajanje nalog organov upravljanja, ureditev vprašanja nagrajevanja, predvsem pa problematika ureditve proizvodnje v novem delu tovarne, sklepe spremeniti v dejanja — vse'to so bila osrednja vprašanja razširjene seje tovarniškega odbora sindikata, kateri so prisostvovali tudi vsi vodje EE tovarne.
Že v uvodnih izvajanjih predsednika sindikalne podružnice tov. Počuč Mileta je bilo nakazanih niz problemov, s katerimi se srečuje sindikat s člani kolektiva po obratih. Poleg vsega so bili prikazani rezultati poslovanja podjetja za mesec januar in februar. številk nimam namena prikazovati, vendar rezultati niso zadovoljivi, kar nam pričajo tudi naši osebni dohodki, s katerimi ne moremo biti najbolj zadovoljni, je izjavljal tov. predsednik podružnice. Nakazani so bili naslednji problemi, za katere smatramo, da jih moramo v najkrajšem času rešiti, predvsem pa, da se uredi avtomatska proizvodnja organizacijsko in da se zmanjša proizvodni odpadek:
—	uredi naj se vprašanje modelov — tako za nov obrat kakor tudi za star obrat. Pri tem predvsem urediti normative trošenja in normative proizvodnje in izdelave modelov;
—	uredi naj se kvaliteta steklene mase; izpadi nastajajo predvsem na kadni peči pri opalu, lončeni peči in barvastem steklu; predvsem odpraviti še hibe zaradi oljnega kurjenja;
—	predvsem pa je treba urediti vprašanje dodelave, ker je Še vedno ozko grlo pri dodelavi, kar povzroča pomanjkanje vozičkov in večji lom;
—	gledati bo treba na boljšo proizvodnjo ter odpraviti malomarnost nri delu in to predvsem v kontroli. V zadnjem času je več reklamacij zaradi kvalitete izdelkov;
—	urediti kadrovsko vprašanje v kolektivu in odgovornost ter analizirati število zaposlenih nasproti delovnim mestom v kolektivu;
—	postavlja se vprašanje nagrajevanja po pravilniku; analizirati razna dela po pogodbi, sklepanje pogodb in raznih akordov;
—	potrebno bo temeljito analizirati tržišče, ker izgleda, da reforma zadeva tudi naš kolektiv, tako da bomo v bodoče bolj pripravljeni na takšne situacije;
—	ponovno doseči odgovornost do reda in discipline, ker bo to tudi delno vplivalo na boljšo proizvodnjo.
Razprava o teh vprašanjih je bila izredno dinamična, konkretna, dani so bili predlogi za odpravo problemov. Predvsem je zaskrbljujoče odplačevanje anuitet, če bomo še vnaprej dosegali takšne rezultate. Letos namreč zapade največja vsota. Vprašanje 42-urnega tednika se že postavlja, nekateri oddelki pa danes delajo več kot 12 ur na dan. Potreb-
no bo urediti proizvodnjo povsod tako, da bo organizirana proizvodnja na bazi 8-urnika in, če je potrebno, naj se uvede rajši tretja izmena.
Ugotavljamo, da se nekateri ukrepi izvajajo le nekaj dni, kar pa ni pravilno. To povzroča nered in slabo proizvodnjo.
Potrebno bo kadrovsko urediti avtomatsko proizvodnjo. Stremeti za tem, da niso pri avtomatski proizvodnji menjave tako pogoste. Predno se da nov izdelek v
nja. Potrebno bo pa analizirati, kaj se je potem realiziralo.
Ugotavljamo, da je 14 dni prakse le premalo za uvanje avtomatov. Vse to pa nam vsem dela zelo velike težave, ker se postavlja vprašanje, ali obvladamo avtomate ali ne? V razpravi se je ugotovilo, da imamo kader, ki je sposoben voditi avtomatsko proizvodnjo. To se bo v praksi pokazalo v naslednjih dneh.
Postavlja se tudi mišljenje, da gotovi člani kolegija premalo pomagajo direktorju pri realizaciji določenih problemov, tako da je tov. direktor preveč obremenjen s problemi, katere bi morali realizirati drugi odgovorni ljudje v tovarni.
Predvsem se člani TOS niso mogli strinjati, da je še vedno v nekaterih oddelkih toliko nadurnega dela. Dokler je bila rekon-
1*0»
Tov. Ljuba pri rezalnem stroju — Rezanje — plafonjer,
proizvodnjo, naj se točno preštudira tehnologija modelov, tako da ne bo med proizvodnjo toliko menjav in popravil.
Ugotavljamo, da se pojavljajo problemi prodaje izdelkov na domačem trgu, razen avtomatske proizvodnje, katera je še vedno konjunkturna.
Člani izvršnega odbora so zadovoljni, da se je ta problematika dala v razpravo na sestanku, ker lahko člani sindikata dajo mnoge konkretne predloge za odpravo napak. To je naloga sindikata, da obravnava ta vpraša-
strukcija, je bilo to v redu, danes pa bi že težko to zagovarjali pred ' kolektivom. Treba je mlajše kadre vzgojiti, več vajencev v 'delavnice in misliti tudi na triizmen-sko obratovanje posameznih kritičnih oddelkov. Predvsem pri izdelavi in popravilu modelov, kjer je najbolj ozko grlo.
Dovolj je bilo še predlogov, da se napake odpravijo, tako da bodo potem tudi uspehi večji, s tem pa tudi večje zadovoljstvo v kolektivu, kar je glavna naloga TOS.
Rigo
D0PIS\0 ŠOL VNJE 0 VARSTVU
PRI DELU
Po sklepu organov upravljanja je podjetje vpisalo v šestmesečno šolanje iz tvarine varstva pri delu 29 članov našega kolektiva. Način pridobivanja znanja oziroma usposabljanje se vrši v obliki reševanja nalog, katere morajo vpisani sami reševati ter jih pošiljati v ocenitev na upravo dopisne šole v Ljubljani.
Nekateri vpisani se izmikajo tovrstnemu šolanju z raznimi izgovori o predhodni usposobljenosti itd., vemo pa, da v celotnem podjetju nimamo nikogar, ki lahko dokaže kvalificirano usposobljenost na tem področju. Ta začetni odpor pa kaže več Skrajnosti, in sicer: odklanjanje sklepov organov upravljanja, podcenjevanje zakonskih določil itd.
Omeniti želim le nekaj določil iz pravilnika o HTV našega podjetja, kjer je zapisano naslednje:
Občasne preizkušnje oseb, ki opravljajo, vodijo in nadzorujejo delo, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja, se njihova usposobljenost opravi za osebe, ki delajo na teh delovnih mestih, s seminarjem in testom iz predmetnega področja, najmanj enkrat letno; za osebe, ki vodijo in nadzorujejo, pa se ugotavlja rezultat po uspehih dopisne šole in internih testih, ki so vsakih 6 mesecev. Poleg tega določila pa je še določilo, da tisti, ki nimajo internega izpita iz področja delovne varnosti, ne morejo opravljati dela na delovnem mestu vodje itd.
Smatram, da bodo morali vsi člani kolektiva dodatno spoznati določila pravilnika o HTV, vodilno osebje in ostali kader, ki vodi in nadzoruje - delo, pa tudi določila temeljnega zakona o varstvu pri delu, ki ostro postavlja spoštovanje ukrepov za zmanjšanje nesreč, obolenj in zdravje ljudi.
Izgovorov bo lahko vedno manj, sankcij pa ne bodo mogli obiti niti organi upravljanja niti odgovorne osebe.
OBSTOJI NEVARNO
V	uradnem poročilu komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je poudarjeno, da se finančni načrt za leto 1966 ni realiziral v celoti in sicer za 4,6 % manj kot je bilo predvideno. To pa predstavlja izgubo dohodka v višini 875 milijonov S-din, oziroma skoraj toliko kot znaša skupni primanjkljaj. To na drusri strani pomeni, da smo na tem področju delili več, dali več, kot je bilo ustvarjeno. Zato bomo morali kriti razliko z izrednim prispevkom. Ob sprejetiu finančnega načrta se je upoštevalo, da se bodo čisti osebni dohodki povečali za 30 % — dejansko pa so se za 23,4 % — poleg tega pa se je še zmanjšalo število zaposlenih.
V	letošnjem finančnem načrtu se določa 10 % porast čistih osebnih dohodkov (vsekakor enako število zaposlenih), kar naj bi dala ustrezajoča sredstva.
Danes se glede na pogoje lahko upravičeno sprašujemo, če se bodo dohodki dejansko povečali za ustrezen odstotek, če ne bo potrebno v začetku naslednjega leta razpravljati o ponovnih primanjkljajih.
Če ob finančnem programu postavimo še vprašanje, ki je bilo predmet večurne diskusije, ali je mogoče predvideti tak porast
osebnih dohodkov, moramo priznati, da se planira pod vplivom zainteresiranih, da dobijo sredstva, pod vplivom predvidevanj v republiki, pod vplivom optimističnih predpostavk, saj končno itak plača in krije primanjkljaje neposredni zavarovanec.
Dipl. pravnik:
Sušin Viktor
MjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiimiiinji
Tovarniški odbor	sindikata Steklarne Hrastnik čestita	=
i	vsem delavcem in delavkam, kakor tudi vsem svojim pod-	=
i	odborom za delavski	praznik 1. maj in želi vsem še obilo	=
I	delovnih uspehov.	§
I	TOS Steklarne Hrastnik
iTiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiilT)
IZ ARHIVA MUZEJSKE
VI.	nadaljevanje
Istega popoldne napade Šland-rova brigada in kamniško zasavski odred vas Dol pri Hrastniku. Izpraznila sta Laznikovo trgovino, vojaštvo na Dolu pa alarmira Hrastnik. Stützpunkt — komandant Geisler je primoran zapustiti kinopredstavo. Odposlal je vojaško patruljo do Igričnikove-ga mostu ter zapove v svoje kritje streljati na desno. Na sestanek s partizani tega dne ne more.
Naslednjega dne odide Zinikal Cibi kot gospa Winkler do Geislerja po načrte minskih polj, ki jih tudi dobi. Obenem ji pokaže tudi ležeče municijske bunkerje ter obljubi, dobiti in izročiti načrte minskih polj okrog rudnika, kar je bilo za naše najvažnejše. To mu tudi uspe.
120 nemških vojakov se je hotelo pridružiti osvobodilni fronti, ker pa se zaradi »Bergkompa-nije« niso mogli prebiti stoži sotesko Boben, jih je Geisler poslal na Dol, odkoder so jih nemški parlamentarci z zvijačo v popolni opremi odvedli čez Kal in Čeče do glavnega štaba pri Orožimu v Bobnu. Takega navdušenja in veselja kmečko prebivalstvo iz Čeč še ni doživelo. Starci in žene in otroci so od same radosti jokali, vzklikali maršalu Titu in objemali partizane ter skupaj z njimi spremili 120 Nemcev do glavnega štaba.
Zupan in Geisler sta sprejela in oddajala važna sporočila pri Podreniku; Geisler ni vedel za županovo sodelovanje, zaradi česar je večkrat prišlo do komičnih prizorov. Župan je pri svojem odhodu naletel na Geisler j a, ki je hotel z važnimi sporočili k Podreniku. Na županovo vprašanje kaj Geisler tu dela, se ta v zadregi obme, češ, da mora takoj k rudniku. Župan pa ga je pomiril z izjavo, da je obiskal Podre-nilka, ki nekaj boleha. S pripombo: »den schlauen Fuchs« bo tudi Geisler obiskal, je bila situacija rešena.
Nekaj tednov nato ni bilo važnejših dogodkov, le Geisler — Tirolec je pošiljali partizanom, točna poročila o gibanju svojih patrulj. Kot priboljšek za partizansko bolnico v Kaj tnatovem kamnolomu pod Mrzlim (upravnik Kmet Franc, rudar iz Hrastnika) pa je pridno pošiljal cigarete in tobak. Kot kurirka je brezhibno delovala Podrenitova 12-letna Olga.
Na sestanek so hodili nemški častniki pod pretvezo, da ribarijo v potoku Boben, kar je vzbujalo splošno veselost poučenih. Po zvezi s partizani je hrepenelo v tem času tudi več drugih nemških oficirjev, med katerimi je vodil propagando stotnik Geisler. Slednji je imel namen skoncentrirati vse nemške edinice, ležeče v revirjih, za napad proti Nemcem — Prusom, ki niso bili stvari naklonjeni. Žandarmerija doslej še ni sodelovala.
V začetku aprila je žandarmerija dobila od majorja Winkler-ja iz Trbovelj nalog, župana in Geislerja zaupno nadzorovati, ker obstaja sum, da sodelujeta s partizani v Čečah. Orožniški komandir pa je to iz neprevidnosti izdal Titzu, ki je o tem nemudoma obvestil Podrenika in Geislerja.
Titz je bil mnenja, da je treba pridobiti tudi orožništvo v informativne namene, kar je tudi izvedel. Naslednji dan je orožniški komandir na sestanku izdal Winklerjeve smernice. S tem je bilo delo občutno olajšano in brez-skrhnejše. Kljub temu pa so se Titz, Geisler in komandir pogodili s partizani, da jih v primeru kake izdaje zaščitijo in sprejmejo v svoje vrste. Tudi vojaštvo pod neposrednim Geislerjevim vodstvom je bilo o stvari poučeno. Večkrat je prišlo do kritičnih nastopov med moštvom in oficirji zaradi odlašanja pristopa k Osvobodilni vojski. Tak ukrep pa bi močno poslabšal položaj, ker bi Nemci v tem primeru takoj poslali zanesljive čete, ki bi nedvomno prešle v napad in bi zopet trpelo prebivalstvo naše doline.
Kak teden pred splošno mobilizacijo so se zbrali pri Rošu: Pocl-renikova in Podrenik, Roševa Stanka in Nada, nemški častniki z Geislerjem in Titzom na čelu, pričakujoč odposlanstvo Kamniško zasavskega odreda in KNOJ ter pooblaščenca OZNE. Prispela je samo odposlanka KNOJ, ki jo je ubrala po cesti. Drugi so prihajali preko Studenc in zadnjih
Laz, kjer pa so naleteli na zasedo »Bergkompanije«, ki jih je sprejela z ognjem. Šele ob 5 zjutraj se je posrečilo Milenku Rošu priti do doma, dočdm so drugi blatni, raztrgani in premočeni, toda nepoškodovani prišli nazaj v štab. Ko je ostro drdranje strojnic utihnilo, poslancev pa kljub temu ni bilo, je zastopnica KNOJ odločno zahtevala spremstvo do štaba na Kalu. Brez oklevanja so Nemci pristali na zahtevo.
Tov. Podrenik je skupno z Milenkom ob 5 zjutraj privedel v nemški glavni štab pri Dolancu zastopnico KNOJ, kjer so Milenka preoblekli v novo nemško uniformo in ju z avtomobilom prepeljali na Dol, nato pa spremili v štab KZO na Kal. Tu so Nemci pristali na nepoškodovano predajo rudnika.
Major Winkler, komandant vseh vojnih oporišč v revirjih, je delal Geisler ju mnogo neprilik ter mu očitno grozil, da ga bo obtožil izdajstva. Tako je zadrževal Geislerja, da ni mogel hitro izvesti
nalog, ki so mu jih stavile naše oblasti. Cibi — Geisler stavita pogoje Winklerju v Radečah. Nemci se še isto noč sestanejo k posvetovanju. Vsi glasujejo za predaja razen Winklerja, ki zagrozi, da pokliče na pomoč SS divizijo, ki se je ta čas umikala pred rusko armado preko Hrvatske in je bila nekje blizu Brežic. Izdal je tudi nalog za umik nemškega vojaštva s poudarkom, da se mora umakniti celotno moštvo z ofioirji vred, sicer bi izvajal represalije in dal s pancerji, stoječimi na postaji, obstreljevati hrastniško dolino. Na sestanku pri Rošu sklenejo Nemci, da v interesu doline odpošljejo moštvo, sami pa se poskrijejo pod pretvezo, da se pridružijo transportu v Rimskih Toplicah, kamor naj se pripeljejo avtomobili. Moštvo je odpeljal narednik vodnik, po poklicu učitelj iz okolice Gradca, ki je prvi imel zvezo s partizani. Hodil je pridno na sestanke in stalno podžigal moštvo, naj pritiska na čimprejšnjo kapitulacijo. Transportu so se pridružili še trije oficirji, dočim so se drugi s približno 30 vojaki poskrili.
Prihod pancerske divizije bi pomenil uničenje naših revirjev.
Winkler je res alarmiral edinioo, katere vojaki so bili sami Prusi, zagrizeni (privrženci Mitlerizma. Sedem tankov je krenilo nemudoma proti Zagorju, dva pa je postavil na cesto pri steklarni.
Naši v Čečah so postajali vse nestrpnejši. Situacija je bila vedno bolj kritična in nevarnejša. Živci vseh poučenih pa do skrajnosti napeti. Partizanski častniki so uvideli, da bi njihov napad pomenil neprecenljive žrtve ter uničenje rudnika. Le z največjim naporom jim je uspelo zadržati vojaštvo, ki se je umaknilo do Bobna in brezpogojno zahtevalo napad. Tako neskončno dolgi so bih zadnji dnevi, svoboda je prihajala, osvoboditelji so bili že čisto blizu. V dolini so za dobro zastrtimi okni drdrali šivalni stroji. Gospodinje so šivale zastave, pekle pecivo iz bele moke, ki so jo kdovekdaj pritrgale družini in jo prihranile za osvoboditelje.
Splošno politično stanje se je obračalo v našo korist, splošna
kapitulacija se je vedno bolj bližala. Geisler je hotel pritegniti k sodelovanju tudi nekega člana pancerske skupine. Na vožnji v Trbovlje ga je snubil. Ker ga je Prus ožigosal kot avstrijsko svinjo in izdajalca ter ga tudi dejansko napadel, sta s šoferjem Maksom, ki je bil stotnikov nečak in njegov zvesti spremljevalec in zaupnik, študent iz Tirolske, poslala nasprotnika v 13. brigado ter istočasno poskrbela za brezplačno vožnjo po Savi.
Partizane pa je Geisler ves čas velikopotezno zalagal z orožjem, municijo in opremo.
Vsi sodelujoči nemški vojaki so se nahajali v deški šoli, zloglasna »Bergkompanija« pa je držala točke v bunkerjih okrog rudnika. Nemški minerai so bili do zadnjih dni v strogi pripravljenosti, da se jim le posreči rešiti situacijo. Bergkompanijo je vodil Strunk, ki je bil sicer voljan se predati Amerikancem ali Angležem, nikakor pa ne partizanom.
Nemški oficirji pa so postajah vsak dan nervoznejšd, izgledalo je, da bodo pokazali roge — naše vojaštvo pa je bilo neugnano in prebivastvo nestrpno in pripravljeno, vsak čas izobesiti zastave s peterokrako zvezdo. Župan Titz je bil vsake pol ure v drugi obleki z nahrbtnikom na plečih, vojaštvo pancerjev še vedno v strogi pripravljenosti.
Obveščevaloi so točno prinašali vesti o zadržanju Hrastničanov in »Bergtompanije«, obenem pa vodili s seboj nekatere nevarne elemente, ki jih je sodilo vojaško sodišče. Komisar Dušan je hotel v svoji neugnanosti z maloštevilno posadko vkorakati v Hrastnik ter ga zasesti. Temu pa smo Hrastničani ter uvidevni tov. Zvo-nekar najodločneje ugovarjali. Zavedali smo 'Se jasno, da dobro oborožena »Bergkompanija« ne bo padla partizanom okrog vratu in da stoji pod Hofbaurom zopet oklopni vlak, v primeru neuspelega napada pa postane Hrastnik le kup razvalin, rudnik uničen, ogromne človeške žrtve, ljudstvu pa za nedoločen čas onemogočimo življenje.
Iz previdnosti zaradi morebitnega prihoda pancerjev v Boben so partizani nameravali razstreliti cesto pri ovinku nad Jenkom, kar pa brez municije ni šlo. Trije zavezniški avioni so prinesli pomoč v obliki razstreliva, ki so ga odvrgli na Mrzlici. Obveščevalna je delovala brezhibno. Vsa okna gornjega Hrastnika so se ob 13 odprla, rudarske družine so zapuščale domove, odnašajoč s seboj skoro vse imetje. Med Nemci je nastala zmešnjava. Bergkompanija, držeč pri bivšem rudniškem skladišču zasedo s prikritim mitraljezom, je postajala vedno bolj nemima. Prodajali so vse vprek radioaparate, čevlje, obleko. Videti je bilo, da končno le mislijo na predajo in odhod, poročila so pobijala druga drugo. V Bobnu so zaplapolale zastave. Ob 13 je bila cesta razstreljena. Gesler in Cibi postavita zadnji termin. Ob 16 vkorakajo partizani. Odrinemo z novico v občinski urad. Tu je bilo vse pripravljeno za sprejem in predajo občine. Zaradi oklepnega vlaka zopet nič.
Pri odkritju spominske ploče narodnemu heroju »Rajku« Jožetu Menihu v Hrastniku.
ZBIRKE NOB
Kdo bo kril primanjkljaj?
Meja je bila sprva pri Ravnikarjevem mostu, brez prepustnice ni mogel nihče v dolino niti iz nje. Partizani so se umaknili do Plaznika in pošljejo Nemcem parlamentarce na pogajanja z »Berg-kompanijo«, ki se še vedno ni hotela predati, v gostilno Karla Logarja. Sprva so se pojavili zadaj hiše, v mraku so prišli v hišo, oziroma v gostilno. Brezuspešno; s postaje je prispel do> bivšega skladišča oklopni vlak — razburjenje je doseglo' višek.
Tu do zob oboroženi Nemci, tam mala skupina 80 partizanov. Končno je le odrinil tank zopet proti postaji. Prenaglo izobešene zastave so romale v svoja skrivališča. Štab se je umaknil za par dni v Ravne, pogajanja so se nadaljevala, na občini pa smo v mrzličnem pričakovanju naših borcev sedeli pomo v noč.
V torek 8. maja pošlje štab zopet nemške parlamentarce v družbi nekaterih oficirjev jugoslovanske armade na pogajanja v gostilno Logar. Udeležili so se j'h: Dušan Zvone, Benjamin, Milan Kožuh ter Nemci z Geislerjem in Tiitzom. Vsi Nemci so izjavili, da pričakujejo prihod naše vojske. Določili so mejo tako, da ostane prostor pred gostilno nevtralen. Partizanski borci so na svojo pest zasedli bunkerje okoli rudnika, ostali partizani pa so se umaknili do Eržena. Nekateri vneti verkšuci so še vedno ščitili rajh. Z ozirom na zaslugo pri ohranitvi Hrastnika dobita Gei-sler in Titz zagotovilo; da se jima ne bo delala krivica.
Pri gostilni Janeza Plaznika je bil še isti dan velik miting, katerega se je udeležilo domala vse prebivalstvo gornjega Hrastnika. Govorniki, pevci in dekllamatorji so še podžigali razigrano veselje Hrastničanov in jim vlivali dobro voljo, budili vero in up v boljše življenje. Solze sreče in veselja v očeh, radostni obrazi in brez trpkosti so te prepričali, kako zelo so štiri leta, štiri dolga leta pogrešali svobodne slovenske besede. Po končanem slavju so partizani mobilizirali še zadnje hrastniške moške za NOB, pod-minirali iz previdnosti cesto ob voglu gostilne Logar, ki vodi v Boben.
Župana, komandirja orožnikov in nemškega zdravnika je junaško vzela noč z ozirom na vesti, ki so jih prejemali. Ostati so le stotnik Geisler, nekaj častnikov in kakih 30 vojakov.
Prav vneti sodelavci Nemcev so se v naglici pripraviti za beg. Nekaterim je tudi uspelo, zlasti onim, ki so zadnje čase podvomili v svoj »Endsieg«. Bergkom-panija in tankovska edinica sta slepo verovali, da so hrastniški vrhovi zasedeni z 8000 mož naše vojske, a le 80 partizanov je bilo
v zasedi. Nemci so jo neopazno stisnili.
Napočil je 9. maj, težko zaže-ljeni dan, ko je sovražnik odhajal in obhajal praznik svojih mrtvih nad in kljub vsemu divjanju ni mogel in uspel zagospodariti naši domovini.
HRASTNIŠKA PARTIZANKA PRIPOVEDUJE:
Že v jutranjih urah so privedli Zvone Riček (četni bat. kom. VDV), Pevec Konci — Zdenko, vojaški funkcionar OZNE, Povše Dušan, komisar VDV, Kožuh Milan, komisar VDV edinice in Borut II. vod VDV in četo KZO zmagoslavno v Hrastnik, ki je bil brez vsakega strela in najmanjše žrtve predan in zavzet. Stotnik Geisler je predal vsa skladišča živil, municije in orožja. Na podlagi načrtov so dvignili mine.
Otresli smo se more, ki nas je neusmiljeno morila in tlačila predolga 4 leta. Hrastničani so z nepopisnim navdušenjem in ginje^ nostjo pozdravljah in objemati skupino 80 partizanov dn partizank.
Od isame neizmerne sreče je tokrat sicer zgovornim Hrastničanom obtičala beseda v grlu. Staro in mlado se je spontano uvrstilo v povorko, ki se je kakor neznansko dolga kača brez konca vila po črni sajasti dolini. Med oglušujočim streljanjem so se prebivalstvu zopet povrnili vrisk in veselje, med vzklikanjem maršalu Titu in njegovim herojem so dali duška svojim prekipevajočim občutkom. Povorka se je razvila pri hrastniški postaji v veličastno mianifestacijsiko zborovanje, kjer je Nande Zoirčič v svojem govoru poudaril lepše čase v svobodni domovini. Zdi se mi, da sem čitala na obrazih poslušalcev: mogočna država hočemo biti, zvesti im požrtvovalni prijatelji svojih prijateljev, strah sovražnikov.
Ko sem vse to opazovala, so 'mi zablodile misli v pretekla stoletja. Primerjala sem davno mir nule čase z veliko večjimi današnje dobe. Kaj so Iliada in Odiseja, kaj ogromna dela Hanibala, kaj grozote križarskih vojsk, kaj čudovita zmagoslavja Napoleona, kaj opustošenja 30-letne vojne proti sedanji veliki!
Zavedati se moramo, da nad-kriljuje čas, v katerem živimo, s svojimi žrtvami in dejanji vse, kar so doživeli ljudje v preteklosti. Ogromne uspehe in slavo minule vojne še občutimo, šele pozni rodovi pa bodo popolnoma dojeli vso njeno strahoto, ko bodo pregledati neprecenljive žrtve, silne napore in končne uspehe.
Vemo pa tudi, da bo zgodovina minule vojne najbolj veličastna epopeja, M se je doslej pisala.
Konec
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev je v mesecu februarju in marcu sklepala tudi o kritju primanjkljaja sklada zdravstvenega zavarovanja iz leta 1966 v višini 998 milijonov S-din. Sprejet je bil sklep, da naj se za kritje primanjkljaja porabi celotna rezerva sklada v višini 642 milijonov S-dim, hkrati pa je bil odklonjen predlog, da naj se za nekriti del v višini 356 milijonov S-din predpiše izredni prispevek zavarovancem. Zavod za socialno zavarovance je vložil prošnjo pri kreditni banki in hranilnici Ljubljana, da odobri kratkoročni kredit. Odgovor bank (tudi gospodarske) je bil, da se kredit odklanja, ker banka ne razpolaga z ustreznimi sredstvi. Tudi zavarovalnica Ljubljana je odklonila posojilo. Iskala se je tudi možnost v predplačilu prispevkov, vendar, ker taki sporazumi v zakonu niso predvideni, služba družbenega knjigovodstva tega ne dovoli.
Iz navedenega izhaja, da za kritje primanjkljaja iz lanskega leta pride v poštev le predpis izrednega prispevka. Način kritja je tudi določen v zakonu, ki določa:
Primanjkljaj,, ki se ugotovi po zaključnem računu v poslovanju sklada zdravstvenega zavarovanja, se krije iz rezerve sklada zdravstvenega zavarovanja ali z izrednim prispevkom zavarovancev, če ne zadoščajo rezerve.
Kakor je določeno, se bo 642 milijonov pokrilo iz rezerve, 356 anilijonov v komunalni skupnosti Ljubljana s predpisom izrednega prispevka zavarovancev. Po predlogu bi stopnja izrednega prispevka znašala 0,29 %. Ta prispevek bi plačevali zavarovanci, ki so^v delovnem razmerju, iz svojih čistih osebnih dohodkov, zasebni delodajalci, pogodbeni zavarovanci. Plačevanja izrednega prispevka bi bili oproščeni vsi upokojenci, socialni podpiranci in vajenci. Povprečni znesek mesečnega izrednega prispevka bi znašal okrog 240 S-din. Prispevek bi se plačeval od 1. maja do 31. decembra 1967.
V zadnjem času se tudi v Steklarni Hrastnik, v zvezi s sprejetim statutom podjetja, pojavljajo samovoljne zapustitve dela. Statut namreč določa, če član delovne skupnosti, ki šest dni zaporedoma (delovnih) izostane z dela in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je samovoljno prenehal delati. Ob takem stanju se delavcu izda ugotovitvena odločba, zoper katero ima možnost ugovora na upravni odbor podjetja. Vendar lahko delavec ugovarja taki ugotovitveni odločbi samo v primeru, da je imel pravico do odsotnosti s pravico do nadomestila ali brez nadomestila, v primerih, ki so določeni v statutu podjetja in v primeru, da je bil v bolniškem staležu. Vsekakor pa ni opravičljiv ugovorni razlog, če navaja svoje osebne razloge, da bo v bodoče bolj spo-
Upoštevajoč dejstvo, da je današnje finančno stanje sklada zdravstvenega zavarovanja zelo kritično, bo verjetno izredni prispevek samo deklo olajšal stanje, poleg tega pa zavaroval same zavarovance prted najhujšiim. Znano je, da tudi letošnje finačno poslovanje ne daje posebno dobre slike, saj ima sklad 200 milijonov manj dohodkov kot je bilo planirano in 600 milijonov več izdatkov kot je bilo planirano. Te razlike je bilo delno sicer pričakovati zaradi tega, ker so ugodnejši ekonomski instrumenti stopili v veljavo 1. 3. 1967, sklad pa je bil obremenjen z obveznostmi tudi prve tri mesece.
Tako 'ima sklad z vključno mesecem marcem 2 milijardi obveznosti, na razpolago pa ima trenutno 150 milijonov S-din.
Iz tega izhaja, da je rešitev samo v iskanju vseh možnosti boljšega gospodarjenja in poslovanja. V kolikor bo sprejet predlog za predpis izrednega prispevka, borio samo delna, začasna nujna rešitev in bo potrebno odločno nasprotovati, da bi tako predpisovanje postalo pravilo. Pri vsem tem je potrebno poudariti še naslednja dejstva, kd so bila tudi izrečena na skupščini in ki jih bodo morali organi in predstavniki izrecno upoštevati:-.
—	V dani situaciji, kljub temu, da vsebina primanjkljaja ni natančno pojasnjena, je izredni prispevek nujni ukrep.
—	V bodoče primankljajev, ki ne bodo imeti dejanske, realne prikazane osnove, ne bomo krili s predpisovanjem izrednih prispevkov.
—	Morda bi bilo treba glede na solidarnost socialnega zavarovanja primanjkljaje kriti iz jugoslovanske skupnosti kot celote.
—	Trenutno težko stanje ima lahko za posledico odstop izvršnega odbora, če -se ne bi predpisal prispevek.
—	Slabo finančno stanje vpliva tudi na kvaliteto zdravljenja, zlasti v stacionarnih zavodih.
(Nadaljevanje na 9. strani)
štoval določila, da ni vedel, da mu bo zaradi odsotnosti prenehalo delo itd. S tem, ko je delavec na tak način prenehal z delom, je storil hujšo kršitev delovne •dolžnosti in je dolžan povrniti tudi premoženjsko škodo. Podjetje bo v vseh navedenih primerih po pristojnih sodiščih zahtevalo povrnitev škode, in češe ocverimo mo, da bo delavec dolžan povrniti škodo v višini od enega do trimesečnega zneska, je prav, da vsak član dobro premisli, preden se odloči za somovoljno zapustitev dela. Delovni spori v zvezi s samovoljno zapustitvijo dela se sicer glede na vrednost ocenjujejo različno, verjetno pa je naj-pravilnejša metoda ta, oa se vzame osebni dohodek za čas, ko bi delavec moral še ostati na delu, od dneva, ko je samovoljno zapustil delo.
« i
OB PRAZNOVANJU MEDNARODNEGA PRAZNIKA
l. maj	i;
ČESTITAMO VSEM UEDELEŽENCEM NOB Z ŽELJO, DA BI GA LEPO PRAZNOVALI!
KOLEKTIV STEKLARNE
OCENITEV VREDNOSTI DELOVNEGA SPORA
Industrijsko oblikovanje v Steklarni Hrastnik
Več bot dve leti že deluje v podjetju nova strokovna služba — industrijsko oblikovanje. O oblikovanju je bilo v našem glasilu večkrat govora, ne bo škodilo, če se po daljšem premoru nekoliko osvetli to delo..
V	Angliji so ustanovili Svet za industrijsko oblikovanje z zakonom Churchillove koalicijske vlade sredi najbolj krvave vojne leta 1944. Angleži, rojeni trgovci, so že takrat pričeli misliti na to, kakšen dobiček jim lahko po končani vojni in zmagi prinesejo lepi, uporabni in ceneno izdelani industrijski proizvodi. Ta Svet, ki je še danes strokovno telo angleške vlade, deluje popolnoma samostojno in se financira iz vladnega proračuna, ima eno glavnih zaslug za kvaliteto angleških industrijskih izdelkov od stružnice, avtomobilov, aparatov, stekla, keramike, pohištva vse do drobnega ročnega orodja. To je podatek, ki ga je podal na simpoziju o industrijskem oblikovanju, direktor Sveta za industrijsko oblikovanje Pul Reilly v Ljubljani 13. marca 1967.
V	naši domovini se posamezniki borijo za uveljavljanje oblikovanja že več let. Uspeh so prodreti v nekaterih kolektivih, drugod so uspehi manjši, čeprav javno nihče več ne zanika važnosti oblikovanja.
Služba industrijskega oblikovanja v našem kolektivu, ustanovljena v vzdušju nasprotovanja in ostrih razprav, je še vedno odrinjena na rob proizvodnje in prodaje, čeprav bi ob primernem odnosu lahko prinesla kolektivu stalen krog odjemalcev, večji delež dobička in mednaroden ugled tovarne, ki ne kopira in ne krade drugih idej. Te koristi bi bila služba oblikovanja v stanju doseči s sedanjimi kadri, če bi imela še risarja, kar je bilo že predlagano CDS, ki pa o tem ni niti razpravljal.
Iz razgovora z nekaterimi dobrimi, razgledanimi steklarji je bilo razvidno, da jim pravzaprav ni jasno, kaj dela ali kaj naj bi delala služba oblikovanja. Ta članek naj bi to skušal pojasniti.
Za vsak ali skoro vsak izdelek, ki ga pričnemo izdelovati, moramo najprej izdelati modele ali kalupe. Kalup seveda ne more biti izdelan, če ne vemo, kaj bo v njem sploh izdelano: kozarec, tulipa, plafoojera, krožnik, steklenica. Drugič mora biti temu izdelku določeno, ali bo gladek ali progast ali optičen, ali bo imel desen — relief, aii bo končno slikan in kako. To delo, razvijanje novih, lepih izdelkov, je delo industrijskega oblikovanja, ki določi novemu, še nedoločenemu izdelku njegovo obliko, izgled, uporabnost, takorekoč njegovo obleko in obraz, pa tudi uporabnost, kajti tudi najlepši kozarec je le orodje, ki ima uporabno lastnost, da iz njega pijemo. Ce bi ne bil uporaben za pitje, bi pravzaprav ne bil kozarec.
Ena posebno važnih lastnosti novega izdelka je tudi, da je primeren za hitro, dobro serijsko izdelavo, kar ima za posledico velik dobiček ob dostopni ceni. če so torej izdelki po izgledu novi, ne že kopije od drugod izde-
lanih, lepi in uporabni, je jasno, da bodo imeli na trgu in pri kupcih uspeh, kar se • lahko odrazi na dohodku celotnega kolektiva. Šele ko služba oblikovanja z načrti jasno določi novi izdelek in predvidi njegov učinek, se lahko izdela kalup, nakar preide v proizvodnjo. Tu pa se prično težave službe oblikovanja, ki ohromijo dostikrat njeno delo do absurda.
Ker so svetlobna telesa in tul-pe še vedno najpomembnejši izdelki, prav pri njih pa se moda hitro menja je važno, da se osnutki novih izdelkov hitro spravijo v proizvodnjo. Na žalost pa se ravno pri naših originalih, od kupcev že sprejetih osnutkih, z izdelavo modelov odlaša po 10 mesecev ali več, tako da" njih vrednost močno pade s spremembo mode, ko so prepozno izdela-
ni. Medtem ko služba oblikovanja brez nadur, brez posebnih popogdb za izdelavo, za samo točkovno osnovno plačo vloži skrajne napore za hitro in dobro izdelavo osnutkov, pa službe ki bi morale prav tako hitro idejne osnutke realizirati, zavlačujejo izdelavo osnutkov, pa službe, ki ni namen zavlačevati izdelavo. V načrtih se iščejo napake, ki jih ni, zahtevajo se načrti plaščev teles, ki niso potrebni ali se sploh geometrijsko ne dajo narisati in slično.
Po drugi strani pa se je do nedavnega v tako imenovani pripravi dela forsiralo risanje novih izdelkov, čeprav to sploh ne spada v ta delokrog. Za te izdel-. ke so bili takoj izdelani modeli, ki sedaj leže na policah in z njimi težki milijoni našega skupnega denarja. Kadar lahko kdo dela nekaj, kar k njemu ne spada, se pravi, da nima dela na svojem delovnem mestu. Nima pa tudi strokovnosti za to delo. Oblikovalci se šolajo na posebni šoli. »Šola za oblikovanje«, ki proučuje po modernih metodah ameriškega Prattimstituta, ki je postala osnova za šolanje oblikovalcev in drugih likovnih ustvarjalcev Skoro po vsem svetu. Tu se posreduje študentom znanje in snov, ki se na strojnih šolah ne poučuje. Za uvajanje novih, vsaj za nas novih izdelkov, je še drugi način, ki gre mimo službe oblikovanja. To je kopiranje izdelka, ki ga nabavimo sami ali pa
prinese naš kupec. Ta izdelek, ki ga je oblikovala neka druga tovarna ima tam tudi že svojo ceno. Tisti, ki ga prinese k nam ga prinese zato, ker upa, da ga bo dobil po znatno nižji ceni, kar je logično, ker ne bo uvažal stvari, ki jih dobi doma po isti ceni, če ne pričakuje velikega dobička. Za nove originalne izdelke se vedno plača več, zahteva pa kupec navadno tudi izključno pravico do predaje tega izdelka. V zadnjem času se je ta način kljub močnim nasprotnim tokovom uveljavil tudi pri nas in je v zadnjem času prišla v proizvodnjo vrsta zelo dobrih, uspešnih svetlobnih teles, katerih osnutki so bili kreirani od domačih oblikovalcev.
Status službe oblikovanja je še zelo nejasen, ker se žal z eno red-
ko izjemo nihče ni zavzel zanjo. Ni se še doslej zgodilo, da bi se kdo vodilnih ljudi ali članov kolegija pozanimal za delo in težave te službe, razen redkih obiskov komercialnega direktorja, ki vprašuje za časovno stanje konkretnih nalogov.
V zadnjem »Steklarju«, v članku na naslovni strani, »Odprta tržišča«, ni z eno samo besedo omenjen pomen oblikovanja na trgu. Za ilustracijo naj omenim le, da ima približno enaka zahod-nonemška steklarna Pelli & Putz-ler Düren, oblikovalski atelje z 10—12 stalnimi oblikovalci in še zunanjimi sodelavci.
Ko se je reševalo vprašanje službe oblikovanja in njene oblike ni bil konzultiran tudi oblikovalec.
Ob razgovorih s tujimi kupci se je doslej zgodilo le 4-krat v dveh letih, da je bila k razgovorom poklicana služba oblikovanja, dočim se redno ali pogosto kliče predstavnike drugih služb.
Izplačani osebni dohodki v službi oblikovanja dosegajo včasih komaj polovico ali tretjino dohodkov drugih delavcev tehničnega oddelka ali delavcev v mehaničnih delavnicah.
Stiki s komercialo so, čeprav forsirani s strani oblikovanja, le medli in redki, čeprav bi prav to sodelovanje pripomoglo ugotoviti in zadovoljiti potrebe trga.
V Hannovru je vsako leto velesejem potrošnih dobrin, zlasti je znan po razstavi sodobnih svetil. Tu je treba oceniti modno smer za prihodnje leto, kar je tudi za nas življenjskega pomena.
Pojavila se je čudna dilema ali naj obišče sejem poleg predstavnika komerciale tisti, ki vodi smer oblikovanja ali pa konstruktor kalupov, ki že ooiikova-nim predmetom nariše model,-čeprav so jasno razmejene dolžnosti.
Ali je v teh pogojih obisk sejma potreba, ki jo narekuje poznavanje smeri razvoja novih artiklov ali nagrada za neke imaginarne zasluge nekomu, ki nima s tem nič opraviti.
Te dileme bi ne bilo, če bi bila urejena organizacija dela ali spoštovane že od organov upravljanja potrjene dolžnosti in relacije. Vsiljuje se miisel o organizirano ustvarjenem neredu, kjer si lahko poedinci prilaste na bolj ali manj zakoniti način razna izplačila in ugodnosti na račun kolektiva, povrh pa še uživajo motno slavo »vseznalcev«, kar je moderna industrija že davno zavrgla.
Služba oblikovanja pa bo kljub vsem naštetim težavam pošteno doprinesla svoj delež pri uspehu in ugledu kolektiva in se borila za dosledno izvajanje in realizacijo novih, od kupcev že sprejetih osnutkov.
Pri tem ji bo lahko v veliko pomoč večje razumevanje organov upravljanja, ostalih strokovnih služb in vodilnih delavcev v podjetju.
Papež Franc
Ob praznovanju mednarodnega delavskega praznika čestitamo delovnim ljudem Hrastnika in jim želimo obilo delovnih uspehov
Krajevna organizacija Socialistične zveze Hrastnik spodnji del
i
!
$
i
Delavec pri napravi za sušenje peska.
Invalidnina
ODŠLA STA V POKOJ
Invalidnina zaradi telesne okvare se po 14. 1. 1967 priznava le za 'telesno okvaro, ki je nastala zaradi nesreče pri delu ali poklicnega obolenja. Invalidnine, ki so bile doslej priznane za telesne okvare za nesreče ali poškodbe izven dela, se še naprej izplačujejo brez uporabe določb o usklajevanju pokojnin z ekonomskimi gibanji.
Dodatek za pomoč in postrežbo gre delovnemu invalidu, ki je v bolnišnici ali drugem stacionarnem zavodu, v katerem plačujejo oskrbo skladi socialnega zavarovanja le za prvih 30 dni, potem pa se icrolačevanje ustavi.
Naloge podjetja pri izvajanju invalidskega zavarovanja.
1.	Dolžne so obdržati oziroma na novo sprejeti na delo delovnega invalida, pri katerem je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicnega obolenja nastala med tem, ko je bil invalid pri njem v delovnem razmerju. Če
Malce pozno, a toliko bolj prisrčno se vam zahvaljujemo nekdanji delovni tovariši — zdaj upokojenci, za širokogrudno gesto ob novem letu. Tokrat sta se spomnili svojih nekdanjih sodelavcev, s katerimi ste se nekdaj borili za skupne cilje pri izgradnji naše socialistične ureditve — pri izpolnjevanju planskih nalog in izgradnji naše lepe tovarne. Vsi mlajši ste ostali še nadalje na svojih delovnih mestih. Starejši smo odšli v pokoj. Vsakodnevno nas vodi pot mimo tovarne. naši pogledi pa vedno uhajajo skozi okna v delavnice, v katerih smo preživeli pri neutrudnem delu tudi veliko lep:h trenutkov. Iz dneva v dan opazujemo rast tovarne in občudujemo vaš delovni polet, ki se kaže v kvaliteti izdelkov in večji storil-
podjetje nima primernega delovnega mesta, mora takšnemu invalidu priskrbeti delovno mesto v drugem podjetju.
2.	Podjetje trpi vse stroške za ustrezajočo zaposlitev, vštevši tudi izdatke za materialno oskrbo (plačevanje oskrbnine, začasno nadomestilo) delovnega invalida do zaposlitve.
3.	Podjetje mora ugotoviti delovna mesta, na katerih bi lahko delali invalidi dela — glede na njihovo preostalo delovno zmožnost in sicer z normalnim naporom in brez nevarnosti za poslabšanje invalidnosti. Takšna delovna mesta so namenjena tudi za poklicno rehabilitacijo. Na taka delovna mesta se smejo razporediti drugi delavci le tedaj,, če ni invalidov.
Za neupoštevanje določil so določene precejšnje denarne kazni, zato je potrebno, da smo vsi seznanjeni s temi nalogami.
za izlet, temu ste se pa velikodušno odpovedali in zbrano vsoto razdelili upokojencem profesio-iiistom ob novem letu 1967. Ta vaša tovariška gesta nas je globoko ganila, kajti spoznali smo, da še nismo pozabljeni in da v vas še tli iskra nekdanje pripadnosti in tovarištva med nami. Dragi prijatelji, oprostite zakasneli zahvali, ki je tembolj iskrena. Pri delu vam želimo veliko uspehov. Čestitamo vam k 1. maju prazniku proletarcev vsega sveta.
Prisrčno vas pozdravljamo!
V imenu upokojenih profesio-nistov, Tine Pfeifer.
Bralci in prav tako tov. LIPAR ANTON naj nam oprostijo, ker nekoliko z zamudo objavljamo vest, da je odšel 5. 12. 1966 v predčasni pokoj Lipar Anton, rojen 9. januarja 1913 v Hambor-
nu Nemčija. Po prihodu v Jugoslavijo se je leta 1929 zaposlil v Steklarni Hrastnik, kjer ie de'al do 21. aprila 1941, od junija 1941 do septembra 1944 pa v Kapfen-bergu.
Tako kot mnogim drugim, tudi Tonetu ni prizanesla vojna vihra in koncem leta 1944 se je vključil v NOB. Po končani vojni se je zopet zaposlil v našem podjetju. Pri nas je delal kot brigadir na srednji in mali stiskalnici. Njegovi sodelavci in predpostavljeni so ga spoštovali, ker je vedno rad prenašal svoje izkušnje na mlajše tovariše, zato mu želijo vsi nekdanji sodelavci in naše uredništvo, da bi zaslužen pokoj še mnogo let užival v krogu svoje družine.
Letos 31. marca je odšel v zaslužen pokoj tov. OJSTERŠEK FRANC, delavec na polavtomatič-nem stroju. Rojen je 23. 3. 1909 v Hrastniku. Po končanem šolanju se je 26. maja 1927 zaposlil kot mizarski vajenec. Kot mizar je delal v srbski tovarni stekla v Paračin do leta 1941. Po končam vojni se je v mesecu aprilu 1946 zaposlil v Steklarni Hrastnik. Čeprav že nekoliko starejši se je pričel učiti steklarskega poklica, z izredno voljo in pridnostjo mu je uspelo, da je dosegel kvalifikacijo za strojnega steklarja in naziv brigadirja na kiko stroju. Z njegovim delom so bili njegovi predpostavljeni vedno zadovoljni. Vedno se je trudil, da bi zadane naloge dobro opravil. Zara-
di njegove skromnosti so ga sodelavci v brigadi zelo spoštovali. Ko odhaja v zaslužen pokoj mu njegovi sodelavci in uredništvo želijo še mnogo srečnih in zdravih let.
»ZLATA PUŠČICA«
PODODBORU PROFESSONISTOV STEKLARNE HRASTNIK
nosti. Ob novem letu ste nam nepričakovano pripravili veliko presenečenje. Zbirali ste denar
Kdo bo kril primanjkljaj
(Nadaljevanje s 7. strani)
Skupščina in izvršni odbor sta pred težko nalogo, kako rešiti obstoječe stanje. Velik vpliv in pomoč bo vsekakor potrebno iskati pri delovnih organizacijah in zavarovancih. Toda vsakdo se bo moral zavedati, če bodo zavarovanci na kakršenkoli način prispevali k ureditvi tega stanja, da bodo v bodoče zahtevali več samouprave na tem področju, večjo odgovornost, v prvi vrsti pa izvajanje zdravstvenih uslug po ustrezajočem programu s poudarkom na vsebino zdravljenja, da se bo naš zavarovanec počutil, da je pravi in resnični nosilec pravic in obveznosti zdravstvenega varstva.
V nedeljo, dne 16. aprila 1967 so se zbrali v Ljubljani strelci iz vse Slovenije in sicer tisti, ki so si zagotovili nastop v borbi za »zlato puščico« na tekmovanjih strelskih družin in občinskih
Zmagovalec Franc Brglez
prvenstvih. Na XII. prevemstvu Slovenije so nastopili tudi člani našega kolektiva. Izmed 61 nastopajočih je požel največji uspeh v tem zares množičnem tekmovanju član našega kolektiva, tov. BRGLEZ FRANC, ki je dosegel od 600 možnih krogov 529 krogov, kar je zadostovalo za osvojitev prvega mesta.
Priznanje za ta športni uspeh gre sedaj prav gotovo tov. Brglez Francu, istočasno pa tudi marljivi strelski družini »Steklar«, ki je začela delovati pred nekaj leti in v tem kratkem času dosegla lepe rezultate. Ob tej priložnosti čestitamo zmagovalcu BRGLEZ FRANCU, kakor tudi strelski dru-
žini' »Steklar«.
Vsem steklarjem in ostalim delavcem v EE 301, kakor tudi organom upravljanja čestitamo k 1. maju z željo še večje afirmacije pri krepitvi našega samoupravljanja. Enake želje vsem. ostalim enotam v podjetju.
Pododbor sindikata — notranji obrat

HUMOR — HUMOR — HUMOR— HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR
PRI ZDRAVNIKU
—	Tovariš zdravnik, imam tri živalske bolezni: zjutraj sem len kot pes, opoldne lačen kot volk, zvečer pa razdražen kot tiger!
—	Pa četrto: umazani ste kot prašič!
PO OVINKIH
—	Mirko, jaz absolutno verjamem v selitev duše.
—	Res?
—	Vem, da sem nekoč bil osel.
—	Kdaj pa je 'to bilo?
—	Ko sem tebi posodil pet jur-jev, ki mi jih še nisi vrnil.
LAŽ
Žena: »Možek, zdaj imam pa dovolj! Videla sem te, ko si šel ravno iz gostilne!«
Mož: »Ni res ženka, iz gostilne še nikoli nisem šel ravno!«
OH TI SESTANKI!
Pri točki »Razno« je Tinček vstal in se odločno izkašljal: »Tovariši, tako ne gre več naprej! Kar je preveč, je preveč. Sestanki v petek, sestanki v svetek, le kdaj neki smo lahko doma? Žena je že čisto na kraju z svojo potrpežljivostjo in razumevanjem.
PRI ZDRAVNIKU
Starejši moški ni zadovoljen z zdravljenjem.
»Jaz vas vendar ne morem narediti mlajšega,« pravi zdravnik.
— »Tega niti ne pričakujem, želim pa, da bi še nekaj let lahko staral« odvrne bolnik.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiHinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STRELSKI DRUŽINI »STEKLAR«
VSE PRIZNANJE
Čeprav je bila družina ustanovljena šele pred nekaj leti, so člani z neumornim delom iz leta v leto zboljiševali svoje rezultate in se tako pririnili na vrh tablice strelcev v republiškem merilu.
V	letošnjem prvem četrtletju so imeli zelo pester program. Najprej se je začelo tekmovanje med desetčlanskimi občinskimi ekipami. Tekmovalo se je do 3000 možnih krogov.
Pomerili sta se družini »Steklar« in »Rudnik« in dosegli rezultat 2369:2288 v korist »Steklarja«. »Steklar« je zmagal tudi nad »SD Ernest Draksler«, in sicer z 2363 proti 2140 krogov ter se tako plasiral v nadaljnjo ligo tekmovanja zasavske skupnosti, kamor spadajo Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik.
V	počastitev dneva žena je bilo organizirano tekmovanje, v katerem je nastopilo 7 moških in 5 ženskih ekip. SD »Steklar« je nastopilo z 2 moškima in 1 žensko ekipo. Pri moških tekmovalcih so zasedli prvo in tretje mesto, pri ženskah pa drugo. Med posamezniki pa so zasedli v moški konkurenci vsa prva mesta.
V	okvirni programa športne rekreacije steklarne so se pomerili z Elitom iz Trbovelj v moški in ženski konkurenci. Obe zmagi sta pripadali Steklarju.
Organizacija tekmovanja za zlato puščico se je začela v sami
Zaključen je tečaj
v*
prve pomoči
Ker določa novi pravilnik o zdravstveno tehnični varnosti med ostalim tudi to, da mora biti na vsaki izmeni usposobljena oseba za nudenje prve pomoči, je bil organiziran 80-urni tečaj prve pomoči. Slušatelji so obdelali teoretično snov iz strokovne knjige dr. Drganca. Tečaj je vo-
Prav nič se ne bi čudil, če bi me lepega dne zapustila ali tožila za ločitev ali ubila ali pa vse troje hkrati. Moji otroci že idkasanta za vodarino pogosteje vidijo in če bi jih zdajle srečal na uliici, ne garantiram, da bi jih znal brez premišljanja poklicati po imenu. Pravite da malce pretiravam, tovariš Telefonski? No, kar poglejmo: v ponedeljek smo imeli sestanek sekretariata terenske organizacije SZDL. V 'torek je bil občni zbor zveze prijateljev mladine. Kot agilni društveno politični delavci smo morali v sredo na zbor volivcev. V četrtek so nas klicali na razpravo o urbanističnem planu. Danes, v petek, ždimo tule na izrednem sestanku kontrolne komisije podkomisije glavne komisije za raziskavo vzročne zveze med praskanjem in kihanjem. Jutri nas čaka sodelovanje na simpoziju lokalnega tiska.
V nedeljo moramo biti pri slavnostni otvoritvi turistične sezone. In tako dalje brez konca in kraja...
Tovariši! Nekaj je treba ukreniti, nekaj storiti za našo osvoboditev od te sestankarske more, ki neusmiljeno zasleduje in tlači vsakogar, kdor le za hip pokaže, da glave ne rabi le za obešalnik klobuka. Po dolgem in napornem razmišljanju sem prišel do zaključka in tele rešitve: če me beležka in vozli na robcih ne varajo, čez štirinajst dni nimamo prav nobenega sestanka. Da, tovariši, neverjetno se sliši, a je res! Zatorej predlagam ... podčrtajte, tovarišica zapisničarka! ... da za ta dan SKLIČEMO POSEBNI SESTANEK, na katerem bi izčrpno proučili vso problematiko preobremenjenih sestankar-jev...«
družini. Sedem članov je doseglo predpisano normo, zlasto puščico pa je osvojil Brglez Franc.
V	občinskem tekmovanju za zlato puščico je to zopet osvojil Brglez Franc, štirje člani pa so dosegli predpisano normo.
V	tekmovalni skupnosti v Zasavcu je zlato puščico zopet osvojil Brglez Franc.
Dne 16. 4. 1967 je bilo tekmovanje za zlato puščico v republiškem merilu. Kljub močni konkurenci je zlato puščico osvojil Brglez Franc in s tem tudi naslov republiškega prvaka.
V	mladinskem občinskem prvenstvu je SD »Steklar« zasedla prvo mesto, med posamezniki pa drugo mesto, 4 mladinci pa so se plasirali za republiško tekmovanje.
Nanizali smo v glavnem samo uspehe SD »Steklar«, ki so zares bleščeči, nismo pa navedli težav, s katerimi se člani srečujejo pri vsakodnevni vadbi. Vsekakor j.ib sedaj najbolj tare skrb za ureditev oziroma izgradnjo novega strelišča, kar bo vsekakor rešeno v bližnji prihodnosti.
Odkar spremljamo delo SD »Steklar« ugotavljamo, da je to ena najbolj delovnih ekip v podjetju. K uspehom jim čestitamo in jim tudi v bodoče želimo čim-več sreče pri njihovem delu.
Odbor za športno rekreacijo Steklarne Hrastnik

Iskreno čestitamo vsem delavkam in delavcem brusil-nice in dakorimice, kakor tudi vsem članom kolektiva in organom upravljanja k 1. maju z željo, da bi bili naši delovni uspehi v letošnjem letu še večji in naše planske naloge dosežene.
Pododbor sindikata brusilniee in dakorimice
Pravilnik o osebnih dohodkih
HUMORESKA
dii dr. Toplak Jože, ki je is posameznimi primeri slušatelje temeljito seznanil z osnovnimi principi prve pomoči.
Vpisanih je bilo 27 tečajnikov, k izpitu pa je bilo pripuščenih nekaj manj. Tisti, ki niso bili pri-puščeni k izpitom, so imeli preveč opravičenih ali neopravičenih izostankov.
Živali so razpravljale o delitvi osebnih dohodkov. Beseda je dala besedo in diskusija je pripeljala do najpomembnejše točke: do razprave o osnovah za delitev osebnih dohodkov.
»Mislim da moramo biti načelni« je prvi spregovoril slon. »Uslužbenci, ki so najmočnejši, morajo dobiti najvišje osebne dohodke«.
»V redu«, mu je panter segel v besedo, »toda zdi se mi potrebno upoštevati tudi gibčnost! Kdor nii dovolj elastičen in spreten, ne more izvrševati svojih nalog tako, da so v«i zadovoljni. Mislim, načelno seveda, da je predvsem treba upoštevati gibčnost!«
»Stvar ste postavili popolnoma narobe!« je skoviknila sova. »Niti besede nismo slišali o kvalifikacijah! Kot da šola sploh ni potrebna. Jaz pa sem prepričana, da brez šol ne gre. Ni važna praksa, važna je šola! Kvalifikacije!«
Potem je sova utihnila. Utihnila je zato, da bi počivala, ker je komaj pred tremi dnevi naredila diplomski izpit na fakulteti in ji je v glavi vse zvonilo od piflanja.
»Slišim, da veliko govorite o šoli,« se je oglasila stoletna želva. »O zaslugah za tale gozd pa niti besede! To je krivično! Ugotovi-
ti moramo, kdo je najdalj časa v tem gozdu, kdo je zanj največ naredil in šele potem odločati! Mislim, da se načelno vsi strinjamo!«
»Pri našem delu je potreben lep glas,« je zažvižgal kos. »Kdor ne zna peti, že zaradi tega spada v nižji plačilni razred in se ne more primerjati z pevci!«
»Nekaj bi pripomnil k sovinim besedam« se je oglasil stari, leni lev. »Resda ima sova fakulteto, jaz pa pravim, da je praksa več vredna kot pet faklutet skupaj!«
»Tako je!« so navdušeno zaploskale vse živali, ki so imele samo osnovno šolo. »Sova ne diskutira načelno. Sova je naivna!«
Razprava se je nadaljevala. Potekala je v demokratičnem duhu in vsaka žival je lahko svobodno povedala svoje mnenje, šele pozno zvečer, ko so že vse govornike bolela usta, je prišlo do glasovanja. Seveda je vsaka žival (načelno) glasovala za svoj predlog. In tako so vsi predlogi dobili po en glas.
Sklicale so nov sestanek, pa drugega, tretjega ... tisočega ...
če zaidete v gozd, lahko slišite, da živali še vedno razpravljajo o tem, katero delo je pomembnejše.
Za /. maj - Pomladne novosti Kako nekateri člani našega kolektiva v gore	v steklarni	izrabljajo prosti čas
Sprehod po naravi In svežem zraku.
Majski zrak med steklarji.
V slabem vremenu.
V lepih pomladnih dneh.
Čestitamo članom kolektiva Steklarne Hrastnik, organom upravljanja, še prav posebej pa vsem članom EE 111 — 101 k delavskemu prazniku 1. maju z željo, da bi dosegli še večje uspehe pri delu.
Pododbor sindikata — profesionisti
eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.'
Vsem članom in članicam kolektiva Steklarne Hrastnik f =	in organom upravljanja čestitamo k prazniku 1. maju. Še	=
I	posebno čestitamo oddelkom skladišča, transporta in skup-	|
I	nim službam z željo, da bi svoje planirane naloge izvrševali	§
i	še bolj uspešno.	§
Pododbor sindikata skladišča,	|
I	transporta in skupnih služb
......................................................................................................in
Posnetki napravljeni na dan volitev v CDS in SEE.
Neresne resnice
G Slišal sem da bodo s 1. IV. vse privatne devizne račune preimenovali v »račune brez krčmarjev.«
G Skrajšanje delovnega časa je hkrati podaljšanje honorarnega dela.
•	Človek, ki podre vse mostove za seboj, mora znati vsaj odlično plavati.
•	Predlog za ureditev pokojnin: prekvalificirajte vse upokojence v pokojnike.
G Včasih se tovariši vedejo gospodsko, gospodje pa tovariško.
•	Z dinarjem je tako kot z vinom: čim starejši je, tem bolj je cenjen.
•	Če je molk zlato, potem je na naših sestankih na kupe zlata.
G Leta 1945 je gledal na svet skozi dinar. Leta 1967 pa skozi pet tisoč dinarjev.
•	Na čim višjem položaju si, tem globlje lahko padeš.
•	Televizorji so res še dragi, a zato je program poceni.
•	Male misli velikih ljudi bolj cenimo, kot velike misli malih ljudi.
•	Nekaterim se tako zelo mudi v komunizem, da zahtevajo od države vsako leto hitrejši avtomobil.
Nagradna križanka
PAUL
HINDEMITH
PONOVITEV C IGRE )
KRAJ PRI NOVI GORICI
MESTO V ITALIJI
KLOPČIČ
FRANCOSKI PISATELJ
RAZ IŠKO VALEČ PODZEMLJA
A
DVORNA
STRANKA
STARO IME ZA IRSKO
SLOVENSKI
HUMORIST
KALIJ
PRITOK
SAVE
OKAMENELA
SMOLA
VISOKA
IGRALNA
KARTA
MESTO V ITALIJI
PRE8IVALKA
EVROPSKE
DRŽAVE
PET»
MESEC
STAROGRŠKI
PEVEC
ZVEZA,
SPORAZUM
PRIIMEK PRVE SLOV. FILMSKE IGRALKE
NOGOMETNI KLUB IZ MILANA
RUSKI SKLADATELJ CANATOL)
OREL IZ GERMANSKE MITOLOGIJE
FRANZ
SCHUBERT
SESTAVIL IN NARISAL :
KARLI PREMEL
A
A
GOZDNA
KURA
A
A
TATINSKA
PTICA
STARA
DOLŽINSKA
MERA
KRAJ PRI KOPRU
TOPLI
PLAŠČI
DRŽAVICA V PIRENEJIH
ČAPKOVA
DRAMA
ZVEZA
BORCEV
VELIKA
BRITANIJA
DEL ŽIVALSKE-GATEIESA
MLAD ĆE-HOSLO VAŠKI DRSALEC
POSODA ZA CVETJE
METEOR IZ-PODNEBNIK
BOGINJA
NESREČE
AKADEMSKI
KLUB
PRITOK
RHONE
ZAČIMBA,
DIŠAVNICA
NEBESNO
ZNAMENJE
PODREPNHC
PRIGANJAČ
LETNI
ČAS
ČASOPIS JUG. LOTERIJE
Rimski
hišni
BOG
VULKAN NA SICILIJI
ČEŠKI ZGODOVIN SKl PISATELJ
ATIŠKI
HEROJ
KAREL
LINNE
m
VETRNI
JOPIČ
LUNINO
ŠTEVILO
ALEŠ
BEBLER
SOVJETSKI RE VOLUCIONAR
MESTNI
NASADI
KRAJ V METOHIJI
A
KRAJ NA BIZELJSKEM
PRITOK
VISLE
O*
NAPAD NA POLITIČNO OSEBNOST
REČNA
NAPLAVINA
RAZNAŠALKA
SPOROČIL
A
PRITOK
LABE
VELETOK V ITALIJI
PTICA
ROPARICA
TOVARNA ALKOHOLNIH PIJAČ V MIRNI
ČISTILO,
MAŽA
A
REKA V MO SLAVINI
LAHKO-
HLAPLJIVA
TEKOČINA
IZO-
BRAZBA
KITAJSKO MOŠKO IME
ANGLEŠKI KEMIK IN FIZIK
DEL
PRSNEGA
KOSA
MESTO V FRANCIJ»
SLOVENSKI
POPEVKAR
ROMAN
ALBREHT
GEOMETRIJSKI POJEM
VOJAŠKA
FORMACIJA
PRIPADNIK STARO DAVNEGA NARODA
RUDNINA,
SIJAJNIH
MEŠKO
ISTRSKI
PISATELJ
ŽENSKO
IME
TUJE ŽENSKO IME
POJEM IZ GEOMETRIJE
A
KAZALNI
ZAIMEK
PREBIVALEC
ILIRIJE
OBLIKA POM. GLAGOLA
PIJAČA STA RlH SLOVANOV
KONEC
POLOTOKA
ANTON
AŠKERC
ATMOS-
FERSKI
POJAV
VLADIMIR
NAZOR
TUJ DVOGLASNIK
CIRIL
KOSMAČ
ŽENSKO
IME
(ZETKIN).
VRSTA
ŽGANJA
GORA V ŠVICI
INOUSTRIJ SKA RASTLINA
ŽILA ODVODNICA
Za prvomajske praznike objavljamo spet skandinavsko križanko. Med reševalci, ki nam bodo poslali do sobote 20. maja pravilno rešeno križanko, 'bomo kot običajno izžrebali pet nagrad v vrednosti 65 N-din.
Rešitev pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna Hrastnik — Prvomajska križanka.
Za križanko v prejšnji številki »Steklarja« smo prejeli do roka 64 rešitev. Žreb je nagrade namenili naslednjim:
1.	Cvetko Milica	20N-din
2.	Drame Hilda	15 N-din
3.	Klenovšek Franc	10 N-din
4.	Projič Rezi
5.	Kukovič Zdenka
10 N-din 10 N-din
Pravilna rešitev prejšnje križanke:
VODORAVNO: 1. trstika, 8. Buzet, 13. Reaumur, 14. Šolohov, 16. palme, 17. Trubar, 19. KR, 20. Ilka, 21. Leoben, 22. osa, 23. NK,
24.	Dolman, 25. križ, 26. Ai-pad,
29.	Br, 30. vojna, 31. torzo, 33. Anita, 35. Trini, 37. TD, 39. omaka, 4L Kant, 42. soline, 44. 1. s., 46. Ida, 47. rokada, 48. Ikar, 50. vd, 51. banana, 52. Ivana, 53. oktober, 55. heretik, 57. agnat, 58. okarina.
(D. K.)
OBVESTILO
V naslednji številki »Steklarja« vas bomo obvestili o humani akciji, ki je bila izpeljana v kolektivu 15. aprila 1967 pri zbiranju finančnih sredstev za tov. ŽULIČ MILANA, ko mu je 1. aprila 1967 ogenj uničil do tal hišo in vso opremo.
Opravičilo
VOLF JOŽE, delavec v zmesar-ni se opravičujem vratarju Steklarne Hrastnik tov. Laporniku za fizični napad, ki sem ga storil v vinjenem stanju dne 24. februar-
ja in se zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe. Centralnemu delavskemu svetu pa iskrena hvala, ker mi ni izrekel najstrožjega ukrepa za mojo hujšo kršitev.

ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega očeta, moža in starega ata
BLAŠKO VIKTORJA
se zahvaljujemo v imenu naše rodbine vsem, ki so nam v zadnjem trenutku življenja našega očeta stali ob strani in z nami sočustvovali.
Posebna hvala pevskemu zboru, godbi na pihala, tov. Vračunu za poslovilne besede, sosedom in drugim darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so našega očeta pospremili na zadnji poti na pokopališče v Zagorju.
Žalujoči sin Viktor v imenu vse rodbine.