Leto LXVII /oSInlna plačana T gotovini. f Ljubljani, v petek, 'dne 28. julija 1939 itev. 170 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za možem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ill Čekovni račun Ljubi |ana številka 10.050 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. lelefoni uredništva ia oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Danes pride kardinal - legat ■M . . Si * : Sprejemi v Mariboru, Celju in Ljubljani na kolodvoru nato, pa na Marijinem trgu Beneški patriarh kardinal Piazza na kongresa Drugi dan kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani nosi na sebi ie pečat velikega zborovanja narodov v frančiškanski dvorani v sredo zvečer. Tam so nastopili zastopniki številnih narodov, kitajskega, češkega, madžarskega, španskega, poljskega, francoskega, italijanskega in drugih. Vsi so izročili pretresljive pozdrave iz svojih domovin, ki preživljajo vsaka svojo usodo, a vsi želijo, da bi ostale pod varstvom Kristusa Kralja. Včeraj zjutraj je bila stolnica spet nabito polna in je g stisnjenim srcem poslušala pridigo prelata J e m e I k e iz Olomuca. Govorilje v češčini, razumela so ga vsa srca. Sv. mašo je daroval dubrovniški vladika dr. Carevič. Dopoldne in popoldne sta bili poučni zborovanji v Unionu. Tudi tokrat je bila dvorana nabito polna. Predsedoval je predsednik kongresu dr. Pit a mir. Prvo predavanje je imel kanonik Charles Qu e ne t, genersini vikar za tujce v pariški nadškofiji, o vzgoji novega rodu. Njegov sopredavatelj je bil ravnatelj Tadej G a 1 d y n s k i iz Poznanja, ki je govoril v poljščini. Popoldne so obravnavali vprašanje krščanske vesti v javnem življenju. Glavni predavatelj je bil helgrajski nadškof msgr. dr. U j f i f, njegova sopreda-vatelja pa pater L e d i t iz D. J. iz Rima, ki je govoril italijansko, ter msgr. dr. Pfeifer stolni kanonik iz Košir na Madžarskem, ki je gevoril v nemščini. Zvečer je bil v frančiškanski dvorani pred do zadnjega kotička izprodano dvorano koncert nabožne pesmi, ki je tuje goste neizmerno ganila in navdušila. Ves dan so prihajali tudi odličniki in zastopniki inozemskih držav. Tako je z jutranjim brzovlakom prispel pariški pomožni škof msgr. Beaussard, ki mu je bil prirejen uradni sprejem. Zgodaj zjutraj je prišla mogočna skupina zastopnikov Poljske pod vodstvom ravnatelja katoliške časopisne agencije v Varšavi prelata Zvgmunda Kar-zvnskega. Opoldne sta prišla senjski škof dr. Buri? in reški škof msgr. Hugo C a m o z z o. Prišla je nadalje skupina Belgijcev in Nizozemcev. Z vsemi vlaki prihajajo odlični udeleženci od vseh strani. Ljubljana se dostojanstveno pripravlja za velike sobotne in nedeljske slovesnosti. Prestolnica Slovenije je vsa v zastavah. Trgovci so okusno okrasili svoje izložbe. Po ulicah je vedno več tujcev. Obličje Ljubljane postaja mednarodno in praznično. Danes popoldne pride v Ljubljano papežev odposlanec kardinal-legat H 1 o n d , po-znanjski nadškof. V notranjosti lista so vse podrobnosti o sprejemu papeževega zastopnika. Spored sprejema kardinala - legata Dr. Matija Slavi?! Kristus Kralj in naš narod Po smrti kralja Salomona, skupnega vladarja vseh izraelskih rodov, I. 929 pr. Kr., se je država razdelila v dve kraljestvi, severno ali Izraelovo ter južno ali Judovo kraljestvo. Severno je obstalo samo okrog 200 let (929—722). Najslabši kralj tega Izraelovega kraljestva je bil Ahah. ki je pod vplivom svoje poganske žene Jezabele uvedel malikovanje in postavil 450 poganskih duhovnikov, ki so častili malika Baala. Prerok Elija hoče kralja in ljudstvo spreobrniti. Zato stopi pred kralja in mu predlaga, naj Bog razsodi o pravi veri na gori Karmelu. Kralj v to rivoli in zbere na Karmelu ljudstvo in mali-ovalske duhovnike. Tedaj reče Elija pred vsem ljudstvom: »Kako dolgo šepate na dve strani? Če je Gospod (Jahve) Bog, hodite za njim; če pa Baal. hodite za tem !« (3 Kralj 18, 21). Nato so Baalovi duhovniki pripravili daritev in enako tudi prerok Elija, ognja pa niso podtaknili, kajti Elija je dejal: »Kateri l>og bo uslišal po ognju (in poslal ogenj, da pouiije darove), ta bodi Bog!« (3 Kralj 18, 24). Baalovi duhovnik* niso mogli priklicati ognja z nebes. Ko pa je Elija molil k Bogu in prosil za ogenj, je padel ogenj in použil daritev. »Ko je vse ljudstvo to videlo, je padlo na obraz in reklo: .Gospod (Jahve) sam je Bog, Gospod (Jahve) sam je Bog!'« (3 Kralj 18, 39). Tako je prerok Elija prepričal ljudstvo s kraljem vred, da je njihov Bog pravi Bog in da maliki niso nič vredni. S tem jim je tudi dokazal, kako nespametno je njihovo šepanje na dve strani, njihovo omahovanje med pravim Bogom in ničnimi maliki. Kongres Kristusa Kralja hoče tudi naše ljudstvo, naš narod navdušiti, da se oklene samo Kristusa Kralja, da ne šepa več na dve strani, da ne omahuje med Kristusom in Belialom. t. j. hudim duhom, ničvrednostjo, malikovanjem verskih 'in nravnih zmot, prevar in pregreh. Naš narod je že ponovno javno izjavil, da noče šepati na dve strani, da noče omahovati med Bogom in Belialom. Posebno slovesno je to storil na V. katoliškem shodu v Ljubljani dne 26. avgusta 1923. Po sv. maši na Kongresnem trgu je škof. dr. A. B. Jeglič pred krasno Groharjevo sliko Srca Jezusovega glasno molil posvetitev slovenskega naroda presv. Srcu Kristusa Kralja in vsa množiea na polnem Kongresnem trgu je za njim ponavljala. V tej posvetilni molitvi je slovenski narod izpovedal: »Presvirto Srce Jezusovo... tehe proglasimo za Kralja... Po tvoji dobroti so naši pradedje v davnih vekih stopili v tvojo cerkev. Tvoja ljubezen je z božjo vero narod krepila in tolažila. In iz studenca tvoje milosti narod vsekdar zajem-Ije moč, da se rešuje nizkih strasti in vzdiguje k lepoti poštenja. Sprejmi našo nepreklicno zvezo: odpovemo se vsemu, kar obsoja tvoja pravičnost, ljubimo vse. kar je ljubo tebi. obžalujemo vse, kar je tebe žalilo. Kraljuj nam! Kraljuj našemu razumu z resnico svetega evangelija, kraljuj naši volji z lepoto kreposti, kraljuj našemu srcu z lepoto svoje božje ljubezni... Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Sprejmi za svoje vse naše družine, naše občine, vse pokrajine, vso domovino: posvečen bodi tebi ves narod!« (V. katoliški shod v Ljubljani 1923, str. 44.) Na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja hočejo zastopniki raznih narodov slaviti Kristusa Kralja, njegovo moč in njegovo oblast, ter iskati pota, da bi v tej dobi, ko pljuska tudi ob čol-niček našega naroda valovi brezhoštva, zakralje-val Kristus v naših dušah, v naših družinah, v naših občinah in pokrajinah, v vsej naši domovini, v vsem našem zasebnem in javnem življenju, v vsem našem kulturnem in socialnem delovanju. Kristus naj bo naš Kralj, ki se ga držimo v naših mislih, naših željah, naših dejanjih vselej in povsod. Kristus in samo Kristus bodi naše geslo! Nanj hočemo misliti, zanj hočemo delati, zaradi njega se žrtvovati, ker on to hoče in kakor on hoče. V našem mišljenju, življenju in delovanju ne sme biti nič šepanja na dve strani, nič omahovanja med Kristusom in Belialom. Ne smemo biti taki, kakor tisti pastirčki, ki so imeli na paši lep ogenj; preden pa so odšli zvečer domov, so vrgli od ognja goreč ogorek proč za hudega duha, da bi še tudi ta imel svoj ogenj. To je žalostna podoba sodobnega polovičarstva. Iz tega polovičarstva, iz tega šepanja na dve strani, se norčujejo celo moderni pogani. Ti ne verujejo v Boga in se ne drže v ničemer božjih zapovedi, so celi, zavedni in dosledni pogani. Sodobne katoličane pa imenujejo šepajoče katoličane, ker šepajo na dve strani, omahujejo med Kristusom in poganstvom. S krstnim listom in morebiti tudi z usti, molitvijo, obiskovanjem cerkva, izpovedujejo vero v Boga, v Kristusa, s svojimi deli pa ga tajijo, živijo kot pogani, moleč malike poganske javnosti, pregrešnih strasti, oderuškega zatiranja svojega bližnjega. Tako polovičarstvo, tako šepanje na dve strani obsoja Sveti Duh v skrivnem razodetju (3, 15-16) i ostrimi besedami: »Poznam tvoja dela. da nisi ne mrzel ne gorak 0. da bi bil mrzel ali gorak! Tako pa, ker si mlačen in ne gorak ne mrzel, te hočem pljunili iz svojih ust.« Kongres Kristusa Kralja hoče odpraviti tako nedoslednost, tako neodločnost, tako površnost, tako šepanje na dve strani. Pri mednarodnem evharističnem kongresu v Rimu leta 1922 je pri slovesni procesiji strumno korakala tudi mlade-niška organizacija z zastavo, na kateri je hil napis: »Christo o Morte« — Kristus ali smrt! To jim je pomenilo: rajši umreti kot Kristusa zatajiti. Tako odločnost hoče učiti kongres Kristusa Kralja. »Kristus ali smrti naj hi imel za geslo vsak človek, vsaka družina, vsako društvo, vsaka šola. vsaka občina, vsaka pokrajina, ves narod, da hi vsa domovina lahko ne samo z usti, ampak tudi i dejanji vedno in povsod izpovedala: »Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospodujk Danes se pripelje na kongres papežev odposlanec kardinal-legat Hlond, nadškof poznanjski na Poljskem. Na državno mejo, kjer bo prvi sprejem, pride kardinal-legat z dopoldanskim brzovlakom. Do meje mu gresta nasproti v imenu pripravljalnega odl>ora dr. Tine D e b e I j a k , v imenu železniške uprave pa svetnik Anton Rasperger. Legat pride v Maribor ob 13.16. Tam bo slovesni sprejem. Kardinala-legata pričakujeta jugoslovanska člana papeževega spremstva prelata dr. Matija Slavič in Tomislav Pracny. Oba se pridružita legatovemu spremstvu. Kardinala-legata bo na to v imenu vlade pozdravil ban dr. Marko Natlačen, ki mu bo predstavil navzoče odlič- Ljubljana, 27. julija. VI. Mednarodni kongres Kristusa Kralja je v polnem razmahu. Prireditve in zborovanja potekajo v znamenju resnega, odgovornosti polnega dela, pa tudi v ozračju nad vse iskrenih manifestacij, ki dajejo vsemu kongresu pečat toplega krščanskega čustvovanja in neprisiljene bratske vzajemnosti katol. narodov sveta. Zlasti snočnje »zborovanje narodov« v frančiškanski dvorani, kjer so zastopniki skoraj vseh na kongresu zastopanih narodov izrekli svoje pozdrave kongresu in navezali nanje tudi ognjevita programatična izvajanja, je bilo veličastna manifestacija pravega krščanskega bratstva med narodi sveta. Še danes si utegnil slišati ljudi, ki so sijočih obrazov obnavljali spomine na snočnji večer, ki jim bo ostal za zmerom v toplem spominu. Ljubljanske ulice nudijo od dneva do dneva pestrejšo sliko. Zdaj že ni več hiše, ki bi ne imela izobešene zastave, ni trgovine, ki ne bi po svojih najboljših močeh ene svojih izložb spremenila v košček svetišča s sliko ali kipom Spored za dne 28. julija Predmet zborovanja: Svet za Kristusa 7 V stolnici maša s pridigo v italijanskem jeziku. 9—12 V. zborovanje v Unionu: »Laik v cerkvi«. Predava: Univ. prof. dr. Swieiawski. Lwow (poljsko) sopredavatelj: Hans W i r i, Luzem (nemško). 15—17 VI. zborovanje v Unionu: »Sodelovanje laikov pri verskem preporodu«. Predava: P. Bangha, S. J., Budimpešta (nemško). Sopredavatelj: dr. 2 i t -k o Stanislav, odvetnik, Ljubljana (slovensko). 17.30 Na glavni postaji sprejem Njeg. Emin. kardinala - legata H I o n d a . nadškofa gnezenjsko - poenanjskega. prim. Poljske. 20.30 Slavnostno zborovanje v Unionu, nike in bo ž njim obšel častno četo. Na lo sledita pozdravna nagovora dr. Natlačena in škofa dr. To-mažiča. V posebni kolodvorski čakalnici se bodo kardinalu-legatu poklonila zastopstva. Iz Maribora odhaja posebni vlak ob 15. uri. Vlak se do Celja, kamor pride ob 16.04, ne ustavi. V Celju bodo kardinala-legata pozdravili in sicer celjski opat Peter Jurak. celjski župan, poveljnik mesta in zastopniki oblastev ter katoliških organizacij. Vlak odhaja iz Celja ob 16.19 in se do Ljubljane ne ustavi več. Posebni vlak pride na ljubljanski kolodvor točno oh 18. Tamkaj bodo kardinala-legata pozdravili ljubljanski škof dr. Gregorij Kristusovim, okrašenega s cvetjem, zelenjem in lučmi. Od najbolj razkošnih izložb, ki si jih morejo dovoliti le največje trgovine, pa do preprostih, ki pričajo, da je mogoče tudi s preprostimi sredstvi, pa z dobrim okusom pripraviti spodobno dekoracijo, imaš priložnost videti, ako hodiš po ljubljanskih ulicah. Inozemski gostje, ki si ogledujejo Ljubljano, ne morejo prehvaliti dostojnega verskega Čuta ljubljanskih trgovcev, ki so za našo versko manifestacijo Ljubljani dali res lepo in občudovanja vredno lice. Mnogo je tudi že hiš v Ljubljani, ki so okrasile z venci in rožami ter krščanskimi emblemi svoja pročelja. Prav gotovo jih bo v glavnih dneh kongresa še več. Ljubljanske ceste in ulice pa so tudi od dneva do dneva, od ure do ure živahnejše. Na vsak korak srečuješ ljudi s svetlimi kongresnimi znaki na prsih, ki jim na prvi pogled vidiš, da so tujci. Z zanimanjem si ogledujejo slovensko prestolnico in ne varčujejo s pohvalo, ako jih pobaraš, kako jim je všeč pri nas. Informacijska pisarna je dobro organizirala svojo službo, ki naj dragim gostom nudi prijetnejše in zanimivejše bivanje v našem mestu: Na vseh križiščih in vogalih stojijo mladi fantje in dekleta, ki imajo na rokavih trakove z napisi »Informacije«, na prsih pa trakove z oznakami tujih jezikov, v katerih morejo nuditi jezikovno pomoč gostom. Prav čedno je število te mladine in gostje se čudijo, da je v Ljubljani toliko mladih ljudi, ki obvladajo tuje jezike. Novi odlični gostje so prišli v Ljubljano Ni skoraj vlaka, ki se na svoji poti iz inozemstva v našo državo ustavi v Ljubljani, da ne bi pripeljal kakšne skupine inozemskih udeležencev našega kongresa. Od visokih cerkvenih dostojanstvenikov so danes prispeli v Ljubljano pariški pomožni škof Beaussard, o čigar sprejemu poročamo na drugem mestu, popoldne ob 1 pa sta prispela reški škof dr. Hugo Camozzo in senjski škof dr. Viktor Burič. Tudi slednja dva visoka gosta so na kolodvoru sprejeli in pozdravili zastopniki kongresnega odbora. Jutri zjutraj ob R o i m a n , poljski poslanik Roman P e m -b i c k y , mestni župan dr. Adlešič. poveljnik dravske divizije general Dragan štela no v ič in podban dr. Majcen. Kardinal bo obšel častno četo, nakar mu bo želel dobrodošlico ljubljanski župan dr. Adlešič. S kolodvora se kardinal-legat v spremstvu bana dr. Natlačena in z drugimi odličniki v avtomobilih (1. policija, 2. škof dr. Rožinan in predsednik kongresa dr. Pitamic, 3. kardinal-legat in ban dr. Natlačen, 4., 5., 6. spremstvo, 7. in 8. člani kongresnega odbora, 9. policija) odpelje na Marijin trg. kjer bo slovesni cerkveni sprejem, ki se ga udeleže zastopstva vseh katoliških organizacij, vsi domači in tuji odličniki. Po r>ozdravu je sprevod v stolnico, kjer ho »Te Dcum* in se bodo prebrala papeževa pisma o imenovanju kardinala-legata. Zvečer je v Unionu slavnostni večer na čast kardinalu-legatu. Kraljica Marija v Sloveniji Ljubljana, dne 27. julija 1939. Noro) je dopotovala v Slovenijo, kjer se že nahaja kralj Peter II., tudi njegova mati kraljica Marija. Dvorni vlak se je za nekaj minut ustavil v Ljubljani. Dvorni vlak je privozil na postajo ob 19.47 ter je že oh 17.50 odpeljal proti Bledu, kamor kraljica potule. Na kolodvoru je bil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Kakor smo z velikim iskrenim veseljem pred nekaj dnevi pozdravili kralja Petra in izrazili radost slovenskega naroda, da bo med njim preživel nekaj tednov počitnic, tako tudi dnnes prisrčno pozdravljamo njegovo vzvišeno mater, ki jo spoštuje in ljubi sleherno slovensko srce. Želimo ji, da bi med nami preživela srečne dneve, obdana, kakor ona sama ve, od ljudstva, ki ji jc od srca vdano. 7.40 pa se pripelje v Ljubljano apostolski nuncij iz Belgrada msgr. Hector Felice. V teku noči in današnjega dneva so prispeli med drugimi Udi zastopnik barskega Škota in primasa srbskega dr. Jakob Vresk. zastopnik škofa gy6rškega iz Madžarske Štefan Tdnz, iz Švice pa je prispel kanonik Mihael \Vagner kot zastopnik škofa iz St. Gallena. Včeraj pa je že prispela na kongres skupina Belgijcev, davi ob pol 7 z brzovlakom pa mogočna skupina Poljakov, ki jih je na postaji pozdravil zastopnik kongresnega odbora pro-vincial p. dr. Grarijnn Heric. Popoldne pa se je pripeljala v Ljubljano skupina visokošolcev in visokošolk, zastopnikov poljskih katoliških akademskih organizarij. Beneški patriarh je že prišel Na kongres je prišel tudi beneški patriarh nadškof kardinal P i a z t a. Za časa svojega bivanja v Ljubljani bo stanoval v župnišču kar-uieličaiiskega samostana na Selu. Ljubljana vsa praznična Pri kitajskem škofu msgr. Cengu Pod njim delujejo Slovenec p. Kerec in 4 slovenske šolske sestre Najdaljšo pot na kongres v Ljubljano je gotovo napravil kitajski škof Damijan Črn g, ki je odšel na pot ie 11. aprila in je pretekli torek — 25. julija — prišel v Uenovo, odkoder se je takoj na|H)til v Ljubljano, kjer je v salezi janskem zavodu na Rakovniku našel prvi mirni kotiček. Toda tudi ta kotiček ni bil dolgo miren, ker 58-letni škof je še ves živ in ni kongresne prireditve, ki se je ne bi udeležil, poleg tega pa obiskuje še druge [>rireditve in razstave, da ]e ves božji dan na nogah. V kratkem času svojega bivanja med Slovenci hoče do dobra spoznati našo ožjo domovino, ki mu je dala prvega sodelavca za njegov prostrani mieijon v osebi p. K e r e r a. Zato ga je težko zalotiti pri oddihu, ker ga ne pozna. Je niaibne, mišičaste postave, živahnih oči. ki se najbolj razžive, ko govori o silnem idealizmu, s katerim njegovi sodelavci orjejo ledino v njegovem misijonu. Včeraj pojx>ldne pred zborovanji je obiskal razstavo cerkvene umetnosti v uršulinskem samostanu, kjer se je živo zanimal za vse razstavljene umetnine, zlasti za moderne vezenine v slovenskem slogu. Po ogledu razstave se je dalj časa zadržal v samostanski govorilnici, kjer je samostanski družini podelil svoj blagoslov, nato pa se je vpisal v spominsko knjigo. Zanimivo ga je bilo gledati, s kako ročnost io je slikal kitajsko pisavo in jo v nekaj trenutkih nabral v izrek: >V spomin — Damijan Č e n g.< Tu je sprejel tudi našega urednika in mu opisal stanjo v njegovem misijonu, ki ,'e še pojiolnonia novo j>olje. Ko je bil prvd štirimi leli menovan za apostolskega prefekta v f1 a n g -t u n g u , se je ustrašil velike naloge. Preden je sprejel težko nalogo, se je oiirnil na misijonarja Kereca in šele, ko mu je ta obljubil, da gre z njim In da se bo posvetil novemu delu, se je dokončno odloČi! in spre;el. Takrat v misijonu ni bilo nič, ne katoliških šol, ne cerkva ali hiš za milijonarje, glede bolnišnic žalostno odkima z glavo, češ da o tem ni rovora. Potom misijonarja Kereca je dobil v svojo Skotijo slovenske šolske sestre ii Slovenske Bistrice, samo štirj sicer, toda te so si takoj pridobile splošno naklonjenost med vsem prebivalstvom, zlasti s tem, ker so se najprej posvetile bolnikom. (Kn sam jih je v začetku po tri ure na dan učil kitajščine. Pravi pa, da se Jugoslovani silno hitro natiče tega jezika in pisave, mnogo hitreje kot pripadniki drugih narodnosti. Sestre so bile misijonu najbolj potrebne kot učiteljice kitajske mladine. »Dobre učiteljice - dobra družina,« pravi in svetosti družine posveča prav v smislu krščanskega nauka in kitajske tradicije največjo pozornost. Ker je prav iz na3o domovine dobil tako veliko pomoč v svojem misijonu, mu je zelo pri srcu, zlasti je hvaležen škofoma dr. Rozmanu in dr. Tomažičti, za katera se je zanimal takoj ob svojem prihodu na Rakek. Kitajske oblasti so katoliškim misijonom zelo naklonjene, ker se je prav v sedanjem za Kitajsko tako bridkem času izkazalo, kako ozko je katoliška duhovščina jiovezana z narodom. Če-j»rav katoliški milijoni nimajo na razpolago veliko ljudi, zlasti ne v njegovem mieijonu, kjer se orje ledina, pa vendar ustvarjajo javno mnenje, ki katolištvo čimdalje bolj eprejema vase. V njegovem misijonu delujejo p. Keree, štiri slovenske šolske sestre in 9 domačih kitajskih duhovnikov — to je vse. Ogenj mu zagori v očeh, ko govori o silni ljubezni, s katero se vsi ti v pravem krščanskem bratstvu posvečajo nesebičnemu delu. da bi tudi njegovemu narodu kdaj v polni meri zasijala Luč resnire. Ce še vemo, da je ta škof vso dolgo pot potoval v tretjem razreda, da se bo v *ctjem razredu vračal nazaj med svoje, vemo vse znamenitosti o njem in vemo, koliko žrtev je treba za božje kraljestvo na zemlji. Ko se je poslovil od ss. uršulink, je v spremstvu ravnatelja dr. Blatnika in dr. Z a m j e -n a odšel na razstavo komunistične propagande v Španiji v Akademski dom, ki ga je zelo globoko dojmila. Španija je od Kitajske zelo daleč, tu pa je — kakor je dejal — dobil novo 6liko o vsem, kar je na Španskem bilo. Po ogledu razstavo so ga akademiki povabili medse in mu postregli s pravim misijonskim prigrizkom — malinovcem in kruhom. Očividno vesel katoliške družbe se je poslovil od mladega rodu, ki v njem vidi živ dokaz katoliškega mednarodnega občestva. Odšel je na zborovanje v Unionu, v Sloveniji pa ostane nekako do srede avgusta. Rdeči strup »Delavska Politika«, eden najbolj strupenih listov v Jugoslaviji, ki vseskozi bojkotira prizadevanja vlade tako z ozirom na zunanjo politiko, v kateri zavzema skrajno bojevito stališče ljudske fronte«, kakor z ozirom na naše notranje razmere, ki bi jih marksisti radi strmoglavili v prid framasonske diktature, je prinesla notico o kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, ki jo je moral državni pravilnik za polovico skrajšati. Vendar je ostalo strupeno želo, češ, da bo kongres, kakor prijiovedujejo, stal okoli tri milijone dinarjev. Dasi smo prepričani, da kongres niti od daleč toliko ne bo stal, ljudstvo pa okrepil moralno in narodno, se zaenkrat nočemo z »Delavsko politiko« o tem prepirati, pač pa jo vprašamo, koliko stotin milijonov so stali vsi kongresi rdeče intomacio-nale, od katerih ni imelo jugoslovansko delavstvo prav nobenega, ne gmotnega, ne moralnega prida, ampak samo ogromno škodo, ki jo povzroča revolucionarna miselnost mednarodnega marksizma, rušilca vseh krščanskih in narodnih kulturnih vrednot. In vsa ta ogromna vsota je šla iz žepa proletarcevl Ni razloga, da bi se sporazum ne sklenil kmalu Tudi »Obzor« se peča v uvodniku Od 2."i. t. m. z vprašanjem, kdaj bo sporazum s Hrvati sklenjen in podpisan in izraža svoje prepričanje, da je trditev, da moremo pričakovati podpis sporazuma v najkrajšem času, bliže resnici nego pesimistični glasovi. Saj vemo, pravi »Obzor«, da je doseženo načelno soglasje o temeljih sporazuma, zaradi česar je čisto logično, da ga lahko že kmalu začenjamo uresničevati v praksi. Noben razumen Hrvat, pravi »Obzor«, ne pričakuje, da bi se sporazum kar čez noč v celoti izvedel. Če je temelj sporazuma sprejet in gotov, ne more biti več takih težkoč, da bi se sporazum zavlačeval. Proti temu govorijo tudi psihološki razlogi, ker hrvatski narod po tolikih letih ne veruje več besedam, katerim ne sledijo dela. Naj gledamo sedanji položaj s kakršne koli strani, v vsakem oziru se nam vsiljuje zaključek, da ni nobenega upravičenega razloga, da bi se sporazum ne sklenil v najkrajšem času, nakar se bo začelo postojmo realiziranje novih odnošajev med Hrvati, Srbi in Slovenci na podlagi narodne individualnosti vseh treh sestavnih delov države, katerim je priznana popolna enakopravnost. »Hrvatski dnevnik« o miselnosti Hrvatov Dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik«, pri-laSa 27. t. m. uvodnik ki je važen z ozirom na niselnost v sedanjem momentu. »Hrvatski dnevnik« obrača pozornost svojih čitateljev na pisanje inozemskega tiska, ki želi, da bi se Jugoslavija čimpreje uredila na podlagi sporazuma s Hrvati. Pri tem 6e opaža, pravi »Dnevnik«, da nekateri inozcmci smatrajo to vprašanje kot manjšinsko vprašanje, kar pa je seveda popolnoma zgrešeno. Zato jc treba ponoviti, da Hrvatic v 21. letu jugoslovanske države stojijo na istem stališču, na katerem so stali, ko ie bila Jugoslavija osnovana: da ne sprejemajo edinstva v smislu vseh prejšnjih režimov, ker se je izkazala, da je zgrešeno Narodno edinstvo more pomenili samo složen nastop Srbov, Hrvatov in Slovencev, kadar gre za skupne koristi in za skupne gmotne in moralne dobrine države, nikakor pa ne zahteva žrtve lastne narodne individualnosti. Kar pa se tiče državnega edinstva, ni istovetno s centralizmom, ker vidimo, da je državno edinstvo obvarovano tudi tam, kjer so države urejene na zvezni podlagi. Hrvati smatrajo, da »o samostojen narod, ki se kot tak, to je z vsemi pravicami samostojnega naroda razgovar-ja s srbskim narodom kot sebi enakopravnim narodom. Medsebojno povezanost, ki ji pravijo nekateri edinstvo, vidijo Hrvati v skladu med skupnimi koristmi in med zaščito posebnih narodnih interesov na drugi strani, ker bodo Hrvati znali za svoje lastne potrebe in koristi najbolj skrbeti sami in obenem spoštovati tiste koristi, ki «o skupne vsem trem narodom, sestavljajočim našo državo. Torej hrvaško vprašanje ni nobeno manjšinsko vprašanje, ampak vprašanje pravic enakopravnega naroda, ki je pripravljen na sporazum, nikakor pa ne na diktat. Če so ponekod Hrvati pomešani s Srbi, to nikakor ne izključuje oblikovanja ene hrvatske narodnopravne enote, ker bo pač državna skupnost skrbela za one Hrvate, ki se bodo nahajali izven hrvatske edinice, prav tako kakor sc bo brigala za Srbe, ki bodo v hrvatski edi-nici. Nova ureditev države mora služiti ustanovitvi in krepitvi novega duha, ki bo navdihoval vse tri narode v Jugr/slaviji. To je edina pot, ki nas bo vodila do moči, ugleda in spoštovanja ne samo v medsebojnih notranjih odnošajih. ampak tudi v odnošajih naj>ram tujim narodom in drža-v,tw _ Tako dr Mačkovo tflasilo. Sestanek Molotov-Strang Francoski tisk napoveduje sporazum Pariz, 27. julija. AA. Havas: Molotov se je danes popoldne sestal s Strangom, Naggvaroni in Seedsom. Pariz, 27. julija. A A. Havas: Listi se zelo obširno bavijo z moskovskimi pogajanji in z zadovoljstvom ugotavljajo, da ta pogajanja sedaj dobro napredujejo. *Petit P ar i a i en* pravi, da je vest, po kateri je treba v najkrajšem času pričakovati za-ključitve trojnega sporazuma, naredila najgloblji vtis v mednarodnopolitičnih krogih. »Imamo mnogo razlogov, da se tega veselimo, kajti čim bo ta sporazum sklenjen, bodo vsi tisti, ki so željni avantur, vedeli vnaprej, s kolikšno nepremagljivo nasprotno silo bodo imeli 0|>raviti.< »JnurnnU pristavlja, da sta Pariz in London očividno na novo odjenjala v korist sovjetskega stališča s tem, da sta pristala, da se v najkrajšem času začno tudi razgovori zastopnikov generalnih štabov treh velesil. Razume se, pristavlja pisec, prvi vsem tem, da se bodo razgovori vojaških strokovnjakov začeli takoj, čim se sklone politični sporazum. Kar se tega sporazuma tiče, je preostalo samo to, da se reši vprašanje točne opredelitve pojma posrednega napada. V tem pogledu sta dobila predstavnika Velike Britanije in Francije v Moskvi nova navodila. Lahko se reče, da dopuščajo razgovori v Moskvi zelo ugodne naj>ovedi o končnem izidu pogajanj. »Figaro< prinaša poročilo svojega londonskega dopisnika, ki med drugim pravi, da bo po mnenju angleških političnih krogov imel angleško-francosko-sovjetski sporazum predvsem velik psi- hološki pomen. S tem v zvezi poudarja dopisnik, da so predstavniki angleške levičarske opozicije često zastopali stališče, da jamstva, ki jih je Velika Britanija dala Poljski in drugim vzhodnoevropskim državam, nimajo nobenega večjega praktičnega pomena, če se ne naslanjajo na sporazum med Londonom in Moskvo. Dopisnik pravi dalje, da dokazuje izredno zanimanje, s katerim so nekatere velesile spremljale potek moskovskih pogajanj, kakor tudi napori nekaterih velesil, da bi prišle v ožji stik z Moskvo, kolikšnega pomena bo moskovski trojni sporazum. London, 27. julija, b. Ves jutranji tisk se zelo pohvalno izraža o poteku moskovskih pogajanj. »Manchester Guardian« piše o posledicah, ki bi jih imel sprejem britansko-francoskega predloga od Sovjetske Rusije. List omenja, da se bo Francija bavila samo z vojnimi, Anglija pa s pomorskimi vprašanji. Generalštabna pogajanja v Moskvi bodo vsekakor hud opomin Berlinu. Za l>rimer vojne bi sovjetsko brodovje imelo veliko vlogo, ker bo znaten del nemškega brodovja držalo v šahu v Vzhodnem morju in tako oslabilo njegovo moč v Severnem morju. Sovjetska Rusija bi lahko okrepila brodovje zapadnih velesil s podmornicami in križarkami. S svojo silo na morju in v zraku bi Sovjetska Rusija lahko istočasno ublažila tudi pritisk Nemčije na Romunijo. Generalštabni razgovori v Moskvi bodo imeli tudi velik psihološki učinek na Turčijo in balkanske države. Ves franroski jutranji tisk pričakuje, da bo pakt v najkrajšem času podpisan in sedanja pogajanja v Moskvi spremlja z največjim zadovoljstvom. Ameriško svarilo Japoncem Roosevelt je odpovedal trgovinsko pogodbo, da bi mogel groziti z zaporo izvoza surovin in orožja Čankajšek: Kitajska se v borbi za svobodo ne Washington, 27. julija. AA. Havas. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt in zunanji minister 11 u 11 sta sklenila odpovedati trgovinsko pogodbo z Japonsko iz leta 1911. po sklepu senatnega odbora za zunanje zadeve, da se preloži razprava o zakonskem jired-logu Vanderberga, ki jc zahteval odpoved omenjene pogodbe. Prvi vtis te odjKivedi je ta, da Zedinjene države opominjajo Japonsko naj ne dvorni o stališču Zedinjenih držav, ki bi se dalo po včerajšnjem sklepu odbora za zunanje zadeve mogoče napačno tolmačiti. Istočasno, ko je zun. minister Cordell II u 11 sporočil odpoved japonskemu odpravniku jx)slov v VVashingtoriu Jakiširu Su-n i je tudi ameriški poslanik v Tokiu Duma n predal noto o odopvedi japonskemu zunanjemu ministrstvu. V \Vashingtonu se posebno naelaša dejstvo, da je odpoved politični korak vlade Zedinjenih držav. Omenja se, da se odpoved te trgovinske pogodile, ki se je izvršila iz PQlitičnih pobud, ne da jwi mer jati z nobeno dosedanjo ameriško od-jKivedjo trgovinske j>ogodbe. Ministrstvo za zunanje zadeve v NVashingtonu je hotelo s tem dokazati, da imajo Zedinjene države brez ozira na politiko, ki io izvajajo druge države na Kitajskem tudi v bodoče pravico odprtih vrat. Zedinjene države s tem jasno opominjajo Japonsko ter jo opozarjajo na ukrepe, ki hi jih vlada lahko izvedla proti državi, ki bi dovolila incidente, kakor so se dogodili minuli teden, ko so trpeli škodo ameriški interesi, kakor je to bil tudi primer pri blokadi Kantona, kjer so številni ameriški državljani pretrpeli škodo. Toda predno Ito ameriška vlada začela izvajati politiko sankcij ter zakon o prepovedi izvoza orožja in voinetra materiala na Jaj»onsko. ima Japonska še šest mesecev časa spremeniti svojo politiko na Kitajskem napram Zedinjenim državam. Namen tega sklepa je čimbolje zaščititi ameriške interese. Odj>oved trgovinske jx>godbe stopi v veljavo v 6 mesecih. Kongresu ho na ta nnčin omogočeno razpravljati v predstoječem zasedanju o vprašanju izvoza snrovin na Japonsko. Ministrstvo za zunanje zadeve je smatralo pogodbo ta oviro za izvajanje zakona o prepovedi iivoza si-rorin na Japonsko, vsebovano v nedavni resoluciji senatorja Pittmana. Veselje na Kitajskem Čungking. 27. julija. A A. Reuter. Vesf. da so Združene države sklenile prekiniti trgovinske zveze z Japonsko, so v Cungkingu pozdravili z velikim navdušenjem- bo ustavila pred nobeno silo Čungking, 27. julija. AA. Havas. Maršal Čang-kajšek je objavil članek, v katerem pravi, da noben inozemski pritisk ne bo vplival na odpor kitajske armade. Ako druge države sklepajo sporazum z Japonsko, bo imelo to samo to posledico, da se bo Kitajska še odločnejše borila ter na koncu prehredla vse težave. Naša borba, pravi Čangkajšek, je sveta borba za obstoj države. Mi se bomo proti Japonski borili z lastnimi silami. Želeli smo, da nas prijateljske države podprejo, toda ako te podpore nc bo, se bomo borili sami. Ne bomo priznali nobenih sporazumov tujih sil, ako gre pri tem za kitajske interese. Kitajska se v borbi i«i svojo neodvi. dr. Janko Gol jas, svetnik zu.ianjega ministrstva v spremstvu g. dr. Matiča, sekretarja protokola. Razstava sodobne cerkvene umetnosti Ljubljana, 28. julija. Danes dopoldne je knezoškof dr. Gregorif Rotman odprl razstavo sodobne cerkvene umetnosti pri uršulinkah na Kongresnem trgu. K otvo-litvi so prišli med drugimi številnimi gosti tudi belgrajski nadškof dr. Ujiil, djakovski ikof Aika-movii in podpredsednik stalnega odbora za kongrese Kristusa Kralja kanonik g. dr Friderik Mack. Navzočen je bil tudi predsednik Narodne galerije dr. Windischer. Pozdravne besede je spregovoril stolni dekan dr. Kimovec, ki je govoril o pomenu cerkveno umetnosti, ki daje izdelkom in predmetom, ki se potrebujejo v cerkvi, notranjo vsebino in prikladno obliko za porabo. Razstava naj pokaže najlepše izdelke sodobne slovenske cerkvene umetnosti. Naprosil je g. knezoškofa dr. Rožmana, naj odpre razstavo. G. knezoškof dr. Gregorij Rozman je nato odprl razstavo z željo, naj bi zlasti tuji gostje iz zamejstva prišli na tej razstavi do prepričanja, da ima naš mali slovenski narod bister um in dobro srce, ki mu pomagata ustvarjati umetnine v slavo in čast božjo. Visoki gostje so si nato ogledali razstavo, ki je v štirih velikih učilnicah, v katerih so razstavljena cerkvena oblačila, cerkvene posode, slike, kipi, cerkvena okna itd. Popoldne si je ogledal razstavo tudi kitajski škof Čeng Damjan. Katoliškim dijakom Dijaki kongreganisti vseh l|ub« ljanskih srednjih šol se udeleže sprejema papeževega legata Nj Eminence kardinala Hlonda danes ob 5 na Marijinem trgu enotno oblečeni (modre ali vsaj temne dolge hlače, bela srajca, modra ovratnica). Ovratnice in pasovi so na razpolago danes ob 11 v sobi kongregacije Zgodnje Danice v Vzajemni zavarovalnici (dvorišče) tudi za kongreganiste, ki ni60 člani Zgodnje Danice. V nedeljo 30. julija ob 2 popoldne se vsi udeleže slovesnega sprevoda. Zato se zbero četrt ure prej, torei ob tri četrt na 2 na začetku Fiignerjeve (Škofje) ulice blizu sv. Petra mo«tu (ob Pollakovih hišah) pri svojih zastavah. Tudi dijakinje kongreganistinje se udeleže spreiema papeževega legata v petek ob 5 na Marijinem trgu, v nedeljo ob 2 pa slovesnega sprevoda e svojimi zastavami. Zbirališče za sprevod je na ev. Petra nasipu pri Zmajskem mostu. četrtinska voznina za mariborski festival Belgrad. 27. julija. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo četrtinsko vožnjo za vse udeležence'- festivala narodnih plesov, ki bodo 5. in 6. avgusta v Mariboru. Ta popust velja za proge na ozemlju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, in sicer za odhoid od 4. do 6. in Za povratek od 5. do 7. avgusta. Prav tako je mini« strstvo odobrilo polovično voznino za vse udeležence finalnih teniških tekem v Zagrebu, ki bodo 28., 29. in 30. julija. Tenis v Zagrebu Zagreb, 27. julija. AA. Danes so bili ob 12 v hotelu Explanade izžrebani pari za tekmovanje za Davisov jx>kal med Nemčijo in Jugoslavijo. Žrebanju sta prisostvovala zastopnika nemške in jugoslovanske teniške zveze ter kapitana obeh moštev. Prvega dne, to je jutri 28. t. m., bosta igrala sledeča para: Gdpfert proti Punčecu in Henkel proti Mitiču. Naslednjega dne, to je v soboto 29. t. m. se igra igra v parih in sicer Henkel-Menzel proti Punčecu-Kukuljeviču. V nedeljo pa nastopajo spet jxwamezniki, in sicer Gopfert proti Mitiču ter Punčec proti Henklu. Moštvi imata po tekmovalnih predpisih za Davisov pokal pravico, da najkasneje eno uro pred pričetkom tekme zamenjala ali spremenita sestav svojih moštev. Osebne novice Belgrad, 27. julija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog ministra za socialno politiko sta napredovala za šefa oddelka drž. bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani v 4-1 dr. Alojzij Zalokar, za upravnega uradnika 7. skup Splošne drž. bolnišnice v Ljubljani Ivan Adamič. Za asistenta v državnpm zdravilišču v To-polščici v 7. skup. dr. Svetolik Bužinovič, dosedaj asistent Splošne bolnišnice v Belgradu. Belgrad, 27. julija m. Za šefa oddelka državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani je napredoval dr. Alojzij Zalokarv 4. pol. skup. 1. stopnje; za administrativnega uradnika 7. pol. skup. pri splošni državni bolnišnici v Ljubljani pa jo napredoval Ivan Adamič. Belgrad. 27. julija, m. Upokojeni so: svetnik Leopold pri oddelku mer pri okrajnem načelstvu v Celju; Fridl Leopold, višji poštni kontrolor v Celju; Job Ana. višja poštna kontrolorka v Ptuju; Vodopivec Ludvik, poštni inšpektor v Mariboru. V 3. pol skup. 1. stopnje je napredoval pri poštnem ravnateljstvu v Belgradu dr. Franc Ra-potec. Belgrajske novice Šahae. 27. julija, m. V kemični tovarni »Zorka« je eksplodirala cev in je žveplena kislina pobriz-gala dva delavca, ki so ju morali prepeljati v bolnišnico. Sarajevo, 27. julija, m. V Sarajevo je prispel minister dr. Džafer Kulenovič, ki bo ostal tam nekaj dni. Drobne novice Dunaj. 27. julija. AA. DNB: Dr. Vilhelm Wolf, zadnji avstro - ogrski zunanji minister, se jo danes ubil pri avtomobilski nesreči, ki se je dogodila blizu St. Poltena. Na avtomobilu je namreč počila os, nakar se je voz zrušil v pre-pad. Z Wolfom vred se je ubil tudi šofer. Dunajska vremenska napoved: oblačnost se bo zelo hitro menjavala, večinoma sončno, nekoliko boljše vreme, toplotno stanje se nc bo mnogo spremenilo. Zagrebška vremenska napoved: Jasno z lokalnim poslabšanjem. hladneje. Bueno* Aires, | v 11 i i 1030. V času tako silne duhovne stiske mora pač biti radostno vsako krščansko srce ob preveliki misli Kristusovega kraljestva. Silne so razdalje, ki nas ločijo, ali druži nas ta velika misel, prav kakor nas druži sonce na nebu, ki ga gledamo prav tako kot Vi, ki ste na drugi strani zemlje. V mislih smo z Vami v teh velikih dneh, v molitvi Vas podpiramo ne le mi Slovenci, temveč tudi mnogo drugih plemenitih in gorečih duš, ki so v teh dneh darovale v velike kongresne namene mnogo molitev in svetih obhajil in tudi skritih žrtev. Pa tudi na zunaj hočemo manifestirati skupno z Vami in nedopovedljivo veličino skupnosti krščanskega sveta. Dne 30. julija bomo tudi mi praznovali pomembno svečanost v združenju s kongresom. V eni največjih buenosajreških cerkva bomo inifli slovesno sveto mašo, pri kateri bodo naši pevci zapeli, pri kateri bo mnogo tisočev vernikov zbranih in bomo tudi tukajšnji javnosti predložili to veličastno misel Kristusovega kraljestva. Sprejmite torej z našimi pozdravi tudi naše sodelovanje na način, ki rvam je mogoč, kot naš prispevek k velikemu delu, ki se vrši v naši ljubljeni beli Ljubljani. Vas pozdravljajo Slovenci iz Argenline. Škofje med iborov&njem t unionski dvorani. Od leve na desno: dr. Carevič (Dubrovnik), msgr. Mil I* (Moslar), dr. Roiman, msgr. B« — ~ - — .(Pariz), msgr. Ceng (Kitajska), msgr. Kortev (Bolgarija). Slovenska duhovnika Jože K a s t e I i e in Janez U1 a d n i k. na zborovanje načela, toda to še ne zadostuje, potrebna je še čista vest. Načela krščanskega življenja morajo vladati v šoli in katoliška vest bo izvajala večna načela v umetnosti. Krščanska načela morajo vladati v gospodarstvu, kjer mora najprej vladati pravičnost, prav tako pa mora v javnem življenju in gospodarstvu vladati krščanska ljubezen, ki urejuje razmerje med stanovi in rodovi, omogoča medsebojno zaupanje ter sodelovanje na skupnem gospodarskem polju. Tudi v politiki morajo vladati načela praktičnega krščanstva. Država mora biti posebno pravična napram manjšinam, to je tistim malim narodom, ki so zaradi političnih razmer Drugi dan kongresa Kristusa Kralja Obe kongresni zborovanji sta bili sijajno obiskani - Zelo uspela razstava cerkvene umetnosti Drogi dan kongresnih zborovanj se je začel z mašo ob 7 zjutraj v stolnici Že pridiga je podčrtala mednarodni značaj kongresa, saj je stopil na lečo msgr. Jemelko iz Olorauca. K tej pridigi je prihitelo toliko ljubljanskega prebivalstva, da je bila cerkev zasedena prav do zadnjega kotička. Videti je bilo, da je bilo med verniki mnogo Čehov, saj so mnogi vprav ganjeni poslušali besede v materinem jeziku. Govornik pa je v svojem, z globokimi mislimi prepletenem govoru bil tudi razumljiv domačim poslušalcem in je vse potegnil za sebo). Sv. mašo je daroval nato du-hrovniiki Škot dr. Carevič. Ob četrt na deset se je začelo v unionski dvorani kongresno zborovanje, ki je do dna obravnavalo nravni preporod. Dvorana je bila polno zasedena, posebno številno pa so bili zastopani moški la;ki. V lepem številu je prihitela tudi duhovSčina. Od najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov pa so bili navzoči kne-zoškof dr. Gregorij Roitn-an, aleksandrijski škof dr. Michelangelo Nut-ti, kitajski škoi Čench, pariški škof Beaussard-, »oljski škof iz Lublina L G o r a 1, apostolski prefekt iz Soiije K u r t e v , dubrovniški škoi dr. Carevič, križevniški škof dr. Njaradi in mosterski škof M ilič. Zborovanje je začel predsednik dr. Leonid Pitamic z očenašem, ki ga je molila vsa dvorana stoje. Za tem je pozdravil poljskega škofa iz Lublina dr. Ladislava Gorata. Poljski škof je nato v lepih zbranih besedah v poljšči- ni in francoščini sporočil' prisrtne pozdrave kongresu v imenu poljskega' iarftdi in v imenu kardinala Hlonda. Nato je predsednik dr. Pitamic prežel na dnevni red in dal besedo generalnemu vikarju kanoniku M. Q u e n e t u , ki je goVoril o vlogi izobraženstva v kraljestvu Kristusovem. Z zgledi, ki 60 nazorno dokazali, kaj je ustvarilo francosko katoliško izobražen-stvo v zadnjih 50 letih, je podčrtal osnovno misel evojega govora, da je namreč francosko izobraženstvo zcpet našlo pot do .Bog^. V^i poskusi prejšnjega stoletja, ki naj b: prepričali maloverne, da je znanost podlaga V6ega življenja, so se izjalovili in pobijali sami sebe. Le vera je tisti kažipot, ki je privedel številne francoske mislece, pisatelje in znanstvenike do žive resnice. In tako je katolištvo zmagalo nad ma-terializmom, zmagalo pa tudi med izobraženstvom in v znanosti. Za tem je navdušeno pozdravljen stopil na oder pariški pomožni škoi msgr. Rogerij Beaussard, ki je v prekrasnem govoru, v krterem je vžigal z vneto besedo, odličnimi zgledi in globoko zajetimi mislimi, očaral vse poslušalce, tako da so ga večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem. Govoril je o vzgoji novega nravnega rodu in je posvetil svoje besede mladink Vzgoja mladine fe v dobi, ko je izvirni greh tope t zaživel, težka, najtežja naloga. Je pa današnja doba tudi težka za mladino, ki ji grozi toliko nevarnosti. Težko je izbirati mlademu človeku pot v življenje, ko je ob njem vse polno ptrtfepetovalcev, ki ga zapeljujejo z najslajšimi obljubami. Poleg tega je mladina sama s seboj vedno v trdem boju. Občutljiva je, radovedna, vse bi rada sama preizkusila. Cerkev pa je zato poklicana, da čuva in vodi mladina Voditi jo more z duhovnimi vajami, vendar te ne zadoščajo. Vzbuditi moramo v mladini kričanski ponos, vzbuditi v njej zavest, da bo Kristus vedno vladal. Vse to pa bomo mogli doseči pri mladini le, če jo bomo ljubili. Mladina nas tako težko razume. Težko se v svojih letih vživi v starejšega, pa ni treba, da bi bil starejši po letih. Dovolj je, če nekdo le kakor priklenjen sedi na svojem stolu in ne vidi in ne razume življenja okrog sebe, ampak je le zaverovan v svoj, pa naj si bo še tako idealen svet. Se bolj pa moramo ljubiti mladino takrat, kadar gre mladina po svoji poti. Tudi za to imamo še vedno možnosti, da jo privedemo nazaj v Kristusovo kraljestvo. Mlad človek le nerad posluSa. Mlad človek je ko žrebe, kdor bo tekel za njim in ga hotel ujeti, ga bo le plašil. Mirno čakaj, z ljubeznijo zaupaj mlademu človeku in prišel bo sam in po-vedel ga bo4 lahko na boljšo pot. Pri vzgoji mladine pa se držimo načela, da moramo vzgajati mlade apostole Saj je mladina tako delavna, tako požrtvovalna. Vzbuditi moramo v njej le še stremljenje k popolnosti in pripravljenosti za žrtve. In tako bo postal njen vzor Kristus Kralj, la je s križem svet odrešil. To vse pa bomo najlažje dosegli, če bomo organizirali mladina Mladina ima smisel za to. Tako bomo mogli dati mladini občutek obče katoliške zavesti in ji vzbuditi veselje za delo, za Kristusa Kralja. Prav ta-kot kot na sedanjem kongresu, kjer bo toliko mladih src prejelo blagoslov istega očeta. Hvaležno odobravanje je nagradilo izbrane misli ^ovornikove in predsednik dr. Pitamic je združil svojo zahvalo s sporočilom, da bo glavne misli govora v slovenščini Donovil dr. J a n ž e k o v i č , ki je takoj za tem orisal najvažnejše misli iz govora francoskega škofa. Kot sopredavatelj je za tem nastopil ravnatelj Tadej Galdynski iz Poznanja, ki je govoril v poljščini Glavna nit njegovega govora je obravnavala velikansko škodo, ki jo posebno med mladino v moralnem življenju povzroča alkoholizem. Ta moderna bo- lezen družbe in družabnega življenja je posebno nevarna za nas katoličane, ki se te nevarnosti premalo zavedamo. In vendar je alkohol tolikokrat vzrok padcev značaiev. Pionirji ideje treznosti pa so abstinenti. Vendar imajo ti težko nalogo, saj je danes splošno razširjeno mnenje, da alkohol ni tako nevaren. Daljnih posledic alkoholizma pa se premalo zavedamo. Najvažnejši vzrok, zakaj alkoholizem napravi toliko škode pa leži v težnji po uživanju. In tu ima smisel katoliška abstinenca. Taka prostovoljna vzdržnost ima toliko samovzgojnih moči, da vedno brani človeka pred moralnim padcem Zaradi tradicije in predsodkov bo težko dobiti veliko število abstinentov. Vzgojiti pa bo mogoče mladino in kdor bo rešil mla- dino, bo rešil tudi bodoči rod. V vzgoji treznosti pa morajo sodelovati starši, duhovniki, učitelji in voditelji vseh mladinskih organizacij Druga praktična stran pa je reševanje alkoholikov. Ti dajqj slab zgled mladini in zato je treba tudi tem posvetiti čim več pažnje. Seveda zahteva tako delo veliko akcijo, ki bo trajala več let. Začne naj jo katoliško treznostno gibanje, ki naj ustvari socialni tip katoličana, ki se bo uprl nesmiselnim tradicijam in odrekel osebnim užitkom na korist naroda in na slavo Kristusovega kraljestva. Zborovalci so sprejeli besede predavatelja s toplim odobravanjem. S tem je bil dopoldanski program zborovanja izčrpan in predsednik dr. Pitamic je zaključil zborovanje. Sprejem pariškega pomožnega škofa msgr. Beaussard a, ki je drugi od leve. Ob njem dr. Rozman Popoldansko Ljubljana, 27. julija. Unionska dvorana postaja premajhna — to je bila glavna in tudi najlepša zunanja oznaka zborovanj, ki se sedaj razvijajo v okviru kongresa in na drugi študijski dan. V dvorani še zmeraj prevladujejo predvsem številni odlični tujci, ki prihajajo v zmeraj večjem številu. Razpoloženje je izredno prisrčno in preprosto svečano obenem; vzdušje teh zborovanj in sestankov je tako, kakor ga mi v Ljubljani na svojih prireditvah nismo bili vajeni. Eden najlepših uspehov tega kongresa bi bil za nas vsekakor tudi ta, da bi si znali prihraniti tudi zase za naprej tak način in tak forum za vprašanja, ki bi naj v približno taki obliki skušala razširjati in bogatiti našo versko kulturo in njeno propagando. Današnje popoldansko zborovanje se je začelo ob 16. popoldne in je bila dvorana že dolgo pred začetkom nabito polna. Občinstvo je zasedlo prav vse prostore in zelo pozorno in hvaležno sledilo tudi najtežjim poglavjem globokih in lepih govorov. V prvi vrsti so zavzeli svoja mesta prevzvišeni nadškofi in škofi, in sicer dr. Ujčič, dr. Bone-fačič, dr. Carevič, dr. Akšamovič, Nutti, dr. Srebrnič, dr. Rožman, dr. Čeng, dr. Kur-te v, dr. G oral iz Lublina, prošt ljubljanski in generalni vikar Ign. Nadrah in številni prelati in cerkveni odličniki. Ob 16. je predsednik kongresa začel sejo z molitvijo Očenaša v latinščini, ki ga je molila vsa dvorana, nato pa je podal besedo dvema govornikoma, ki sta hotela kongres še posebej pozdraviti. Prvi je pozdravil kongres Slovak msgr. dr. Anton Richter, ki je v svoji lepi in tako zelo razumljivi slovaščini izrekel najlepše želje kongresu in iskrene pozdrave Slovencem in Ljubljani v imenu škofa iz Trnave. Za njim pa je prav temperamentno in lepo pozdravil kongres msgr. Al i ch i ni, in sicer v imenu rektorja katoliške univerze Srca Jezusovega v Milanu, slavnega p. Gemellija. Njune pozdrave so sprejeli z navdušenimi vzkliki in dolgotrajnim ploskanjem. Nato je predsednik dr. Pitamic dal besedo belgrajsketnu nadškofu dr. Ujčlču. Dolgo ploskanje in pozdravljanje, ki je sprejelo govornika, je pač najbolj zgovorno pričalo, kako zelo popularna je osebnost belgrajskega nadškofa med nami in kako smo vsi veseli, da je zopet med nami. Prevzvišeni je govoril o »Katoliški zavesti v javnem življenju«. Govoril je 7. znanjem, preprostostjo in duhovitostjo, ki jo že vsi tako zelo cenijo in ljubijo. V svojem govoru je zahteval najprej, da moramo vsi predvsem poznati katoliška SCHICHTOV RADION pere 4cuti! Pri kuhanju v raztopini Radiona opravijo milijo* ni kisiltovilt mehurčkov v*« delo pranja parila. Strujijo skupaj z milnico skozi pa* rilo, odpravijo vso nesnago in perilo je tako balo da s« kar svati. RADION BELINA! pripadli drugi državi. Kajti tudi majhni narodi imajo svojo nalogo v božjih načrtih in svoje vrline. Pravično je, da jim država omogoči, da žive po svoji narodni posebnosti. Ves govor nadškofa Ujčiča je izzvenel med velikim navdušenjem cele dvorane, ki je priljubljenega cerkvenega kneza in govornika še dolgo po zaključku govora pozdravljala. Za njim je nato dobil besedo jezuit p. Ledit iz Rima, ki je v Ljubljani organiziral razstavo o grozodejstvih v Španiji. Dvorana je posebno burno zaploskala, ko je govornik začel v lepi slovenščini brati poseben pozdrav generala jezuitskega reda p. Ledochovskega ljubljanskemu kongresu Kristusa Kralja. Pozdrav visokega cerkvenega dostojanstvenika je zelo globoko odjeknil med vsemi navzočimi. Zatem je p. Ledit podrobno govoril o organizaciji nravne obnove sedanje družbe. Pri tem je pokazal izredno široko obzorje nad vsemi sodobnimi katoliškimi gibanji in ob koncu posebno poudarjal, da se naj vse delo številnih katoliških organizacij vrši disciplinirano, to je enotno in usmerjeno v vzporednosti k istemu cilju. Zadnji je nocoj govoril msgr. dr. Pfeifer. kanonik iz Košic na Madžarskem. Tudi on je najprej v lepi hrvaščini pozdravil kongres v imenu mar^arskiji kongresistov, ki jih je že zelo lepo število na kongresu. V kratkem referatu je nato podal misli t> »Krščanski zavesti javnem življenju.« Govoril je v nemščini Poljaki na kongresu Veliko število odličnih zastopnikov poljskega kulturnega življenja Ljubljana, 27. julija. Danes zjutraj ob 7 so prišli v Ljubljano na KKK zastopniki iz Poljske. V lepem številu so se odzvali vabilu pripravljalnega odbora, prišlo jih je 50, sami odlični zastopniki poljskega kulturnega življenja. Delegacijo vodi ravnatelj »Or-bisa«, msgr. L e tv i c k i, med udeleženci pa so še: prelat Kaczjnski, ravnatelj »KAP« (največje poljske katoliške tiskovne agencije), pater Marlewski, predsednik poljske KA. univ. prof. Swiezawski z gospo soprogo (iz Lublina), dalje g. Ga!dynskj, ravnatelj državne-a zavoda za pobijanje alkoholizma, msgr. S o b-oiviak, urednik tednika »Kultura', g. L u b-k o w i d z k i iz Krakova, in g. R e n k a s , urednik »Poljskega radia«. Poleg teh imenovanih so prišli še mnogi zastopniki [Kjljskih mladinskih organizacij in društev, 24 pa je akademikov z raznih poljskih univerz. Nastanili so se v hotelu »Slon«. Kljub temu, da je bila dolga in utrudljiva jx>t komaj za njimi, so so takoj po prvem oddihu razšli po mestu, da se seznanijo s slovensko prestolnico, potem pa so se začeli udeleževati kongresnih prireditev. Dragim poljskim bratom-severnim Slovanom želimo v naši sredi prav prijetno bivanje, da bi se vrnili v svojo domovino z najboljšimi vtisi o »slovanskem jugu« in bogatimi duhovnimi sadovi kongresa. Popoldne ob 5 z hrzovlakom je prišla skupina poljskih akademikov in akademkinj iz Poznanja. Na postaji se je zbrala velika množica slovenskih dijakov, včlanjenih v Dijšaki zvezi, na čelu s predsednikom g. Peterlinom. Ko je vlak privozil na postajo, so slovenski dijaki z navdušenjem pozdravili svoje poljske tovariše, ki so v akademskih kapah stopali iz vlaka. Po pozdravu slovenskih akademikov in akademičark je odgo-vorig g. Konrad Las sek, ki je prinesel pozdrave vseh poljskih študentov. Na odgovor je vsa postaja zapela z navdušenjem »Hej Slovenci«. In to navdušen|e je dobila duška še pozneje na ulici, ko so poljske goste peljali na njihovo stanovanje v Marijanišče. Ministri dr. Krek, Snoj in Cejovič pridejo danes Belgrad, 27. julija, m. Z nocojšnjim brzovla-kom sta odpotovala na kongres Kristusa Kralja ministra dr. Miha Krek in Franc Snoj. Z njima je odpotoval tudi minister za telesno vzgojo gosp. Cejovič, ki je odpotoval na Bled. Hrvatski metropolit Zagreb, 27. julija, b. Na proslavo kongresa Kristusa Kralja odpotuje jutri iz Zagreba zagrebški nadškof dr. Alojzij S t e p i n a c. Slovenci v Argentini pozdravljajo kongres V nedeljo priredijo v duhovni skupnosti veliko cerkveno slovesnost * Buenos Airesu Pospeševanje izvoza v neklirinške države »Jugoslovanski kurir« poroča, da je n« mero-dajnih 'mestih že pripravljen načrt za uvedbo zelo učinkovitih ukrepov za pospeševanje našega izvoza v neklirinške države. Ti ukrepi naj bi bili takega značaja, da bi pomenili daljšo stalnost t ozirom na našo devizno politiko glede izvoza v devizne države. Tudi bodo, kot to zatrjuje naš vir, ti ukrepi toliko pomembni, da bodo mogli- bistveno vplivati na povečanje našega izvoza v devizne države. Baje je tc ukrepe pričakovati žfe kar v prihodnjih dneh. Kakšni naj bi ti ukrepi bili, »Jugoslovanski kurir« ne pove. V zadnjem času smo sicer dobili nekaj takih ukrepov, ki imajo namen povečati naš izvoz v neklirinške države En tak ukrep so izvozni krediti Narodne banke po nizki obrestni meri, drugi pa možnost delnega plačila izvoza v trans-fernih dinarjih. Toda ne eden in ne drugi teh ukrepov ni tak, da bi mogel re« v bistveni meri vplivati na preusmeritev našega izvoza v večji meri v neklirinške države. Z zanimanjem pričakujemo obiavo tozadevnih predpisov in želimo, da bi bili re« učinkoviti glede povečanja našega izvoza v devizne države. Vendar pa pri sedanjem stanju naše zunanje trgovine, ravno včeraj smo prinesli podatke iz katerih je razvidno, da gre nad 60% našega izvoza v klirinške države, ne moremo biti preveliki optimisti glede rezultatov novih ukrepov. Računati moramo s temi, da bo vsaka preusmeritev v naši zunanji trgovini zahtevala precej časa, in da koristi ne bodo prišle čez noi. Dodatni kontingent za Izvoz lesa v Nemčijo Nemčija i« odobrila naši državi, kot sporoča Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, v smislu V. dodatnega trgovinskega sporazuma od 4. junija 1938 ugodnostne kontingente za gradbeni le« in lesne izdelke in sicer z veljavo 1. aprilom t. 1. Ugodnc*stni kontingenti so določeni za ome-iiene predmete v višini 100% množine uvoza do-tičnih predmetov iz Jugoslavije v Avstrijo v letu 1937 in sicer: 1. Trd, parjen le« od listnatega drevja frazen hraste), po dolgem rezan ali na drug način obdelan, neoblan iz nemške car. post. 76/1, od. 1—3. Ugodnosti kontigent znaa 35.025 stotov. Uvoz je carine prost. 2. Hišna in kuhinjska posoda, vretena, obložena z navadnimi kovinami, iz nem. car. post. 624/2, pručice iz nem. car. post. 625—627, kuhinjske deske, krožniki, kuhalnice, obešalniki, ščipal-ke za perilo itd. iz nem. car. post 628, deske za pranje perila, tudi z vložkom iz cinkove pločevine iz nem. car. post. 630. Kontigent znaša skupno 147 stotov. Ugodnoslna carina je Rm 10.— za 100 kg. 3. Zobotrebci, iz nem. car. post 631/1. Ugod-nostni kontigent znaša 15 stotov. Ugodnostna carina Rm 15.— za 100 kg. Blago se mora uvoziti v Nemčijo čez carinarnici Spilje, okrožna glavna carinarnica Gradec, ali pa Podroščico, okrožna glavna carinarnica Beljak. Evidenčna carinarnica je Spilje. Nemška večina pri Splošnem bančnem društvu ^ ^ Kot poročajo, jc v Splošnem bančne^ ^rpštvu prešla večina delniškega kapitala v roke nettške-ga kapitala. Glavna delničarja Splošnega bančnega društva sta do priključitve Avstrije k Nemčiji bila dunajska »Kreditanstalt« in belgijska »So-cietč Generale de Belgique« v Bruslju. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji pa se je Deutsche Bank angažirala pri »Kreditanstalt«, pri kateri ja zado-bila odločilen vpliv. Sicer najbrž« ni »Deutsche Bank« edini nemški zavod, ki je prevzel večino kapitala v Splošnem bančnem društvu, ampak dejansko bo ta nemška velebanka pri njem igrala glavno vlogo večinskega delničarja. »Kreditanetalt«« in »Societč Generale de Bel-gique« sta bila sicer glavna delničarja Splošnega bančnega društva, nista pa sama imela večine. Poleg obeh teh bank sla imeli delnice še »Basler Handelsbank« in Češka Union banka, ki sta predstavljali jeziček na tehnici, razentega pa je manjši paket delnic bil v rokah nekaterih naših kapita-listov. Nemški kapital je prišel sedai do večine kapitala na ta način, da je, kot poroča »Jugoslovanski kurir«, prevzel paket akcij Čeike Union banke in obenem so Nemci kupili gotovo število delnic, ki so bile v rokah domačih gospodarstvenikov. V zvezi a prevzemom večine delniškega kapitala, bo prišlo tudi do spremembe v upravi. Prihodnji mesec ob občni zbor na katerem bosta izvoljena nova uprava in nadzorni odbor. Za predsednika Splošnega bančnega društva je določen g. Franz Nauhausen, nemiki generalni konzul v Belgradu. Delniška glavnica Splošnega bančnega društva znaša 60 milijonov din. Poleg centrale v Belgradu ima banka podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Novem sadu. Izvoz svežih sliv v Nemčijo Kontingent za izvor svežih sliv v Nemčijo znaša 160.840 stotov. Kontingentne listine »Prizada« dajejo pravico na carine prost uvoz na nemško carinsko področje. Postopek za izvoz «liv je podoben postopku pri izvozu jabolk. Zo potrebe izvoza ranih svežih sliv je v nem-ško-jugoslovan«kem plačilnem prometu rezerviran znesek Rm 200.000, kar predstavlja vrednost okrog 80 vagonov. Do nadaljnega obvestila »Prizada« velja za pakirane sveže rane slive cena Rm 25.— za 100 kg brutto (netto iranko nemško-jugoslovan-ska meja in Rm 26.50 za 100 kg Iranko madžarska-nemška meja.) Cene svežih sliv požegač bodo določene pozneje, do tedaj pa je njihov izvoz v Nemčijo prepovedan. Do nadaljnega obvestila »Prizada« tudi ni dovoljeno v Nemčijo izvažati slive v razsutem stanju. Gibanje vlog pri hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v juniju 1939 pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7.5 milij. na 664.4 milij., v tekočem računu za 9.7 milij. na 468.8 milij. din in skupne vloge za 17,280.769 na 1.133,167.972 din, torej za ve« kot l'/i%. Vloge na knjižice so narasle pri 14, v tek. računu tudi pri 14, skupne vloge pa celo pri 16 hranilnicah, torej pri večini. Tudi število vlagateljev se je pomnožilo pri večjem Številu hranilnic, namreč število knjižic pri 14, število tekočih računov pri 8, skupno Število vlagateljev pa pri 13 hranilnicah ler znaša sedaj 131.701. Te prav razveseljive številke dokazujejo, da so se vlacatelji naSih denarnih zavodov že pomirili in prinašajo zopet svoje vloge v večjih zneskih v denarne zavode. (JaspCfdaMtvo Povečanje uvoza avtomobilov Uvoz avtomobilov v našo državo je v teku zadnjih let napredoval v prav precejšni meri. To je na eni strani dokaz, da narašča potreba po tem modernem prometnem sredstvu, na drugi strani pa jo tudi znamenje izboljšanja splošnih gospodarskih razmer. Tudi letos je uvoz avtomobilov proti lanskemu letu znatno narastel. V prvem polletju lanskega leta smo uvozili skupno 2442 avtomobilov, letos pa v istem razdobju 3028, povečanje znaša torej skoraj 24%. Vrednost letos uvoženih avtomobilov je znašala 107.5 milij. din proti 86.5 milij. din v lanskem letu. Tudi po vrednosti je uvoz za okrog 24% večji. Od gornjega števila letos uvoženih avtomobilov jih odpade 2333 v vrednosti 65.8 milij. din na osebne avtomobile, lansko leto je uvoz osebnih avtomobilov znašal 1799 v vrednosti 49.9 milij. din. Proti lanskemu letu se je uvoz osebnih avtomobilov tako po številu, kot po vrednosti povečal za okrog 30%. Tovornih avtomobilov je bilo uvoženih letos 695 v vrednosti 41.7 milij. din, lansko leto pa 644 v vrednosti 36.6 milij. Povečanje znaša po številu 7.9%, po vrednosti pa 13.9%. ^ Ker so znižane javne dajatve, tako državna trošarina na bencin, carina in drugi davki na avtomobile, je zelo poskočila poraba bencinske mešanice. V teku prvih šestih mesecih je bila letos poraba bencinske mešanice za 40% večja kot pa lansko leto v istem času. Naš uvoz osebnih avtomobilov se z ozirom na države, iz katerih jih uvažamo, razdeli sledeče: L. 19» L. 1938 število milij. din število milij. din Belgija 47 2.5 44 1.8 Anglija 25 0.8 26 0.8 Italija 298 6.9 203 4.1 Nemčija 1525 41.5 1138 30.9 Nizozemska 26 1.2 3 0.1 Zedinjene drž. 173 7.9 194 8.1 Francija 56 1.7 59 1.9 f-eško-Moravska 179 3.0 120 2.0 Švica 3 Č.l 11 0.1 Kakor vidimo lz navedenih podatkov pride največ osebnih avtomobilov iz Nemčije, in sicer malo manj kot dve tretjini. Tudi glede uvoza tovornih avtomobilov je Nemčija ne samo na prvem mestu, ampak je skoraj izključni dobavitelj. Naš uvoz na tovornih avtomobilih se je namreč razdelil na posamezne države sledeče: L. LM L. 1936 število milij. din število milij. din Belgija 9 0.4 20 0.8 Italija 7 0.1 7 0.7 Nemčija 637 38.9 582 33.3 Nizozemska 2 0.1 3 0.1 Zedinjene dri. 21 0.9 17 0.7 Francija 3 0.1 8 0.5 Ceško-moravska 13 1.0 0.3 l Danes premijera ljubavne drame z daljnega vzhoda KINO SLOGA. tel. 27-30 VIZIJA ORIJENTA Charles Vanel, Jules Berry in egzotična lepotica Ramathe I Elektrarna na Treski Naša javnost se vedno živo zanima za velike tehnične gradnje, ki jih gradijo v inozemstvu. Toliko bolj so vredne pozornosti gradnje, ki jih gradimo pri nas doma. V leiih od 1936. do 1938. so zgradili na reki T rosiki veliko elektrarno, ki naj bi preskrbovala z električnim tokom mesto Skoplje in bližnjo okolico. Zgrajene so bile obsežne naprave, ki naj bi jamčile za zadostno množino toka za dolgo vrslo let naprej, tudi če se upošteva razvoj in industrializacija mesta in okolice, ker ee je dosedanja vodna elektrarna, ki je preskrbovala Skoplje, ki leži ob reki Peni pri Tetovem, pokazala za nezadostno Nova naprava na Treski bo lahko dajala povprečno 2800 kVA, poleg tega pa je bila elektrarna v Skoplju samem opremljena še z generatorji na Dieselov pogan, ki naj bi s 1050 kVA učinka pomagali v primeru nujne potrebe. Zgradbe in 6troji na Treski in 14 km dolg daljnovod, ki jo potreben za prenos električne energije od centrale do mesta so stali 21 milijonov 250 tisoč dinarjev. Nova elefotrarna sloji ob izhodu reke iz 20km dolge ozke in globoke soteske. Z mogočnim jezom, ki so ga zgradili, so dvignili vodo za 25 m višine.. Zli jezom je nastalo na ta način ogromno jezero, ki se razprostira 7 km daleč proti toku vode. Dol ina, na koncu katere stoji elektrarna, bi dopuščala, da bi gladino zajeznne vode še bolj dvignili. Pri taki gradnji bi bil ogroženi samostan sv. Andreja, ki je velike zgodovinske vrelav ne leži pod vodno gladino in da v času suše odtočna cev turbine ni previsoka. Tok, ki prihaja iz generatorjev, se v elektrarni transformira na napetost 30 000 Voltov, s katero napajajo daljnovod za Skoplje. Za daljnovod sam so zgradili 14 m visoke betonske stebre, ki so oddaljeni drug od drugega povprečno za 165 m. Poskusi, ki so jih na vgrajenih turbinah izvršili, so pokazali, da izrabljajo turbine v najboljšem slučaju do 92.8% vodne moči. Vse stroje in ostalo opremo elektrarne je dobavila nemška tvrdka AEG. VIII. Mariborski teden Revija slovenske folklore. Festival slovenskih narodnih običajev v okrilju VIII. Mariborskega tedna dne 5. in 6. avgusta bo, sodeč po dosedanjih pripravah, največji- dogodek te vrste v Sloveniji. Poleg že napovedanih 9 skupin iz bivše Kranjske in Spodnje Štajerske se obeta še deseta iz Istre. Prireditev vzbuja po vsej Sloveniji in Jugoslaviji veliko zanimanje, da se napovedujejo posebni vlaki. Prometno ministrstvo je dovolilo za obisk festivala četrtinsko vožnjo po železnicah, in sicer za prihod v Maribor od 4.-6. in za odhod od 5.-7. avgusta. Dne 2. in 3. avgusta bo predaval v ljubljanskem radiu o slovenskih narodnih običajih vodja festivala, ravnatelj folklo-rističnega instituta Glasbene Matice v Ljubljani g. France Marolt. Dne 5. avgusta bo prenašal ljubljanski radio celotno prireditev festivala. Tekmovanje jadralnih letal bo posebna prireditev letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. To tekmovanje bo najlepše pokazalo rezultate dosedanjih naporov tega našega mladega športa. Komilno gledaliife bo svojevrstna atrakcija letošnjega VIII. Mariborskega tedna. Nameščeno bo na razstavišču in odprto ves čas od 5. do 13. avgusta. Uprizarjalo bo pod vodstvom g. Boža Podlcrajška kratke komedije, burke, skeče itd. Druga zanimivost bo razstava sodobnih političnih karikatur. Dela za veliko tekstilno razstavo letošnjega VIII. Mariborskega tedna v veliki unionski dvorani so že v polnem teku in pričajo, da bo največja dosedanja revija izdelkov znamenite mariborske in okoliške tekstilne industrije. Predstavljala bo za marsikoga nepričakovano odkritje. »SLOVENEC« m 10 strmih je MjveCjl. najboljii in najbolj razširjeni slovenski domini Tak« »rečno se pa ne konča vsaka letalska nesreča. Neki letalec v San Diegn (Kalifornija) je ob pristajanju zadel na gosto mreio žic električne napeljave. Letalo se je ujelo med žire in se takoj vnelo, pogorelo je vse do ogrodja, pilot pa se je nekako dokopal do prvega droga, po katerem se je nepoškodovan spustil na tla. Kino Kodeljevo m. 4i-64, Danes ob pol 9. uri dva velefilma KRALJ KRALJEV (Življenje in trpljenje Kristusovo). S Kraljevič in berač | 1 Borze 27. julija 19i. - Uradni tečaji: , . . , 205.90— 209.10 . , , . 116.27— 118.57 , , . . 4379.87—4439.87 . , , , 995.00—1005.00 .... 231.70— 234.80 .... 150.75— 152.25 .... 2350.50—2388.50 .... 1769.12-1786.88 .... 747.25— 759.25 Svobodno tržišče: .... 256.40- 259.60 .... 144.85— 147.15 .... 5458.46—5518.46 .... 1238.37—1248.37 .... 2927.16—2965.16 .... 930.56— 942.56 14.40 Zasebni kliring: .... 14.20— Zasebni kliring: . « . 30.90— 31.60 Zasebni kliring: .... 30.85- 31.55 Denar Angleški funt 258-- Nemški čeki 14.30 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal danes 3.49 milij. din, na belgrajski borzi pa 4.05 milij. din. Promet v efektih je znašal na belgrajski borzi 929.000 din. Ljubljana - London 1 funt . . , Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Milan-Trst 100 lir . . Praga 100 kron . . . Amsterdam 100 gold. Berlin 100 mark . . Bruselj 100 belg . . Ljubljana — London 1 funt . . . Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . . Ljnbljana — Berlin 1 marka . . Zagreb — grški boni .... Belgrad — trški boni . . . . Ziirirh, 27. julija. Belgrad 10. Pariz 11.74, London 20.75, Newyork 443.1875, Bruselj 75.30, Milan 23.32, Amsterdam 236.95, Berlin 177.80, Stockholm 106.90, Oslo 104.275, Kopenhagen 92.65, Sofija 5.40, Praga 15.15. Varšava 83.50. Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.15, Buenos-Aires 102.75. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 465 —468 v Zagrebu 466 —468 v Belgradu 467.50—468.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100.50, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 465— 468, begluške obveznice 86.50 do 87.50, dalm. agrarji 83.50—84.50, 4% sev. agrarji 52—,53, 8% Blerovo posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 94—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 do 101.50, 7% stab. posojilo 100-101. — Delnice: Narodna banka 7300—7400, Trboveljska 172—175. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99.50—101, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 466- 468, 6% šum. obv. 81—81.75, begluške obveznice 86.75—87.50, dalm. agrarji 83.50 do 84.25, 4% severni agrarji 59.50—60.50, 8% Blerovo posojilo —, 7% Blerovo posojilo 94.50 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 101 bi., 7% stab. posojilo 101 bi. — Delnice: Narodna banka 7350 den., Priv. agrarna banka 210 den.. Trboveljska 173-174 (173.50), Jadr. plovba 320-350. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100.75 den., agrarji 62.25 den., vojna škoda promptna 467.50—468.50, begluške obveznice 87 do 87.50 (87.25—87.50), dalm. agrarji 84—84.25, 4% severni agrarji 59.50 den., 8% Blerovo posojilo 100 den., 7% Blerovo posojilo 94—94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 den., 7% stab. posojilo 100.75 den., 6% šum. obv. 82—83 (81.50 do 83). — Delnice: Priv. agrarna banka 210.50 do 211.50 (211) drobni. 2itni trg Novi Sad, 27. julija. Pšenica — bač srem slov stara 147—149, ban stara 146—149, vse po 78-79 kg in 2%. — Oves: bač srem slav novi 125—127.50. — Rž: bač nova 127.50—130. — Moka: bač ban 232.5—242.5. 212.5—222.5, 192.5 do 202.5, 172.5-182.5, 147.5—157.5, 117.5-122.5; srem slav 227.5—237.5, 207.5—217.5, 187.5—197.5, 167.5-1775, 142.5—152.5, 117.5-122.5. Tend. mirna. Promet srednji. Hotel LontorlC - Selce pri Crlkvenlcl Cisto na obali, blizu kopališča, 22 sob s te-kočo vodo, balkoni itd. — Izvrstna domača in dunajska kuhinja Jedila & la carte. — Popolni pension z vsemi taksami in kopanjem 65—75 din. — Zahtevajte prospekte. Laško Konec slinavke in parkljevke v laškem okraju. Dne 24. aprila je izbruhnila slinavka in parkljevka v Brnici štev. 7, občina Hrastnik-Dol, dne 16. maja v nadžupnijskem hlevu v Laškem, dne 17. maja v Gornji Rečici, občina Sv. Krištof, ter dne 30. maja pa v Bregu, občina Loka pri Zid. mostu. Tako je bil ves politični okraj zaprt za vso trgovino s parkljarji. Pravo dolgočasje so imeli kmetovalci teh občin in sploh okraja. Občine Hrastnik-Dol. Sv. Krištof in Loka pri Zid. mostu je živinozdravnik g. dr. Malenšek že razkužil in osvobodil. Dne 21. julija pa je bila končna raz-kužba okuženega hleva v vasi Konc. občina LaSko, in s tem se je rešil te neznosne bolezni ves okraj Laško in postal svoboden za trgovino z živino. Ogromne stroške so nosile prizadete občine pri vzdrževanju straž, nakupovanju razkužil in drugo. Ko bodo pravi krivci vnosa te bolezni ugotov-ljeni, bodo prizadete občine uveljavile svoje zahteve o povrnitvi dejanskih stroškov. Da se U bolezen ni razširjala še na ostale sosedne občine v okraju, je zasluga zelo strogega in uvidevnega livinozdravnika gospoda dr. Malenška. Ta se nI dal pregovoriti niti z lepimi besedami ne z grožnjami. nmpnk se je držal lc zakona In svoje Živi-nozdravniške prakse, za kar mu je pač ves okraj (elo hvaležen. Mednarodni kongres Kristusa Kralja Danes popoldne pride legat Dane« popoldne ob 17.30 se bo • posebnim vlakom pripeljal v Ljubljano papežev kardinal-legat Njeg. Emin. dr. Avgust Hlond. nadškof gne-zenjsko-poznanjski, primas Poljske. Veliki sprejem bo na Marijinem trgu. Tu bodo legata pričakovali vsi na kongresu zbrani škofje in nadškofje, katoliška mladina in narodne noše. Z Marijinega trga bo šel kardinal - legat v sprevodu peš v stolnico, kjer bo kratka pobožnost. Zvečer bo v čast legatu v Unionu slavnostno zborovanje na katerem bo kardinal-legat tudi govoril. Po zborovanju v Unionu bo slavnostna razsvetlitev mesta. Toplo vabimo vse Ljubljančane, da se vseh slovesnosti sprejema udeležijo v največjem številu! t Objava škofijskega ordinariata v Ljubljani Danes ob 18 se pripelje v Ljubljano papežev legat za kongres Kristusa Kralja Nj. Eminenra kardinal dr. Avgust Hlond. Duhovščina se udeleži sprejema na Marijinem trgu. kjer se zbere ob 17.45. Mesto in vrstni red določijo reditelji. Oh haldahinu sredi trga se zhero jugoslovanski in drugi škofje z belgrajskim apostolskim nuncijem. Poleg stolni kapitelj, cerkveni prelatje, profesorji teološke fakultete, zastopniki semenišča; vodstvo, profesorji in pretekli zavoda sv. Stanislava, profesorji in kateheti ljubljanskih šol. dušnopastirska duhovščina mesta Ljubljane, ostali duhovniki iz ljubljanske in drugih škofij, redovniki posameznih redov s svojimi predstojniki ter bogoslovci. Vsi s« oblečeni v talar in koretelj. 7 imenu vseh pozdravi legata predsednik Jugoslovanskih škofov zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Po tem pozdravu se razvrsti sprevod duhovščine in škofov proti stolnici. Za njimi gre legat pod haldahinom. V stolnici bo najprej čitanje papeževega pisma. poslanega za kongres Kristusa Kralja, nakar bo homagij škofov, kapitlja in zastopnikov duhovščine papeževemu legatu. Končno bo blagoslov z Najsvetejšim po rimskem obredu. Glede zvonjenja so objavlja: Ob 18 za zvone vsi zvonovi ljubljanskih cerkva in zvone dotlej, da pride kardinal legat do stolne cerkve. V stolni in frančiškanski cerkvi zvonovi utihnejo, ko pride legat na Marijin trg. Ko se razvrsti sprevod proti stolnici, zvonovi obeh cerkva spet zvone dotlej, da priilc legat v stolnico. Ljubljančani! Ob prihodu Njeg. Emin. kardinala-legata v Ljubljano bodo visokega gosta našega mesta in države pozdravili iz ljubljanskega gradu topovski streli. Ljubljančani naj torej vedo, da so ti streli oddani v pozdrav kardinalu-legatu. Pozdrav kardinalu-legatu v Unionu Drevi se pripelje s posebnim vlakom papežev legat kardinal in primas Poljski Avgust Hlond, kateremu bo občinstvo, duhovništvo ter katoliške organizacije priredile slavnostni sprejem na tro-mostovju. Še posebej pa bo zvečer ob pol devetih sprejem v veliki dvorani hotela Union z naslednjim sporedom. Ob vstopu papeževega legata Njegove Eminence primasa Poljskega in kardinala A. Hlonda bo zarlonela slavnostna fanfara, dokler ne pride na svoje mesto v ospredju. Nato železničarska godba »Sloge« pod vodstvom g. Pogačnika zaigra papeško himno ter jugoslovansko, pri kateri pa poje deški zbor 120 slovenske mladine, ki bo takoj nato tudi pozdravil papeževega legata s posebno zborno deklamacijo. Med njimi bo sodeloval tudi dipl. iur. g. Roger s posebno slavnostno deklamacijo, zloženo v pozdrav papeževega legata. Za njim bo pevsko društvo »Ljubljana« pod vodstvom g. Srečka Koporca zapelo Schvvabovo večno lepo »Zdravo Marijo!« Po tej točki bo predsednik VI. kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, vseučiliški profesor, bivši minister in poslanik v \Vashingtonu ter slovenski akademik g. dr. Leonid Pitamic pozdravil papeževega legata s posebnim govorom, nakar bo Nj. Eminenca papežev legat kardinal A. Hlond odgovoril s posebnim nagovorom na vse udeležence. Za zaključek bo godba in vse občinstvo zapelo hvalnico Povsod Boga. Tako sprejem ne bo trajal več od 45 minut. Na slavnostni sprejem kardinala Hlonda imajo pristop samo povabljene osebe s posebnimi vstopnicami. Udeleženci v narodni nošah so pa še posebno prav lepo povabljeni ter imajo prost vstop. Zasedejo naj balkon in galerijo, ki je zanje rezervirana. Prispevki za kongres V petek zvečer zaključite pobiranje prispevkov oziroma vnovčevanje bonov za Z razstave sodobne cerkvene umetnosti pri uršu-linkah v Ljubljani. kongres. Zbrano pošljite takoj v soboto po poštni položnici na naslov: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. štev. ček. rač. je 11.711. Neprodane bone vrnite! Denar za kongresne knjižice pošljite po možnosti že v soboto 29. t. m. v vsakem primeru pa takoj, ko zaključite prodajo kongresnih knjižic. Denar pošljite po poštni položnici na gornji naslov jn na zadnjo stran položnice točno napišite, za koliko knjižic po 8 din in za koliko knjižic po 5 din je denar Preostale knjižice nam morate vrniti, sicer bomo terjali odgovarjajočo vsoto denarja. Če boste v soboto ali v nedeljo prišli v Ljubljano, lahko prinesete e seboj tudi denar in ga od-daste v glavni kongresni pisarni, Tyrševa c. 29-1. Pripravite pa v naprej potrdilo v dvojniku, da vam odbor lahko hitro f>otrdi prejem denarja za toliko in toliko, ter takih in takih knjižic in znakov. Neprodane knjižice morate vrniti! — Finančni odbor za KKK. Tam, kjer so Vam kongresne knjižice po 8 din ostale, nam jih nemudoma vrnite, ker nam jih zmanjkuje! Četrtinska voznina Četrtinska vožnja ca povratek le z odlokom Generalnega ravnateljstva državnih železnic v Belgradu it. 68.306 t dne 27. julija 1989 dovoljena ž e od 2 9. Julija. Ljubljanski mladini V soboto zjutraj pridite pravočasno k svojim šolam. Ob 7 mora biti vsaka šola na Kongresnem trgu. Vsa moška mladina se postavi na Kongresnem trgu ob hišah, vsa ženska ob drevoredu. Prav tako tudi mladina bližnje okolice! Deklice, pridite po možnosti v belih ali svetlih oblekah! Gg. profesorji in kateheti vam razdele pri šoli listke za petje Pri sv. obhajilu pokleknejo samo tisti, ki bodo na sedežih. Vsi ostali v areni prejmejo sveto obhajilo stoje. Kdor ne bo tešč, naj dene roko na usta, ko bo duhovnik na Stadionu obhajal dotično vrsto. Sv. obhajilo bo hitro končano, ker bo obhajalo 60 duhovnikov naenkrat. Mladina, ki se pripelje z vlaki ali avtobusi, naj takoj odide na Stadion, kjer ji reditelji od-kažejo prostore. Vsak voditelj otrok obdrži dečke in deklice skupaj na eni strani. Dečki in deklice, ki imate narodne noše, pridite v nedeljo ob 3 popoldne k cerkvi sv. Cirila in Metoda, da spremite sv. Rešnje Telo v procesiji na Stadion. Pri procesiji boste nosili butarice, ki bodo pripravliene pri cerkvi. Učenke ljubljanskih uršulinskih šoli učiteljišča in vadnice, gimnazije, meščanske in ljudske šole naj pridejo gotovo v soboto ob tričetrt na 7 zjutraj v šolo, da se skupno udeleže mladinske po-božnosti (sv. maše in skuimega sv. obhajila) na Stadionu. Če mogoče, nai bodo v belih, svetlo modrih ali roza oblekah, lahko pa tudi v modrih krilih in belih bluzah ali v kakršnikoli obleki. ZavoA zelo želi, da nobena ne manjka! Reditelji Vse reditelje v okolišu okrog 20 km od Ljubljane — to je do Kranja, Vrhnike, Gro-suplja, Litije in Kamnika — vljudno prosimo in nujno pozivamo, da pridete najbližji v Ljubljano in sicer kar na Stadion v soboto 29. julija ie ob 5.30 zjutraj, ostali pa vsaj do 6 zjutraj. Zbor za vse ostale reditelje pa je v Ljubljani istotako v soboto 29. julija, toda šele ob 10 dopoldne na državnem učiteljišču, Resljeva cesta, kjer se mora brezpogojno prav vsak reditelj osebno zglasiti. Danes prejmete pri župnem uradu oz. fantovskem odseku, tam pač, preko katerega ste nam prijavili svojo roditeljsko pomoč, kongresno knjižico in znak z okrožnico, v kateri je nekaj kratkih navodil. Točna navodila in sicer tiskana v posebni knjižici glede rediteljske službe in sploh vsega, kar je s tem v zvezi, pa prejme vsak reditelj osebno v Ljubljani. Pevcem I Ljubljanski pevci dobe pevske legitimacije v Šoukalovi trafiki Pred škofijo 12, nasproti Šenklavžu. Pevcem šentjakobskim, šišenskim in viškim smo jih poslali na župne urade. Vsi pevci zunanjih zborov dobe pevske legitimacije pri svojih župnih uradih. Kongresne znake pa v nedeljo na Stadionu, kjer se zberemo do pol devetih, da «i uberemo glasove. Pridite pa malo prej, da ob doI devetih točno začnemo. Cerkveni koncert Radlofonske oddajne postaje v cerkvi sv. Petra Ponovno opozarjamo, da bo danes zvečer ob 20.30 v cerkvi sv. Petra javni cerkveni koncert, ki ga priredi Radiofonska oddajna postaja. Sodelovali bodo: ga. Dragica Sokova, sopran, gdč. Štefka Korenčanova, gppran, g. prof Pavel Ran-čigaj, orgle, mešani zbor Hugolina Sattnerja, pomnoženi Radijski orkester (dirigira Drago Mario šijanec). Spored: J. S. Bach: Preludij, orgle. J. S. Bach: Blagor Tebi, pesem za sopran in orgle. G. F. Handel: Koncert za orgle in orkester: a) Allegro, b) Andante, c) Allegro. A. Dolinar: Zdrava Marija, za soli. zbor in orkester. Maks Reger: Fuga, orgle. Fr. Kimovec: Ceščena Marija, sopran, gosli, čelo, rog in orgle. Fr. Liszt: Preludij in fuga na ime »B—A—C—H«, orgle. V. Gnecchi: Gloria iz »Missa Salisburgensis«, sopran solo. zbor, orgle in orkester. Ker mnogi ne bodo mogli prisostvovati slovesnemu zborovanju v Umonski dvorani, jim bo ta prireditev zelo dobrodošla. Nudila pa bo tudi velik umetniški užitek. Vstop je brezplačen. Akademiki Ob zaključku kongresa Kristusa Kralja se bomo v nedeljo. 30. t. m. skupno udeležili slovesnega obhoda. Zbrali se bomo ob tričetrt na 2 ob Res-Ijevi cesti, desni pločnik v »meri proti Zmajskemu mostu, v bližini kolodvora. Pridit« vali — Odbor Akademske zvez*. ulic Prenočišča Skupna prenočišča na slami so določena: za dečke na klasični gimnaziji — Tomanova za deklice na Liceju — Bleiweisova cesta, za ženske iz ljubljanske školije v ljudski šoli za Bežigradom (tik Stadiona). za moške iz ljubljanske škofij« na realki — Vegova ulica, za ženske iz mariborske in drugih škofij Jugoslavije realna gimnazija — Poljanska cesta, za moške iz mariborske in ostalih jugoslovanskih škofij iola na Grabnu — Cojzova cesta. Stanovanja pri privatnikih in zavodih Nakaznice za stanovanja pri privatnikih izdaja stanovanjski odsek, ki ima prostor« v Vzajemni zavarovalnici, Masarykova cesta. Stanovanjski odsek za kongres Kristusa Kralja ima svojo pisarno v palači Vzajemne zavarovalnice, Masarykova cesta. Telefon št. 4 867 V vseh stanovanjskih zadevah naj sc udeleženci kongresa obračajo le na stanovanjski odsek. Drevi zažgite kresove! Danes popoldne se bo pripeljal med nas zastopnik sv. očeta kardinal Hlond. Povsod so mu pripravili nadvse slovesen sprejem. Njemu v čast bodo danes po vseh naših gričih in hribih zagoreli slovenski kresovi! Zažgite jih, kjer se le dal Čim več jih bo, tem lepši bo pogled na plame-nečo Slovenijo. Začetek kresovanja naj bo takoj po avemariji. Obenem pa začnite prilrkovati po vseh farnih in podružničnih cerkvah, kjer le morete. Vsa Slovenija bo na nepozaben, živ in pomenljiv način simbolično izpričala žar svoje velike ljubezni do Kristusa Kralja, svete Cerkve in sv. očeta. Godbe pri sprevodu Med kongresnimi prireditvami bo posebno veličasten sprevod slovenskih katoliških organizacij. Za ta sprevod bo potrebno čim večje število godb. Kongresni odbor zato prosi vse godbe v Sloveniji, da sodelujejo v sprevodu. Zato naj se zbero v nedeljo ob pol 2 popoldne v čim večjem številu na Krekovem trgu, kjer jih bodo aranžerji sprevoda po potrebi uvrščali v sprevod. Prinesite zastave s seboj! Po zasnovi prireditvenega odbora naj bi bila okolica oltarja vsa v zastavah in praporih, da bo Stadion nudil najlepši pogled. Na pobočjih se bodo prelivale barve narodnih noš, rob pobočja bodo okrasile redovnice s svojo belino, v obliki zvezd bodo izpolnjevale prostor med oltarjem in tribuno kolone fantov in deklet v krojih, neposredna bližina oltarja pa naj bi bila vsa obdana z zastavami in prapori. Zato naj vse organizacije cerkvene in necerkvene, prineso v Ljubljano na kongres svoje prapore in zastave, da bomo tudi s temi simboli svoje organizirane skupnosti počastili Kristusa Kraljal Narodni odbor KA v Sloveniji Ob času kongresa bo imela K A zborovanje katoliških inteligentov in sicer v soboto 29. julija v dvorani Delavske zbornice. Začetek zborovanja je ob 9. uri dopoldne z naslednjim sporedom: 1. Razcepljenost v slovenski katoliški skupnosti (Govori direktor dr. Karel Capuder). 2. Leberali-zem, revolucionarizem, personalizem in slovenska katoliška skupnost (Govori profesor bogoslovja dr. Josip Hohnjec). 3. Papeštvo — vir edinosti (govori nadškof belgrajski prevzv. g. dr. Josip Ujčič). 4. Komunistično brezbožništvo (Govori p. Ledit S. J. iz Rima). Vso našo katoliško inteligenco toplo prosimo, da se tega zborovanja udeleži. Na zborovanje bo imel pristop vsak samo s kongresnim znakom. Članicam vseh lastnih organizacij KA! Vse članice lastnih organizacij dekliške KA pridite na zborovanje v soboto ob 4 popoldne v Delavsko zbornico, Miklošičeva cesta 20. Veliki križarji naj se danes ob 5. uri popoldne zbero v pevski sobi (na porti) za sprejem kardinala-legata. Predpisana obleka: modre dolge hlače s suknjiiem! Slovensko ljudsko zborovanje bo jutri v soboto po končani otroški slovesnosti na Stadionu ob 10. uri v veliki dvorani hotela Uniona. Predseduje dr. Leskovar, govorita: Al. Mihelčič, podpredsednik narodne skupščine in dekan Anton Skubic. Zborovanje je važno zato, ker gre pri tem za to, kak sad bomo odnesli od kongresa Slovenci sami. Kongresna pisarna poroča: Ker so pošle vse rdeče legitimacije po 8 din, vljudno naprošamo vse čč. župne urade, da nam jih takoj pošljejo po pošti. Le tako bomo mogli nuditi legitimacije vsem, ki se osebno oglašajo v naši pisarni. Kongresne knjižice kakor tudi legitimacije za inozemce dobite tudi v menjalnici Franc Ra-movž, Miklošičeva cesta 17. K posebnim vlakom. Za otroke in ostale udeležence kongresa bo vozil iz šentjanške proge v soboto 29. in v nedeljo 30. julija na progi št. Janž-Trebnje poseben vlak. Iz St. Janža bo šel ob 3.39, iz Tržišča ob 3.45, iz Mokronoga ob 4. uri, iz St. Ruperta ob 4.08, iz Mirne 4.14, pride v Trebnje ob 4.30. odkoder Je nadaljevanje s prvim rednim jutranjim vlakom. Za udeležence od Brežic do Zidanega mosta bo vozil v soboto 29. julija od Brežic do Ljubljane posebni vlak, odhod iz Brežic ob 4, iz Videm-Krškega ob 4.10, iz Rajhenburga ob 4.16. iz Blance ob 4.23, iz Sevnice 4.31, iz Brega 4.40. iz Loke 4.45, Iz Radeč 4.50, iz Zidanega mosta ob 5. uri. Esperantisti, ne pozabite, da bo jutri ob pol 7. uri sv. maša z esperantsko pridigo v nunski cerkvi (Kongresni trg). Med mašo se bodo pele cerkvene pesmi v esperantskem jeziku. Pridite polnoštevilno in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje! Popoldne ob 3. url pa bo triletni redni občni zbor Jugoslovanske Katoliške Esperantske Lige v prostorih Sedejeve družine, Aleksandrova cesta 10 (skozi dvorišče, prvo nadstropje, v istem poslopju, kjer se nahajajo prostori Slomškove družbe). Vljudno vabimo, da se občnega zbora udetogit« polnoštevilno, dobrodošli str tudi esperantisti nečlani in gostje iz inozemstva. Kongresu Kristusa Kralja Kristus, Kralj nebes in zemlje, Stvarnik vsega, kar obstoja — danes si izbral svoj praznik, k nam Te vodi Troja hojaI Mi odpremo Ti vse duri, pridi gost k nam čudoviti, pridi v naše borne kote, hrepenimo Te tastiti! Vsevladar Ti premogočni, bivati želiš med nami — mi smo Tvoji, mi ubogi, grešne se spoznali sami. Tebe vodi pa ljubezen — in zato zaupno k Tebi vsi hitimo Ti nasproti, saj nas kliiei, vabiš k Sebi! Krona Tvoja — veličanstvo, ' iezla moi — nepremagljiva, prestol Tvoj — beseda sveta, Tvoja slava — neminljiva! Ti resnično si božanstvo angelom si raj vsevečni, j Tebe gledajo svetniki — ! blaženi, neskončno srečni! Prava Luč si — osvetljuješ temo in učiš nas v zmoti, dvigaš nas v težavah naših in krepiš na solzni poti! Ves prijatelj si prezvesti, Ti ljubezen nad vse sveta, greh odpuščaš, oznanjujei naj Te kličemo — Očeta! Pridi na domove naše, žalostne nas' blagoslovi, v živi veri nas potrdi, z milostjo nas vse obnovi! Kdo od nas bi mogel reči: Mi resnice vse imamoP Nihče Te še ni doumel — le v dobroti Te spoznamo. Mir prinesi, mir nebeški, mir na zemlji naj kraljuje! V Tebi naj se vsako srce, v Tebi narod vsak raduje! Razsvetlite, okrasite, Kralj prihaja, »Kralj hosana!« S srcem, z dušo bo sprejela Kralja Kristusa Ljubljana! Ko pa z znamenjem se križa nad oblaki veličastno boš prikazal v rajski slavi stvarstvo sodit vse oblastno, ko izvoljenim v kraljestvu Sebe dal boš v povračilo — takrat v svoji sveti sodbi Kralj naš dobri, sodi milo! Kralj sveta, čuj, klic kongresa: k zmagi pel ji nas v nebesa! ^ Marija Zalar. ..Igra o kraljestvu božjem" Zbor vernih in posvetnih. Še en dan in prišli boste z vseh strani Slovenije, da v veličastni igri manifestirate ljubezen našega naroda do Kralja kraljev. Toda naša igra bo pred zastopniki katoliških narodov tudi manifestacija naših slovenskih sposobnosti ter višine našega smisla za organizacijo. Dvoje misli, ki nas morata vse voditi v naših skupnih naporih za popoln uspeh igre! Vaša pot v Ljubljano bo združena z žrtvami. Sprejmite jih na sebe veselo! Prosimo Kristusa Kralja, da bo z nami milost sv. birme, duh vojščakov Kristusovih! Predvsem vas prosim, da pridete v Ljubljano vsi že z jutranjimi vlaki. Vem, da bo mnogim to težko. A uspeh igre je bistveno odvisen od tega, da se vsi udeležite dopoldanske glavne skušnje na Stadionu. Dalje vas prosim, da ste nadvse točni. Vsakdo naj se zaveda, da nas je vseh blizu 4000. Ali naj vse te množice čakajo enega zamudnika!? — Dalje prosim: Bodite vztrajni! Ce bo na Stadionu vročina in bo vaja trajala morda tja preko poldneva, naj nihče pred koncem ne zapusti svojega mesta Prav ob koncu bom dal važna navodila, ki jih morate vsi slišati. — Na veselo svidenje jutri dopoldne na Stadionu! — Vrhovni režiser. Danes: Sprejema papeškega legata naj se vsi sodelujoči v »Igri o božjem kraljestvu« udeležijo polnoštevilno. Vsi fantje v krojih naj se zberejo točno ob pol petih popoldne na hodniku Bleiweisove ceste ob studiu radijske postaje. Takoj nato sestavimo četo in odkorakamo z godbo na Marijin trg. Ob osmih zvečer morajo biti danes na Stadionu vsi voditelji zbora vernih in posvetnih. Pridite točno, in sicer naravnost k velikemu jamboru sredi arene! Vaja bo tem krajša. Čim toč-nejši boste Ali ste preštudirali navodila? Knjižice in navodila prinesite s seboj! Glede vseh ostalih sodelujočih veljajo za danes navodila, ki jih je vrhovni režiser dal pri snočnji vaji. Navodila za glavno vajo. 1. Vaja se začne takoj po mladinski pobož-nosti, t. j. nekako ob pol desetih dopoldne. 2. Za začetek vaje se zberejo vsi sodelujoči na Stadionu, in sicer: a) solisti na svojih odrih; b) Zbor vernih pred odrom Mihaela; c) zbor posvetnih okoli odra sedmih naglavnih grehov č) zbor angelov na odru okoli Mihaela; d) zbor pomagačev na tekališču nasproti glavnim vhodom s Tyrševe ceste; e) pomožni govorni zbor v god-henem paviljonu: f) zbor nove krščanske mladine na brežinah na Že določenih mestih; g) godba In pomožni pevski zbor na tekališču oh južni strani arene. — Vsi scenski reditelji in voditelji skupin morajo hiti pri svojih skupinah ter takoj ugotoviti Število navzočih in ga javili vrhovnemu režiserju ki se bo nahajal v godbenem paviljonu. Vse tehnično in pomožno osebje mora hiti prav tako takoj v začetku vale na svojih mestih. Vsi ne- (Nadaljevanje na 6. strani spodaj) 7)koJ&*te novice Koledar Petek, dne 28. julija: Viktor (Zmagoslav), papež; Inocencij. Sobota, dne 29. julija: Marta, devica; Beatrika, muienica. Z danaSnjo objavo opozarjam moje cenj. odjemalce, da gosp. Alfred Bernlk nI vei pri meni kot zastopnik in nima iz tega razloga pravice za mene pobirati naročila. Moje cenjene odjemalce vljudno prosim, da se obračajo v zadevi nakupa neposredno na mojo tvrdko „STAKLO" // B.TOBER St. Vid nad Ljubljano - Telefon 734 Zlatomašnik p. Sigismund Wagner Pri Sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru obhaja danes zlato mašo kapucinski pater g. Sigismund \Vagner. Tiho, brez vsake vnanje slovesnosti, neopažen kakor njegove vrtnice, ki jih kot vešč botanik in marljiv vrtnar tako mnogobrojno goji na samostanskih vrtovih, se zahvaljuje Bogu za milosti in dobrote ter Ga prosi, naj bi Mu bila njegova zlatomašna daritev dopadljiva. Vsako slovesnost in objavo v listih je prepovedal, a naj nam kljub temu dovoli, da s kratkimi besedami opozorimo njegove mnogoštevilne prijatelje na njegov jubilej. — Rojen je bil p. Matija VVagner v naši obmejni Svečini, dne 17. februarja 1877 v dobri, vzgledni, verni, slovenski družini. Prve življenjske vednosti se je učil doma v ljudski šoli in nato na gimnaziji v Mariboru. Redovnemu poklicu se je odzval 10. septembra 1884, s slovesnimi obljubami se zavezal 11. septembra 1888, bogoslovne študije je dovršil v Celovcu in v Gorici, kjer je bil dne 28. julija 1889 posvečen v mašnika. Po končanih študijah je deloval v dušnem pastirstvu v slovenskih in Tiem?kih samostanih, nekaj časa je opravljal tudi samostojno župnijo. Celih 18 let je bil skrben in od samostanske družine zelo priljubljen redovni gvardijan, 12 let redovni definitor. Ko so se po svetovni vojni jugoslovanski kapucini osamosvojili in ustanovili lastno provincijo, se je o. Sigismund 1. 1920. preselil v Studence pri Mariboru, kjer je nastala nova kapucinska naselbina. Kot izboren govornik, gore? in ljuheznjiv spovednik in pobožen redovnik si je pridobil srra duhovnikov in vernikov v predmestju in povsod, kamor hodi dušnim pastirjem v pomoč. Kljub svojim letom je čil in zdrav ter v družbi vsled svoje šegavosti in žaljivosti zelo priljubljen. Predragi gospod zlatomašnik! K zlatemu jubileju Vam iskreno častitamo in želimo, naj Vas dobri Bog ohrani do skrajnih mej življenja ter Vam podeli za Vaše delo nekoč bogato plačilo! Naša navzočnost pri zlati maši bi Vas morda motila, zato jo odklanjate. Naj pa uživajo z Vami srečo zlate maše Vaše ljubljene gojenke, vrtnice in cvetlice ter Vam pogmagajo tiho in iskreno izražati Bogu zlatomašni magnifirat! Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova B. (Nadaljevanje s 5. strani) dodeljeni stalni ljubljanski reditelji se zberejo pred godbenim paviljonom na tekališču. Vsi sodelujoči naj prinesejo s seboj knjižice z besedilom igre! Pozivam vse, da kljub morebitni vročini, vztrajate pri celi vaji, zlasti že zaradi zaključnih važnih navodil. Ce bi deževalo, se vaja vrši v neokrnjenem obsegu, Čeprav pod dežniki. Nobena žrtev tu ne sme biti prevelika. — Vrhovni režiser. P. n. občinstvo. ki bo obiskalo jutri zvečer »Igro o kraljestvu božjem« opozarjamo, da bodo mogli zaradi velikega zanimanja za igro, priti na Stadion le tisti, ki bodo imeli pravilne vstopnice oziroma knjižice. Malih otrok ne jemljite s seboj! Vsak udeleženec igre naj bo obenem reditelj, t. j. naj skrbi, da bodo prosta vsa ona mesta, ki jih igralci potrebujejo za brezhibno izvedbo igre, ter da bo vladal ves čas predstave red. Vsi gledalci naj že takoj spočetka krepko sodelujejo v igri tam, kjer imajo v knjižicah to označeno. Ker sodeluje v igri mnogo otrok, naj vsi odrasli nanje pazijo, kot da so njihovi, Žrtve, ki jih je ta mladina v zadnjem času za učinkovit potek igre doprinesla, morajo buditi ljubezen vsake plemenite duše do nje. — Pridite na Stadion pravočasno! — Zadovoljite se tudi z manj ugodnim mestom, ako vidite, da drugače ni mogoče! Sicer je pa potek igre viden od vsepovsod. — Ko ho enkrat Stadion poln in ne bo mogel nihče več vanj, ne silite več vanj, ne silite k vhodom, katere potrebujejo nato igralski zbori. Občinstvo brez vstopnic opozarjamo, da bo mogoče igri prisostvovati tudi zunaj Stadiona, ker bodo zvočniki dovolj močni. Tudi ognjemet bo viden onim zunaj Stadiona. — Pri paviljonih zunaj Stadiona mora med igro vladati popoln mir. — Na koncu igre se ne prerivajte pri izhodih, temveč mirno počakajte, da bo prostor. — Ako hi se kdo izgubil, pošljite ga pred godbeni paviljon k vrhovnemu režiserju, ki bo dal potrebno oznanilo po zvočnikih. Litanij M. B. pe končani igri ne bo! V sporedih in knjižicah je objavljeno, da bomo na koncu igre peli litanije M. B. Iz važnih razlogov litanije odpadejo. Pač pa naj vsi udeleženci na koncu igre krepko odpojo štiri kitice himne »Povsod Boga«, ... - - ------ — Otrtinska vožnja za festival slovenskih narodnih običajev. Za veliki festival slovenskih narodnih običajev, ki bo v okviru VIII. MT v soboto, 5. in v nedeljo, 6. avgusta v Mariboru, je odobrila žel. uprava četrtinsko vožnjo za vse ob-iskovalce festivala s področja ljuhlj. žel. direkcije. Obiskovalci festivala bodo uživali ugodnost četrtinske vožnje le na [>odlagi posehne legitimacije prirediteljev inestivala. Te legitimacije, ki stanejo 2 din, bodo interesentom od ponedeljka na razpolago v vseh poslovalnicah »Putnika« v Sloveniji in tudi pri vseh večjih občinah. Legitimacije bo po naročilu razpošiljala tudi neposredno Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru _ naročilom Je priložiti 2 din v znamkah in franki-rano kuverto za odgovor. Ugodnost četrtinske voznine za obisk festivala velja za dopotovanje v Maribor od 4.-6. avg. in za povratek iz Maribora od 5.—7. avg. Vsa podrobnejša navodila za uživanje ugodnosti četrtinsko vožnje eo razvidna iz legitimacije za festival. — Svetogorsko romanje. Ponovno poudarjamo, da za prvo romanje ne moramo niti enega več sprejeti, ker je Število že prekoračeno. Kdor želi z drugim romanjem, naj se čim prej prijavi, ker utegne tudi to biti kmalu polno. Nekaterim ni prav, da bo tudi drugi romarski vlak odpeljal iz Ljubljane že ob 9 zjutraj in se vrnil ob 6 zvečer, marveč bi želeli, da bi odpeljal iz Ljubljane šele ob pol 3 popoldne in se vrnil ob 11 ponoči, kakor je bilo prvotno bjavljeno. Tem sporočamo, da smo vozni red drugega romarskega vlaka spremenili zato, ker potuje z njim tudi veliko romarjev z dežele, ki morajo v nedeljo zvečer imeti v Ljubljani zvezo z vlaki domov. — Planšarski praznik na Menini bo letos v nedeljo, 6. avgusta z mašo ob 10 dopoldne pri planinskem domu »Bibi« in raznimi strokovnimi predavanji. — Kolodvor Kamnik-mesto. Že dolgo se vleče ak cija za gradnjo prepotrebnega postajnega poslopja na postaji Kamnik-mesto. Homec, Groblje in Črnuče so dobili lepa postajna poilopja, samo Kamnik je ostal ob strani, čeprav je bilo izvršenih nešteto poizkusov za dosego potrebnega kredita in je tudi kamniška občina obljubila svoj prispevek. Prvotni Plečnikov načrt ni prodrl v celoti, češ da je predrag, vendar pa se tudi novi načrt v glavnem drži istih smernic in bo po njem zgradba postaje Kamnik-mesto takšna, kakor si jo je zamislil moister Plečnik. Stroški naj bi znašali blizu 200.000 din. Na ponovne intervencije kamniškega župana g. Novaka in poslanca g. Strcina je zdaj generalni direktor državnih železnic v Belgradu podpisal odlok, da se prične z gradnjo. Tako smemo upati, da bo morda ie pred zimo delo končano. S Slamlievlml mesnimi In sadnimi konzervami boste prav gotovo zadovoljnil — Obrtniška tombola v Kranju. Prva velika obrtniška tombola bo letos v nedeljo 6. avgusta v Kranju. Ta dan se bo, kot je to že star običaj Gorenjcev, zbralo v Kranju od blizu in daleč ljudstvo iz vse Gorenjske, da se udeleži te v resntči velike in po dobitkih skoro najbogatejše tomboli!. Že danes pričnite misliti na 6. avgust, ko boste prišli v Kranj na veliko obrtniško tombolo. Vsi dobitki bodo res prvovrstni izdelki obrtniških rok, dragocena, praktična in solidna darila, da jih bo vsak vesel. Glavni dobitek bo kompletna spalnica z vso posteljnino, iz korenine kavkavškega oreha, vredna med brati 20.000 din, drugi dobitek bo kompletna jedilnica iz palisandrove rože, potem še tri spalnice in sicer ena iz hrastovega, dve pa iz mehkega lesa in šperani, dalje bodo 3 kuhinjske oprave, ena kmečka soba v slov. narodnem slogu iz politiranega mecesna, kompletna otroška soba, oprema iz trdega lesa z pisarno, oprema za predsobo z ogledalom, najmodernejši kauč iz orehove korenine, športni brek, dva velika soda iz hrastovine, kompletna konjska opie-ma, kotel za žganjekuho, elektromotor 6 HP, vrtna garnitura, otroški voziček, šivalni stroj, moška in ženska kolsa, krasna tapecirana garnitura za sprejemnico, več usnjenih potovalnih kovčkov, poleg tega pa čez 400 drugih lepih in praktičnih daril. Obrtniki so se obvezali, da bodo vse izdelke napravili prvovrstno, čeprav bodo služili tomboli. Dobitki bodo razstavljeni 14 dni pred tombolo v gimnaziji. — Opozorilo staršem! Na dr. Krekovi višji (učiteljski) gospodinjski šoli Ljubljana VII. se sprejemajo nove učenke za I. razred de 15. avgusta t. 1. — Na istem zavodu se sprejemajo tudi učenke zi enoletno gospodinjsko šolo, ki se prične 1. oktobra. Priglasiti se je do 15. septembra. — Prospekti za obe šoli se dobe na zavodu. — Pri zlati žili, bolečinah v križa, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Ogled gradnje mostu čez Muro pri Petanl-cih (pri Slatini Radenci), ki ga gradi ljubljansko gradbeno podjetje »Slograd« d. d., priredi Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, za člane in po njih vpeljane goste v nedeljo, 6. avgusta. Iz Ljubljane bomo odpotovali v soboto, 5. avgusta popoldne z enim popoldanskih vlakov do Maribora, kjer bo zvečer tova-riški sestanek z mariborskimi kolegi, K ogledu gradbenih del v nedeljo dopoldne bomo potovali skupno, bržkone z avtobusom iz Maribora. Podroben program bo pravočasno priobčen. Prijave sprejema tajništvo sekcije ustmeno aH pismeno do »rede, 1 avgusta. — Kdor redno pije jogurt, si podaljšuje življenje. PIJTE JOGURT GORENJSKIH MLEKARSKIH ZADRUG. — Velike konjske in kolesarske dirke na Krškem polju l>odo dne 6. avgusta oh 15. Zanimanje za te dirke je zelo veliko. Priglasilo se je že mnogo dirkalnih konj iz naše banovine, kakor tudi iz Zagreba, Karlovca in Dugega sela. — Novo zastopstvo »Putnika« v Nemčiji. Zaradi izredno velikega zanimanja za obisk Jugoslavije v Nemčiji je društvo »Putnik« delegiralo v Monakovo priznanega propagandnega delavca in strokovnjaka g. I. Schlecherja, ki je več let zelo uspešno deloval v Celovcu. G. Schleicher se bo pečal edino le s p-opagando in informacijami za Jugoslavijo ter bo vzdrževal osebne zveze z vsemi potovalnimi uradi na Bavarskem. Tujsko-prometni zvezi v Ljubljani in Mariboru prosita vsa zdravilišča, letovišča, uprave hotelov jn penzionov, naj Lepo okrašena nunska cerkev je prav posebno učinkovita zvečer v siju reflektorjev. pošljejo primerne količine prospektov na naslov: g. Ivo Schleicher, c/o Amtliches Bayerisches Reise-buro, Milnchen, Ritter von Epp-Platz 12. — Dame! Za vroče dni si lahko kupite že iz-gotovljene obleke v krasnih živobarvnih vzorcih iz prave tobralke, krepa, svile in delena od 65 dinarjev naprej pri tvrdki F. 1. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. — Društvena potovanja: 5.-6. avgusta Trst, Abbazia; 13,—15. avgusta Sušak, Crikvenica, Pli-tvička jezera; 13,—15. avgusta Grossglockner. Prijave in pojasnila potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. — Fantje pojo. 3. zvezek moških zborov, zložil Lovro Hafner. Samozaložba. Cena izvodu je 6 din. — Kot pokojnemu Zorku Prelovcu moramo tudi Hafnerju priznati, da mu je naš najdražji narodni zaklad, naša prelepa narodna pesem, glavni vir pri njegovem delu. Zato so pa vse njegove skladbe tako domače in res tako naše. Pričujoči zvezek obsega 8 lepih moških zborov. Vse pesmi so zelo pevne, preveva jih ljudski duh, pokrit z izvirno nielodiko, s prav efektnim, toda lahko razumljivim harmoničnim odelom. Pesmi so sledeče: 1. Zvenela roža (Marija Brenčičeva); 2. Tudi jaz (Anton Medved); 3. Siromak (Marija Brenčičeva); 4. Ne jokaj (M. Elizabeta); 5. Žalostna pesem (Albina Zakrajšček); 6. Pod cipreso (A. Medved); 7. Mrtvaški zvon (Anton Medved); 8. Moj grob (M. Elizabeta). Samo izbrano in resno besedilo elegičnega značaja. Napeve je besedilu skladatelj izborno pogodil. Naši moški zbori bodo pričujoče pesmi radi in uspešno peli, zlasti še, ako se bo dirigent poglobil v resno iu i&f»».. d\žavi * Sin skladatelja Puccinija v Dalmaciji. V Split je prispel na svoji luksusni jahti Antonio Puccini, 6in slavnega italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija. Antonio Puccini je star 53 let. * Drzen napad maskiranih roparjev. V hišo kmeta Tome Brdariča v vasi Bukoviku pri Vin-kovcih so te dni ponoči vdrli štirje maskirani roparji, oboroženi z revolverji in noži. Brdarič se je pred kratkim vrnil iz Nizozemske ter so roparji verjetno računali, da bodo pri njem našli kup denarja. Roparji so pod pretnjo, da ga ubijejo, zahtevali od Brdariča denar. Brdarič jim je dal 1500 dinarjev, ves denar, ki ga je imel pri hiši. Roparji pa se s tem še niso zadovoljili, ampak so pobrali po hiši vso obleko in dragocenosti v vrednosti okrog 5000 dinarjev. * Že peta vrvarna pogorela v Vojvodini. V Doroslavcu je te dni pogorela velika vrvarna. Škode je za okrog milijon dinarjev. To je v kratkem razdobju že peti požar tovarn za vrvi v Vojvodini. Zveza lastnikov vrvarn 6e posvetuje o kolektivnem zavarovanju vrvarn proti ognju. * Petletni deček, ki z neverjetno točnostjo na pamet sešteva in odšteva dve-, tri- in štirištevilč-ne številke, živi v vasi Lačarka v okolici Sremske Mitrovice. Je to mali Siniša Konjevič, sin vaškega krčmarja. Kadar kdo zastavi mlademu računarju kakšno nalogo, se malček zagleda v neko točko na tleh, ponovi nalogo in v naslednjem hipu že pove rezultat. Pri tem se nikdar ne zmoti. Mali matematik se včasih pridruži šolskim otrokom, jim zastavlja računske naloge, katerih pa seveda ne znajo rešiti. Potem 6e jim dečko roga, češ, sram vas bodi, v šolo hodite, pa ne znate računati. Malček bi šel silno rad že v šolo, toda učiteljica ga še noče sprejeti in bo moral pač počakati še dve leti. » Zločin starke pred sodniki. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Petrinji je sedela te dni na zatožni klopi 80 letna starka Marija Čučkovič iz Glinske Poljane, ki je pred dvema mesecema 6 sekiro skoro oddrobila glavo svojemu priležniku prav tako 80-letnemu starcu Luki Kopaču. Starec in starka sta dolgo vrsto let živela v konkubinatu v veliko pohujšanje vse vasi. Ljudje so zmerom govorili, da se to ne more srečno končati. Kopač je bil silno nasilen, tako da je 6tarka pri njem preživljala težke čase. Pretepal jo je za vsako malenkost, pozimi jo je zvečer pognal iz hiše, zjutraj pa, ko je spet prišla, jo je pretepel. Nekako pred dvema mesecema je Kopač zvečer spet pretepel starko in ji slednjič vrgel v prsi malo sekiro. Starka je zatulila od bolečine, nato pa v jezi pograbila sekiro in zamahnila po Kopaču. Zadela ga je v vrat in mu skorai povsem odsekala glavo. Starec je v nekaj hipih izdihnil. Pred sodiščem je starka povedala, kakšno trpljenje je morala prestajati pri ubitem, nakar jo je sodišče, upoštevajoč vse olajševalne okolncusti obsodilo na 14 mesecev strogega zapora. * Strašna smrt med mlinskimi kolesi. Na Mrežnici v okolici Duge Rese pri Karlovcu se jc te dni kopala v bližini tamkajšnjega mlina 24 letna Štefica Skrtič, ki je bila zaposlena v tekstilni tovarni v Dugi Resi. Bila je v družbi s svojo družino in nekaterimi prijateljicami. Ko je plavala po vodi nizdol, se je preveč približala odprti zatvor-nici pred mlinom. Močan tok vode jo je zgrabil in potegnil pod mlinska kolesa. Preden ji je mogel kdo priskočiti na pomoč, je že izginila med mlinskimi kolesi. Truplo nesrečnice, ki je gotovo našla strašno smrt pod mlinskimi kolesi, sc na drugi strani mlina ni več prikazalo in ga doslej še niso mogli najti. (I LIUKII)4N4 Porjaveti morete sedaj na 2 načina: 1. Lahko se polagoma navadile na sonce, kar je najpametneje. V tem primeru uporabljajte kremo N1VEA! 2. Lahko pa ostanete tudi dolgo na soncu in hitro porjavite. Tedaj potrebujete ULTRA-OLJE-NIVKA s pojačano zaščito pred pekočimi svetlobnimi žarki. 20.000 bolnikov v letošnjem letu V četrtek popoldne je bil v ljubljanski bolnišnici sprejet bolnik, ki je pri sprejemu dobil tekočo številko 20.000. Z njim je ljubljanska bolnišnica sprejela v letošnjem letu že 20.000 bolnikov, kar pomenja, da je zopet potolkla že vse doslej skoraj neverjetne rekorde. Lani je sprejela v vsem letu 32.000 bolnikov. Lani je tudi dosegla 20.000 sprejetih bolnikov kasneje, namreč 16. avgusta. 27. julija lanskega leta pa je bilo sprejetih v bolnišnicah šele 18.300 bolnikov. Skok je izredno velik in dokazuje samo to, da se ljudje bolj in bolj zatekajo v ljubljansko bolnišnico, ki ima Se vedno prav toliko postelj in prostora kakor pred 20 leti. Uprava ljubljanske bolnišnice skuša ustreči vsem bolnikom, ki ee iz vseh krajev Slovenije zatekajo v bolnišnico, zato ker ve, da mnogi prihajajo po potrebi. Mnogi pa prihajajo samo zaradi tega, ker mislijo, da je v ljubljanski bolnišnici nega boljša kakor v banovinskih zavodih Vsi ti naj se rajši zatekajo v banovinske zavode, ki imajo prav tako dobre zdravnike in večinoma lepše in udobnejše bolniške prostore. Le kogar napoti zdravnik izrecno v ljubljansko bolnišnico, ta naj tudi pride. Dr. AH čin Marjan ne ordinira 1 Poziv vsem krožkom! Katoliške organizacije bodo v petek, 28. t. m. sprejele na Marijinem trgu papeževega legata dr. Avgusta lllonda. Pozivamo vse članice in mladenke, da se sprejema udeleže v krojih v čim večjem številu. Zbiramo se na Bleivveisovi cesti pred Radio študijem ob 5 popoldne. Zveza DK. 1 Vse članice KA opozarjamo, da ne pozabijo na naše .zborovanje, ki bo jutri ob 4 popoldne v Delavski zbornici. Vpeljani gostje vljudno vabljeni. Danes točno ob 8 zvečer pa pridite k uršu-linkain, kjer bo j>evska vaja za zborovanje. Odbor. Članice Zveze katoliških dijakinj, akademi-čarke in srednješolke! V soboto 29. julija bo ob 4. popoldne skupno zborovanje vseh lastnih organizacij dekliške KA iz ljubljanske in lavantinske škofije v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti št. 20. Tega zborovanja 6e bomo vse udeležile. Tiste, ki ste se prijavile in ki greste na tečaj ZKD na Zingarico, pridite v ponedeljek 31. julija ob 5.10 zjutraj na glavni kolodvor. Prinesite s seboj odejo in V6e, kar vam je bilo naročeno. Ne pozabite beležk, kamor si boste zapisovale predavanja. Za morebitne informacije se obrnite na svoje voditeljice! I Protikomunistična razstava v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5, bo danes odprta ves dan od 8 zjutraj pa do pol 5 popoldne. Zaprli bomo točno ob pol petih, ker gremo potem sprejemat papeževega letaga dr. Hlonda. 1 Florijanska ulira se je zelo lepo pripravila za kongres Kristusa Kralja. Znana tvrdka Janežič je lepo priredila izložbo ter fasado obeh hiš okrasila z zastavami evropskih držav. 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je kr. banska uprava dovolila vsem gostinskim podjetjem, vštevši tudi bufete in vinotoče, za čas glavnih dni kongresa Kristusa Kralja podaljšanje obratovalnega časa za celo noč in sicer za noči od 29. na 30. in od 80. na 31. ujlija 1939. 1 Branjevci krase svoje stojnice. Za ljubljanskimi trgovci, ki so izredno lepa okrasili za Kristusov kongres izložbena okna, nočejo zaostajati niti branjevci in branjevke na Pogačarjevem trgu. Včeraj so že zai.cli ovijati strehe svojih stojnic z zelenjem in cvetjem. Zatrjujejo, da bodo branjevke aranžirale prav okusne prizore, 1 Promet električne cestne železnice, ki smo včeraj o njem naznanili, da bo v 6oboto 29. t. m. in nedeljo 30. t. m. zvečer na vseh progah reden do polnoči, bo enako pomnožen tudi že drevi, da bodo torej vse tri večere vozovi na vseh progah vozili vsakih 6 minut, ne pa samo vsake pol ure. Proga štev. 1 bo obratovala v petek, soboto in nedeljo ves dan od Št. Vida pa do Ajdovščine, ne pa samo do Gradišča. Okusno prirejena izložba tvrdke Samec na Mestnem trgu. (Aranžiral Ciril Povše) I Tujci v Ljubljani. Za dneve VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja je že sedaj opažati večji naval tujcev iz raznih držav. Do včeraj zjutraj je bilo policijski upravi za zadnjih 24 ur prijavljenih 213 novih tujcev. V 4 glavnih hotelih se je prijavilo 158 tujcev. Prijavilo se je mnogo duhovnikov iz Madžarske, zlasti iz somboteljske škofije, dalje iz Belgije, Francije, Italije in Švice. V Ljubljano je prispel iz Belgrada španski diplomatski zastopnik dr. Carcia Edvard, rodom iz Madrida. 1 Življenje in trpljenje našega Gospoda in Od-rešenika Jezusa Kristusa v največjem zvočnem lil-mu »Kralj kraljev«. Kino Kodeljevo ima v okviru kongresnih prireditev na sporedu to veličastno delo, ki bo ostalo vsakemu obiskovalcu v neizbrisnem spominu. Za udeležence kongresa z znaki ali knjižicami so posebne predstave v soboto in ne-deijo ves dan ter velja za nje enotna vstopnina, odrasli 3 din, otroci 2 din, le če pridejo v skupinah. — Predstave: v petek ob pol 9; v sol>oto ob 9. 10.30. U, 12, 13.30. 15, 16.30. 19 in 21; v nedeljo ob 9, 10.30. 11, 12. 13.30, 15, 17.30 in 21. Pri vseh predstavah ob 20.30 oziroma ob 21 ter v nedeljo ob 17.80 se predvaja kot dodatek še velefilm »Kraljevič in berač«. 1 Zastopstvo Ivegije koroških borcev li Ljubljane se odpelje na proslavo 20 letnice bojev na Ljubno pri Gornjem gradu v nedeljo 30. t. m. s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal izpred Tavčarjeve ulice (trgovina Prelog) točno ob 6 zjutraj. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave za vožnjo (cena 25 din) sprejema pisarna Legije na Can- karjevem nabrežju 7 samo še danes, to je v petek, in sicer do 18 zvečer. 1 6e je čas, da se priglasite za osemdnevno potovanje i avtobusom po Italiji, združeno z romanjem v Rim, ki ga organizira Prosv. društvo Trnovo pod vodstvom prof. Anžiča v dneh od 13. do 20. avg., skozi Planino, Trst, 1'adovo, Firenze, Bologno, Sieno, Rim, As»isi, Rimini, Benetke, Udi-ne, Trbii, Jesenice, Ljubljana. Postanek v Firenci traja en dan, v Rimu dva in pol, v Benetkah en dan, daljši postanki so v vseh važnejših mestih za ogled vseh zanimivosti. Vožnja v modernem odprtem avtobusu s kolektivnim potnim listom in prenočišči v hotelih slane 900 din. Prostih je le še nekaj sedežev. Prijave se sprejemajo do ponedeljka, 31. avg.,' in sicer vsak dan od 7—0 zvečer v Društvenem domu — z izjemo v soboto, 29., ker ee zaradi igre na Stadionu sprejemajo prijave le dopoldne v trnovskem župnišču, ali telefonično na št. 25-73, kjer dobite vse informacije, 1 Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15. avgusta t. 1. sc vrši v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ijub-Ijančane, da prijavijo odvlšna stanovanja za goste, Prijave sprejema: Kongresni odbor gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29-11. 1 Banka »Slavija« je končno pokazala pravo lice. Zadnjih 14 dni so podirali stari hiši pred banko »Slavijo* in te dni so jih podrli do tal. Tako sedaj kaže tudi banka »Slavija« lepše lice na Tyr-ševo cesto. Kljub temu, da na zunaj še ni popolnoma dograjena, vendarle že jasno kaže, da bo imela arhitektonsko lepo in zanimivo zunanjost. 1 Kolonije ljubljanskih vajencev. Predvidoma bo organiziralo Društvo za varstvo delavske mladine v avgustu še dve koloniji za ljubljanske vajence, oziroma ljubljanske ekspoziture OUZD. Prva kolonija začne 4. avgusta in traja do 18. avgusta, druga pa od 18.—31. avgusta. Vajenci, ki so določeni za prvo počitniško kolonijo v avgustu, naj se zglase radi razgovora in informacij, dne 2. av-usta ob 8. uri zvečer na Vidovdanski cesti 16, oni oločeni za drugo pa 16. avgusta ob isti uri. Vajenci pa in vajenke, ki »o se udeležili kolonij v juliju, pa se po končani koloniji še niso predstavili zdravniku, naj to store čimprej. Predstaviti se morajo ob isti uri, istem zdravniku, ki jih je poslal na počitniško kolonijo. — Društvo za varstvo delavske mladine. — Pri aaprtjn. motnjah, v prebavi vzemite zjutra, §e na prazen želodeo en kozareo naravne >Franz-Josef< grenčice. 1 Avtomobilisti proslave svojega zaščitnika sv. Krištofa na Pokljuki. V nedeljo, 30. julija priredi ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije proslavo svojega zaščitnika svetega Krištofa na Pokljuki. Avtomobilisti in mo-tociklisti 6e se6tanejo ob 9 dopoldne na Bledu pri kavarni »Toplice« in »Park« hotelu, od koder bo nato skupni odhod na Pokljuko. Ob pol 11 bo pred kapelico na Pokljuki obred blagoslovitve vozil, kakor je običaj vsako leto na praznik zaščitnika v6eh avtomobilistov in cnotociklistov. Po ob- Pohorje dobi telefon Ob priliki nepozabnih Mladinskih slavnosti v Mariboru je obiskal naše mesto tudi minister za pošto g. Altipartnakovič. G. minister si je ogledal poleg Maribora tudi njegovo okolico ter je bil tudi na Pohorju, ki je napravilo nanj izreden vtis. Ob priliki obiska na Pohorju so mu predo-čili važnost telefonske zveze s planinskimi in turističnimi postojankami na vzhodnem delu Pohorja. Gosp. minister je sam uvidel, da je res potrebno, da se te točke povežejo s telefonom ter je osebno odredil, da izdela mariborska terenska tehnična sekcija takoj načrte in proračun za napeljavo telefona na vrh Pohorja. Telefonska proga se bo zgradila na Pohorje od Reke do Poštar-skega doma na Petkovem sedlu. Tu, kjer imajo naši poštarji svoje lepo planinsko okrevališče, bo telefonska centrala in sedež poštnega urada. Od tu naprej se bodo zvezale s telefonom posamezne postojanke, predvsem Pohorski dom in Mariborska koča. Kakor hitro bo proračun odobren, se bo pričelo z gradnjo. Ta ne bo povzročala nobenih posebnih težkoč. Proga bo izpeljana navzgor ob Pohorski cesti, le da bo večje ovinke rezala v ravni črti. Gradnja cele proge bo trajala največ tri tedne. Za razvoj turizma bo uvedba stalne poštne in telefonske zveze na vzhodnem delu Pohorja ogromnega pomena. Ta del Pohorja je že prepre-žen z moderno urejenimi turističnimi postojankami, ki zadovoljijo s svojo udobnostjo tudi zelo razvajene letoviščarje. K tej udobnosti pa spada predvsem tudi telefonska zveza s svetom, ki se bo sedaj ustvarila. Poštna uprava bo dobila na Pohorju gotovo precej telefonskih ahonentov. Poleg dosedanjih turističnih postojank na Pohorskem domu, Mariborski koči in Poštarskemu domu se obeta v kratkem še gradnja Zelezničarskega doma, ki bo stal v bližini nove pohorske ceste na sredini med Mariborsko in Ruško kočo. Poleg tega pa si bo še cela vrsta bogatih zasehnikov gradila svoje vile, kakor jih sedaj že nekateri imajo. m 11. obletnice škofovskega posvečenja našega vladike dr. Tomažiča bo v torek 1. avgusta. Tega dne bo ob 8 v stolnici elovesna pontifikalna sv. maša. m Članice Dekliških krožkov naj se zberejo v krojih danes ob pol 1 popoldne na Livadi, od koder skupno odkorakajo na kolodvor k sprejemu kardinala-legata Hlonda ob pol 2. m Mariborskim trgovcem. Ob priliki Mariborskega tedna, ko pride v Maribor toliko tujcev, se je odločilo Slovensko trgovsko društvo, da prifedt s sodelovanjem Trgovskega gremija in zadruge »Mariborski teden« nagradno tekmovanje za najlepše in najučinkoviteje opremljena izložbena okna. Denarnih nagrad je šest: 1. din 700, 2. din 600, 3. din 500, 4. din 300, 5. din 200, 6. din 200. Lepa, pa nenagrajena izložbena okna dobijo posebno pismeno pohvalo ter se bodo imena lastnikov objavila v časopisju. Vsa pojasnila daje pisarna Slov. trg. društva Jurčičeva ulica 8/1. pri tajniku Albinu Ambrožiču, tel. 28-48. Prijave se sprejemajo najkasneje do 4. avgusta. m Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrla v starosti 38 let gospa Katarina Pečečnik, žena vpokojenega narednika vodnika. Rajna blaga žena bo pokopana na Pobrežju dane« ob 15. Žalujočemu možu naše sožalje. m Zanimiv stroj hodijo gledat meščani v Raz-lagovo ulico. Gradbeni urad, ki modernizira in tlakuje Prešernovo ulico, je postavil tam stroj z« izpiranje in sortiranje peska. Materijal, ki ga na redu bo skupno kosilo v Šport hotelu, kjer bo preskrbljeno za razvedrilo in zabavo. Članstvo Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije se opozarja na to lepo in pomembno prireditev v pričakovanju polnoštevilne udeležbe. Udeležba naj se po možnosti prijavi tajništvu Avtomobilskega kluba — telefon 41-93 — do 28. t. m. 1 Izvrstni češpljevi cmoki iz naših sliv: Fr. Kham, Kongresni trg 8. 1 Zeparska nadloga se je v Ljubljani pojavila. Za vsako veliko prireditev se v Ljubljani zbero spretni dolgoprsteži z vseh krajev Slovenije. Posebni specialisti pa prihajajo prav ob posebnih slovesnostih tudi iz drugih delov države. Zato za letošnji kongres Kristusa Kralja prav lahko pričakujemo, da bodo v velikem številu nastopili tudi žeparji, ki bodo zlasti v gnečah skušali brskati po tujih žepih in odnašati, kar bodo dosegli. Na prvi večer kongresnih prireditev, torej v torek je tako že nekemu udeležencu slovesne cerkvene otvoritve v stolnici izginila iz žepa srebrna ura. Zgodilo se je to v gneči pred stolnico. Ljubljanska policija skuša z največjo požrtvovalnostjo paziti na vse sumljive tujce, vendar je razumljivo, da pre-velikanskemu številu udeležencev, ki se bodo zbrali v Ljubljani, posebno v soboto in nedeljo, ne bo mogla preprečiti tatvin. Vendar opozarja že sedaj vse udeležence na to, da imajo žeparji navado nositi čez roko vržen dežni plašč, ki jim pokriva roko, medtem ko brskajo po tujih žepih. Udeleženci pa naj sami pazijo na svoje žepe in naj ne nosijo vsega denarja v enem žepu. Včeraj je policija tudi prijela nekega uzmoviča, ki je imel v žepu kar dve kongresni knjižici, ki se pa žal nista glasili na njegovo ime. Izjavil je, da sta mu najbrž slučajno padli v žep. Prav verjetno je, da sta knjižnici ostanek plena, ki ga je nabral medtem ko je praznil žepe udeležencem kongresa. 1 Tatvina med kopanjem. V letošnji kopalni sezoni (e letos policijski upravi prijavljena tretja tatvina na prostih in drugih kopališčih. Prva tatvina je bila na Savi, nato ob Gruberjevem prekopu in tretja v Koleziji. Tam je bila ukradena Desanki Popovičevl temnomodra obleka s sivimi črtami, vredna 270 din. 1 Obsojen velesejmski žepar. Na letošnjem pomladanskem velesejmu meseca junija se je pojavil eleganten mladenič, 6tar 23 let, po poklicu tipografski delavec Andrej Kudjerski, doma iz Stare Dubrave v Bosni. Ivanu Osvaldu je skušal iztrgati 2000 din vredno zlato uro. S škarjicami je že rezal verižico. Osvald ga je opazil, prijel in izročil stražniku. Včeraj je bil na okrožnem sodišču Kudjerski, ki ga zagrebška policija opisuje kot drznega žeparja, obsojen zaradi poskušene žepne tatvine na 2 meseca zapora. Kudjerski je zatrjeval, da je »pošten človek«, ki je nameraval na velesejmu kaj zaslužiti. ulici odkopljeio, sedaj kar na licu mesta izperejo ter sortirajo ter dobe na ta način dovolj čistega peska na razpolago. Stroj je drugače nameščen v mestni gramoznici. m Orli potujejo v Nemčijo. Te dni je pr;spela na mariborsko carinarnico nenavadna pošiljka — ogromna kletka s šestimi planinskimi orli. Dospeli so iz Macedonije, namenjeni pa so za živalski vrt v Hamburgu. Ponosne ptice so bile v kletki stisnjene vsaka v ozek prekat, da se niso mogle niti ganiti. m Smrt blage gospe. V bolnišnici ie umrla v 6tarosti 73 let posestnica in vdova po poštnem uradniku gospa Amalija Kocmur. Pokojnica je bila blaga in spoštovana gospa ter je njena smrt svojce zelo zadela. Pokopali jo bodo danes v petek ob 16.15 na pobreškem pokopališču. Naj počiva v miru. Žalujočim naše sožalje! m Žaga je zgorela pri Sv. Antonu na Pohorju posest. Kristijanu Mravliaku. Škode je 44.000 din. Sodijo, da je nastal požar «am od sebe, ker se je vnela mokra žagovina, ki je bila spravljena na kupu. m Drava ie izročila žrtev. Pred nekaj dnevi je utonil na Podvelki v Dravi 10-letni sin železničarja Jože Voh. Truplo mladega utopljenca so sedaj našli v Dravi pri Selnici ter so ga potegnili na suho. m Pekovski mojstri in pomočniki med seboj. Včeraj 6tno poročali, da se pojavlja med pekovskimi pomočniki v Mariboru podobno gibanje, kakor je zajelo pomočnike v Celju ter da nameravajo začeti s stavko. V Celju zahtevajo pomočniki od svojih mojstrov naivišjo tedensko mezdo 330 din. Mariborski pekovski mojstri svojim pomočnikom ponujajo najvišjo tedensko mezdo 440 din. Kakor nam sporočajo, prevladuje med pomočniki treznost ter je večina za sporazum. m Nenavaden primer materinske ljubezni. 46-Ietna poljska delavka Antonija Kalšek iz Slovenske Bistrice je imela 14 otrok, od katerih jih je še šest pri življenju. Dva njena sina služita sedaj vojake, eden v Mostarju, drugi pa v Nišu. Mater je prevzelo hrepenenje, da bi videla svoja sina, ki sta tako daleč od doma. Ni imela sredstev, da bi potovala k njima z železnico, pa se je podala na dctlgo pot peš. Odšla je v siromašni obleki in bosa od doma dne 1. maja, sedaj pa se je vrnila nazaj z obiska. Najprej je obiskala svojega sina v Mostarju, potem pa se je podala naprej na dolgo pot preko Črne gore in Srbije do Niša, od koder se je spet peš vrnila nazaj domov. m Smrtno se je ponesrečil pri premestitvi v Maribor. V mariborski bolnišnici je umrl 38-letni ključavničar drž. želez. Janez La6nik. Iz Sušaka so ga premestili v Maribor, med vožnjo od Sušaka do Zagreba pa se je ponesrečil, ker so mu vagoni štrli nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Ker pa si je pri nesreči zastrupil kri, je poškodbi podlegel. m Dva drzna sleparla sta se pojavila v Mariboru v sredo. Skušala sta izvabiti od neke gospe, katere mož ee nahaja v Egiptu, denar pod pretvezo, da ju pošilja neki informacijski biro v Zagrebu, ki bo gospo zastopal v ločitveni tožbi proti možu. Gospa pa je dala oba vsiljivca aretirati. Enemu se je posrečilo, da je pobegnil stražniku tik pred policijo, drugi pa je priznal, da sta oba begunca naše vojne mornarice ter sta te s slepar-stvom preživljala. nfivvvfmnT'""' 11 tfTf^Atnft-ffrvnrt^f^nMf ^.TffTiiiv^ffiTVsnnffffvTCi^nfffHHivifffffivvnvff IVVHIPI hi r1 ^ -; -. r ^1 JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKI. VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRETJI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN ottHRisiUi IMIIIUIUI untifant i inanHHi imi i iHtnmtuiuiitnutuiimntiit irniminintifiuKtiiiDiMuD^iiiiiiiiutnjiittniuiniuuiinHurutii^ittjiiiitii Celje c Sprejem kardinala legata dr. Hlonda. Danes ob 4.04 se bo pripeljal z dvornim vlakom skozi Celje zastopnik sv. očeta na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja kardinal legat Nj. Eminenca dr. Avgust lllond. Na celjskem kolodvoru, ki je okrašen z zelenjem in državnimi ter papeškimi zastavami, ga bodo pozdravili odličniki, poveljnik mesta, zastopniki organizacij in društev, pozdravna nagovora pa bosta imela celjski opat g. Peter Jurak in predsednik celjske mestne občine gosp. dr. Voršič Alojzij. Vlak bo na celjski postaji do 16.19. Vso celjsko javnost vabimo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema zastopnika sv. očeta. Posebno so vabljene narodne noše in mladina. c Narodne noše vabimo, da se udeležijo sprejema Nj. Em. papeževega legata dr. Avgusta Hlonda v petek ob 16.04. Zbirališče na kolodvoru pred 16 uro. Starše šoloobveznih otrok prosimo, naj pošljejo svoje otroke k sprejemu. Fantje se bodo zbrali ob 3 popoldne na dvorišču okoliške, dekleta pa na dvorišču šole šolskih sester. c Taborne knjižice za kongres Kristusa Kralja se dobe v opatijski pisarni na Slomškovem trgu. c Avtobusni romarski izlet v Benetke priredi kongregacija celjskih gospa od 12. do 13. avgusta. Pot vodi iz Celja preko Ljubljane, Postojne, Gorice, Sv. Gore v Benetke in preko Trsta nazaj. Samo nekaj mest je še praznih. Prijave sprejemajo šolske sestre v Celju. c Nov krantarski in živinski sejem v Vojniku pri Celju bo v sredo, 2. avgusta. c Otvoritev Celjske razstave bo v soboto, dne 29. julija ob 10 dopoldne. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič Alojzij. Včeraj so začeli delavci že urejevati dvorišče, kjer bodi^veselični prostori. Gregorčičevo in Zrinjskega ulico bodo zaprli že jutri. Vse Celjane vabimo, da se polnoštevilno udeleže otvoritve te, za Celje tako važne razstave. c Javni telovadni nastop bo imel Fantovski odsek v Šmartnem v Rožni dolini dne 13. avgusta. Na popoldanskem nastopu bodo sodelovali člani Fantovskega in Dekliškega okrožja. c Na Frankolovem pri Celju napeljujejo le dni telefon. Tako je Frankoiovo, ki je bilo toliko let zapostavljeno in pozabljeno, dobilo v treh letih vodovod, novo cesto proti Bukovju, drž. pogodbeno pošto in telefon. c Ilodnik v Gaberju so včeraj količili, tako da se bo z delom kmalu pričelo. c Na Teharjih pri Celju je bil v sredo živinski in krantarski sejem. Bil je dobro obiskan. Tudi kupčija je bila precej živahna. Prodanih je bilo 40 glav živine, cene pa so se gibale od 4 do 5.25 din, za prave od 2.50 do 3.50 din. Prodane je bilo tudi nekaj plemenske živine. — Zadnjo nedeljo je bila pri podružnični cerkvi sv. Ane lepa nedelja, prihodnjo pa se bo obhajal ta praznik še v župnijski cerkvi. Na ta dan pride na Teharje veliko sejmarjev. Cerkev sv. Ane je znana kot romarska cerkev. Nekako pred 500 leti so jo sezidali celjski grofje. Na portalu je se sedaj viden znak — grb celjskih grofov. c V celjski bolnišnici je umrl 12 letni dijak ptujske gimnazije, sin občinskega tajnika s Ptujske gore, Miroslav Jagor. Mirko je prišel na počitnice k svojim sorodnikom na Teharje, odšel v ftt. Jurij, od tam pa so ga morali pripeljali v Celje, kjer je umrl. Naj v miru počiva! Iludo prizadeti družini naše iskreno sožalje! c Izločilno tekmovanje za državno teniško prvenstvo je bilo v sredo popoldne na igrišču SK Celja v mestnem parku med SK Celjem in Atletiki. V tekmovanju je zmagalo moštvo Atle-tikov s 4:1. dame Atletikov pa so prepustile igro damam SK Celja par forfait s 5:6 in bodo igrale prihodnjo tekmo v Ptuju. c Preiskava proti vlomilcu In tatu Mesariču, ki so ga aretirali celjski orožniki, se še vedno nadaljuje. Orožniki so aretirali tudi Novaka Roka iz Makol pri Poljčanah. Obdolžili so ga, da jc sodeloval pri raznih vlomih in tatvinah. Stavka pekovskih pomočnikov v Celju Celje, 27. Julija. Predsednik Združenja pekovskih mojstrov je podal pismeno in ustmeno izjavo, da se ne mara več pogajati s stavkujočimi pomočniki. Stavku-jočlm pomočnikom so mojstri poslali kolektivno odpoved, kar je pri pomočnikih izzvalo razburjenje, da jih je vodstvo komaj zadržalo pred nepremišljenim dejanjem. Zastopniki stavkujočih so sporočili merodajnitn faktorjem, da so gg. mojstri s svojo neveljavno skupno odpovedjo po nepotrebnem razburili stavkujoče. Da se gospodje mojstri izognejo eventuelnih neprijetnih tožb, so baje že najeli advokata, da jim uredi pravilne odpoved^ itd. Predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič je napravil ponovni poskus za sklenitev kolektivne pogodbe, in posredoval pri Združenju mojstrov, da bi člani podpisali kolektivno pogodbo. V Delavski zbornici vlada izredno soglasje za podpis kolektivne pogodbe. Sklenili so, da bodo izdali poseben -proglas na meščane in javno označili one tvrdke, ki se še branijo urediti delovne razmere s kolektivno pogodbo. Ni izključeno, da bo stavka še danes zaključena, ker imajo mojstri svoje sestanke, na katerih razpravljajo o stavki. Ako ne pride do soglasja, je po sedanjem stanju predvidena dolgotrajna stavka, ki bo rezala hude rane obema spornima strankama. Do sedaj je podpisalo pogodbo že nad polovico mojstrov s 5% poviškoni. in sicer: Kohne Edvard, Andrej Gtušif. Franjo Pobec, Majrrn Karel, Fran Kat, A. Arhleilner, lielcer Avgust, Su-sler Ivan, Ranhel Ivan, Avgutt lerglav in Adamit Emil. Ena skupina mojstrov je za podaljšanje kolektivne pogodbe brez poviška. Tako je proti kolektivni pogodbi le še nekaj mojstrov. Do sedaj ni bilo niti najmanjših incidentov. Jesenice Vestfalski otroci pridejo. Danes, v petek, ob 6 popoldne bo prišlo nad 100 otrok iz \Vestfalijc na počitnice v Slovenijo. Šolska mladina naj po možnosti pride na postajo k sprejemu. Vsak naj prinese s seboj majhno zastavico. Zapeli bomo dve ali tri pesmice v pozdrav. Vaja za pesmice bo danes po|>oldne ob 2 v dvorani v župnišču. Kino Krekovega prosv. društva predvaja danes, v petek, 28. in v solioto, 29. julija ob pol 9 zvečer film »Ločena žena« — ve*eloigra-burka Seja mestne občine bo drcvi ob pol 8 » občinski posvetovalnih. KULTURNI OBZORNIK Slavnostna kongresna številka »Božjih vrelcev« Kongresu Kristusa Kralja so >Božji vrelci«, glasilo za liturgično obnovo in apostolat Katoliške akcije, posvetili odlično slavnostno številko, primemo za poklon inozemskim gostom. Ze zunanjo naslovno stran krasi inipozantna slika Kristusa Kralja, ki z duhovniško štolo čez prst in s krono na glavi razprostira roke čez belo Ljubljano z gradom, cerkvami in nebotičnikom. Umetnik Tone Kralj je v sliko vešče zlil milobo in veličastvo božjega Kralja in značilne svojstvenosti slovenske prestolnire. Uvodni Članek prinaša sliko in poziv sv. očeta Pija XII., ki ga je letošnjo veliko noč izrekel človeški družbi, da se povrne k spoznanju in ljubezni Kristusa Kralja. Drugega balzama za ozdravljenje ni. Tolažilne so naslednje besede kardinala legala Hlonda, ki jih je govoril na zadnjem kongresu Kristusa Kralja v Poznanju, da se krščanski narodi začenjajo zavedati idejne vsebine Kristusovega kraljestva in da se v razdrapani svet zopet vrača pomlad vere; verska pomlad že vstaja iz prerojenega katolicizma, vstaja z oskrunjenih ruskih poljan, iz svežih španskih grobišč, iz nanovo odprtih mehiških svetišč. Tudi govor ljubljanskega prevzvišenega vladike dr. Gregorija liožmana, ki ga je govoril na kongresu Kristusa Kralja v Poznanju, je važen opomin vsem sodobnim reformatorjem, da brez verske obnove ni rešitve. Oteti nas more le močna vera in sredstva, ki jih nudi Cerkev za duhovno obnovo, t. j. evharistično gibanje, liturgično gibanje. Katoliška akcija. Slede odličen Sardenkov prevod cerkvenih himen na čast Kristusu Kralju; večernica, ju-tranjica in hvalnica. Koliko bogatih in dvigajočih misli krijejo v sebi te večno lepe pesmi sv. Cerkve! Vrste se tehtni članki. Univ. prof. dr. Luk-man, veščak v poznavanju prve Cerkve, nam je navedel nekaj krasnih zgledov, kako je misel na Kristusa Kralja že v najstareišj dobi apostolskih in cerkvenih očetov bila živo doživljana, javno izpričevana. Tu * se bilo treba učiti katoliške zavednosti! Prav tako je tudi v sv. bogoslužju, kot je kratko prikazal p. Metod Tumšek, ideja Kristusa Kralja osrednja. Ze v najstarejših krščanskih bazilikah kraljuje Kristus kot panto-krator, Vsedržec, Kralj, pa tudi skozi vse liturgično leto nas spremlja misel na božjega Kralja, ki pride odrešit svoje ljudstvo. Zanimiva je zgodovina kongresov Kristusa Kralja. Pisec g. .lanez Kalan jo je vso v bridkostih in radostih skusil. Kakor vobče je tudi to pot spiritual Anton Karo v članku Sveti ponos« razvil globoke in praktične misli za duhovno obnovo iz maše Kristusa Kralja. Poudarja, da niora to biti sad praznikov in kongresov Kristusa Kralja, da bomo vedno bolj Kri-stonosci, ki bomo ponesli v svet Kristusovo resnico in se zanjo pogumno vojskovali. V kongresno številko Rožjih vreloev« je prispeval celo glavni urednik ^Slovenca« dr. Ivan Ahčin s svojim pre-važnim člankom -.Kristus Kralj in socalna obnova«. V njem nakaže, kje so vzroki duhovnega propadanja, pa tudi socialne in politične neurejenosti sodobne družbe, in kje bo treba iskati ozdravljenja, namreč v Kristusu Kralju, vogelnem kamnu .• . 'j? t Delo slovenskega pevovodje v svetu Pri našem uredniku se je oglasil sin pok. znanega slovenskega skladatelja Hrabroslava Vola-riča iz Kobarida Stanislav Volarič, ki je tudi komponist, pianist in pevovodja. toda že nad trideset let izven ožje domovine, ki jo je zapustil tretji dan po smrti pesnika Simona Gregorčiča, katerega pogreba v Gorici se je še udeležil. Tedaj je IX) smrti brata virtuoza Mirka, ki je utonil v Soči, prišel v Ljubljano, kjer je dovršil Glasbeno šolo in se učil pri Huhadu in Sattnerju, ter je pred 27 leti zapustil Ljubljano, kamor se je vrnil šele sedaj. In potem je njegova pot šla po svetu, po severni in južni Ameriki, bil je pevovodja v Chi-cagu, Clevelandu, San Franciscu, I/>s Angelesu, Kaliforniji, povsod, kjer so živeli Slovenci in hoteli peti slovensko pesem. Kazal nam je sporede svojih koncertov, ki jih je imel n. pr. v Los Angelesu in kjer so peli Vilharja, .lenka, Volariča, Aljaža itd. V Veliki rolundi v Chicagu je imel nastop — nad 500 pevcev — Slovencev in Hrvatov s spremljavo orkestra. Pot ga je iz Amerike vodila v Afriko od Alžira do Kaira in Aleksandrije ter Džibutija. kjer je povsod širil slovensko in jugoslovansko glasbo pri tamkajšnjih izseljencih. Ze pred vojno pa je prišel v Belgrad (1912) in začel svoje delo kot pevovodja pri raznih meščanskih pevskih zborih. Ko je izbruhnila vojna, je stopil med prostovoljce ter kot vojak vodil vojaške pevske zbore. Tako je n. pr. 1. 1915 imel velik koncert Kola srbskih sester v Skoplju — spored je ohranjen — kjer so peli Aljaža, Adamiča, Jenka, Volariča in igrali Fučikov Triglav-marš, ki je v Srbiji naravnost ponarodel. Kot vojak je doživel vso srbsko Golgoto — pot preko Albanije, za kar ima potrdilo ter je nosilec albanske spomenice. Kot pevovodja srbskih vseučiliških dijakov v Franciji je imel koncert v Lvonu pod pokroviteljstvom Herriota — spored je ohranjen — kjer je nastopilo 120 pevcev z jugoslovanskim programom junija leta 1913. Po osvobojenju se je vrnil v Srbijo, kjer je bil pevovodja v vseh večjih srbskih mestih: v Leskovcu, Nišu, Skoplju. Bitolju, Kragujevcu, Bečkereku itd. in bil obenem tudi učitelj glasbe in tujih jezikov na gimnaziji v Kruševcu. Velik uspeh je imel v Nišu, kjer je bil 'pevovodja društva »Kornelija««, pri katerem je sodeloval tudi sedanji ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Prav v listu »Napredak«, ki mu je bil tedaj Cvetkovič urednik .je izšel leta 1922 (25. doc.) članek, poln priznanja njegovemu delu za zbor >Kornelija~, ki je pod njegovim vodstvom bilo najboljše pevsko društvo. In povsod je gojil slovensko pesem ter ima tudi gotovo veliko zaslug, da je slovenska pesem v Srbiji bila že davno znana in priljubljena. Ko je dal »ostavko« na gimnazijsko službo, je ustanovil svojo privatno glasbeno šolo in šolo tujih jezikov. Zdaj pa je po svoji poti prišel v Ljubljano, ki jo je zapustil pred 27 leti. obiskal svoja učitelja glasbenika Hu-liada in Sattnerja pri Sv. Križu. Oglasil se je pri nas in upa, da mu bo širša domovina, kjer je pustil toliko dela in tudi toliko premoženja (vse svoje premoženje, ki ga je prinesel iz Amerike, je dal v začetku vojne v humanitarne svrhe. in on pravi, da bi bilo danes to premoženje milijonsko!) tudi zdaj njemu pravična in na kakšen način povrnila njegovo pionirsko delo za glasbeno kulturo pri srbskem narodu. Slovenci pa mu moramo biti hvaležni, da je povsod, kamor ga je zanesla pot, gojil slovensko pesem. Zlasti med izseljenci po širnem svetu, in pa med Srbi. kjer je zanjo pridobival tla in jo populariziral. V tem se je izkazal kot dober sin svojega očeta, znanega slovenskega skladatelja, katerega lep in izklesan lik na spomeniku v Kobaridu je tudi padel pod in v izpolnjevanju njegovih osmero blagrov. Le to bo dalo dušno in gmotam srečo človeku, družini, narodom in državam. Lep članek je posvetil celici liturgičnega življenja, župniji, koroški rojak dekan Aleš Zechner. Pokaže, da ima vsaka župnija najprej svojega nevidnega Kralja Kristusa in njegovega vidnega zastopnika župnika. Kristus Kralj deluje v župniji v sv. zakramentih, deluje po duhovniku, ki vernikom po njegovem zgledu vse blagoslavlja. Izredno važen je globoki in krepki članek univ. prof. dr. Odarja o Katoliški akciji v službi Kristusa Kralja. Dr. Odar pa kaže, kje so vzroki sodobnega organiziranega razkristjanjenja in kako je treba ustaviti ta poliod: s Katoliško akcijo, ki otrjuje in organizira vrste laikov v pomoč cerkvenemu načelstvu in duhovnikom pri apostolskem delu. Tak organiziran apostolat je potreben, kajti proti organizirani brezbožniški armadi se more boriti le organizirana krščanska vojska. Danes se bije velik boj in nihče ne more stati ob strani, marveč mora vsak katoličan doprinesti svoj delež k zmagi katoliške stvari. Uspeh pa bo le tedaj mogoč, če se bodo naše sile urile v Katoliški akciji. Pomemben in aktualen je članek kaplana Janeza Oražma o Kristusu in mladini. Danes v svetu ni samo borba za življenjski prostor, za materialne dobrine, marveč tudi za duše, in sicer predvsem za mladino. Mladini se vsiljujejo premnogi laži-vodniki. Toda mladina bo našla svojo srečo le, če se bo oklenila onega vodnika, ki je začetnik življenja in ki živi v svoji Cerkvi. Zato pa pagumno v vrste, ki jih organizirana Cerkev s Katoliško akcijo, z odprto dušo k neusahljivim vrelcem sv. liturgife, kjer bo katoliška mladina zajela moči in življenjsko vsebino. H kongresnemu slavju je v liturgično revijo prispevala lepo pesem tudi naša najboljša pesnica Vida Taufer. Njena pesem je izliv iskrenne molitve pred božjim Kraljem, vredna, da se jo zlije tudi v muzi-kalične akorde. Zanimivo in izčrpno je poročilo, ki ga je dal predsednik Narodnega odbora K A dr. Stanislav Žitko o organizaciji Katoliške akcije v Sloveniji. Pokaže nam, kako so se ustvarila nova enotna pravila in enotne smernice naše slovenske Katoliške akcije in kako se delo organizira, t." j. da se ustvarjajo lastne organizacije po spolu, starosti in poklicnih okoljih, in sicer z snovanjem jedrnih skupin. Nekatere organizacije izdajajo že svoja glasila. K delu KA pa se pritegnejo tudi pomožne sile in molitvena pomoč. Slovenska Katoliška akcija gre torej začrtano pot. V zaglavju "■Iz liturgične setve in žetve« ne smemo prezreti izčrpnega poročila o dosedanjem delu liturgičnega gibanja med Slovenci. V dobri desetletni rasti je bilo doseženih že nekaj lepih uspehov. Mnogo dela pa še čaka, predvsem prevod misala, ki se ga je pa stiška opatija krepko lotila in zadeva že zori. Slavnostna številka je tudi bogato ilustrirana, k čemur mnogo prispevajo odlične slike akad. slikarja Slavka Pengova in akademičarke Sonje Vončinove. Božji vrelci se naročajo v Misijonski tiskarni, Groblje—Domžale, in jih toplo priporočamo. $ P O R T Tretjič proti Jugoslaviji Ali kaj piiejo nemiki listi o tem srečanju med natimi in nemikimi teniikimi igralci? Nemčija že sedmič nastopa v končni borbi evropske cone in tretjič proti Jugoslaviji. Zastopniki naprednega balkanskega naroda so v letu 1936 prvikrat prišli v evropsko finale in so na svojih tleh v Zagrebu podlegli nemškemu moštvu z rezultatom 2 :3, toda zelo tesno. Leta 1938 so bili Jugoslovani zopet nasprotniki Nemčije v finalni borbi ter so se borili na nemških tleh. Bila je izredno ostra borba. Potem ko je Henkel izgubil proti Punčecu, si je izvojeval v. Metaxa z rezultatom 12 : 10 v petem, setu izenačenje nasproti Palladi. V. Metaxa je bil tudi oni, ki je tudi v tekmi dvojic po izgubi obeh prvih setov z izenačeno igro dosegel vodstvo z rezultatom bridko usodo. Želimo, 'da bi njegovemu sinu bilo dano v Jugoslaviji dobiti končno miren kotiček, kjer bi mogel mirnemu delu posvetiti svoje, nikakor še ne iztrošene moči. PROTEUS, št. 4—5. Zadnja številka tega našega poljudnega ilustriranega časopisa prinaša bo- ~ gato vsebino. Doc. dr. Ivan Rakovec je opisal geo- H loški izprehod na sv. Katarino, kjer je v poljudni H obliki po,dal geološki ustroj polhograjskih Dolomitov. Doc. dr. V. Bohinc razlaga Sredozemlje, njegovo podnebje in njegovega človeka. Doc. dr. L. Dolar-Mantuani piše q draguljih, njihovih lastnostih in obdelavi. Dr. Josef Kratochvil v Brnu je prispeval opis Marifugie cavaticae, tega edinega sladkovodnega serpulida, ostanka starodavnega živalstva na jugoslovanskem krasu. Urednik dr. P. Grošelj je opisal žive petrefakte, ta je edini doslej živi primer neke resoplavutnice, ki so jo ujeli pred kratkim v Južni Afriki, in ki predstavlja živali, ki so živele pred 50 milijoni leti! Poginila je nekoliko ur po ujetju. Škoda, da so dreibovjc uničili. Bogat je književni del, kjer dr. Grošelj nadaljuje polemiko z go Mohoričevo, ki se tiče njenega prevo.da Tajn vsemirja in ki ga dr. Grošelj diskvalificira. L. Čcrmclj ocenjuje Adlešičevo knjigo o naravoznanslvu kot svetovnemu nazoru. Drobne vesti pripovedujejo o naravoslovnih zanimivostih v 6vetu. Revija stane letno 50 din in jo V6em toplo priporočamo Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Kdo bo igral v evropskem finala proti Nemcem Tehnični odbor Jugoslovanske teniške zveze je na svoji dolgi seji končnoveljavno odločil, da bosta Jugoslavijo zastopala v tekmi posameznikov Punčec in Mitič. Kar se tiče tekmovanja parov, se še ni definitivno odločilo, kdo bo prav za prav igral. V kombinacijo prideta: Punčec-Mitič ali Punčec-Kukuljevič. Ker ima zveza pravico, da šele dve uri pred samim tekmovanjem parov objavi svoj par, je verjetno, da se prav do tega trenutka ne bo točno vedelo, kdo bo zastopal Jugoslavijo v doublu. Danes bosta trenirala Punčec in Kukuljevič za tekmovanje parov, in če se izkaže, da se ta par, ki že dolgo ni igral, dobro sporazumeva, je zelo verjetno, da bo tudi nasproti Nemcem igral. Nogometne tekme za drž. prvenstvo Nogometne tekme za državno prvenstvo se prično šele 17. septembra. Zaradi na novo nastalega položaja v našem nogometnem športu je upravni odbor Jugoslovanske nogometne zveze na svoji zadnji seji sklenil, da se začne letošnje državno prvenstvo šele 17. septembra, ne pa 13. avgusta kakor je bilo prvotno določeno. Nova liga bo štela letos le deset klubov in zaenkrat še trajajo kvalifikacijske tekme za vstop v ligo. Iz teh razlogov je tudi prvenstvo odloženo za 1. marec. Zaradi mednarodnih avtomobilskih dirk. ki bodo 3. septembra v Belgradu, je Jugoslovanska nogometna zveza v sporazumu z Romunsko nogometno zvezo tudi odložila mednarodno nogometno tekmo med Jugoslavijo in Romunijo, ki bi morala biti 3. septembra, na 10. september. Državni športni znak Svoječasno je razpisalo ministrstvo za telesno vzgojo naroda izdelavo osnutka za državni športni znak. Tozadevna komisija, določena z odločbo g. ministra za telesno vzgojo naroda, je vse predložene osnutke pregledala ter ugotovila, da se od vseh sedemnajst poslanih osnutkov ne more nobeden nagraditi. Naši najboljši igralci ping-ponga Službena Ii?ta najboljših jugoslovanskih igralcev v namiznem tenisu za leto 19&8-39 izgleda takole: ' 1. Žarko Dolinar (TTK Zagreb). 2. Maks Marinko (Hermes Ljubljana). 3. Franjo Blaži (Urania Zagreb). 4. Lovro Ratkovič (TTK Zagreb). 5. Ladislav Heksner (Hašk Zagreb). 6. Tibar Harangoso (TTK Subotica). 7. Adolf Herškovi (Makabi Zagreb). 8. Karlo Šigajn (Makabi Zagreb). 9. Egon Merksmer (Makabi Zagreb). 10. Rafael Salom (Makabi Zagreb). Toni Galento : Schmeling Znani boksar in restavrater, ki je težak nad 100 kg, bo nastopil proti bivšemu svetovnemu prvaku Maksu Schmelingu. Amerikanci bi radi videli to borbo in delajo že sedaj zanjo veliko reklamo. Kakor je znano, je bil Galento v zadnji tekmi za svetovno prvenstvo premagan k. o. od svetovnega prvaka J. Louisa v četrti rundi kljub temu, da je imel v tretji rundi veliko izgledov, da sam premaga svojega nasprotnika k. o., ker je svetovnega prvaka z izredno težkim udarcem spravil na tla. Maks Schmeling se še ni iziavil glede svojega ameriškega načrta. Angleški profesionalni nogometaši se ne smejo voziti z avtom Angleški profesionalni igralec ni toliko človek kakor predmet, ki ga zato bolj cenijo. Angleški profesionalci so tako na igrišču kakor izven njega pod stalnim nadzorstvom in vedno pazijo nanje 2 : 1, katero je potem Henkel s svojo zmago nad Pallado zvišal na 3:1. Tretjo točko za Jugoslavijo je tedaj dobil Kukuljevič, ki je premagal Redla. Zagreb je nevaren Kakor se torej vidi iz dosedanjih rezultatov, je Jugoslavija vseskozi enakovreden in zato vedno nevaren nasprotnik. Ker se pa vrši to pot borba v Zagrebu, je dobro, da smo na vse pripravljeni, kajti Jugoslovani so se na svojih tleh vselej izkazali kot zelo močan nasprotnik. Punčec lahko premaga Henkela in Menzela, toda če izgubi ta Jugoslovan samo eno igro (kar je pri takih srečanjih povsem mogoče), je končna zmaga Nemčije skoraj gotova. Najnovejša oprema za »vožnjo po valovih« na dolge proge. Iznmil jo je svetovni prvak r tej športni panogi Američan Jark Biirrud, ki je lansko leto tako uspešno jahal po valovih 140 km daleč Za tako vožnjo za drvečim motornim čolnom je že treba dobre opreme: Jark Rurrud si je noge namazal z neko mastjo, ki ga varuje pred mrazom, očali ga varujejo proti solnru in pljuskom vode, telovnik ii iute pa nai bi ga obvaroval najhujšega, da ne bi utonil, če bi ms pošle. moči. kakor oče in mati na svoje otroke. Njegovo telo in noge — to je kapital. Pred kratkim se je dogodilo, da je bil neki igralec kluba Portsmout poškodovan pri neki avtomobilski nesreči. Zaradi tega primera je vodstvo kluba vsem igralcem prepovedalo vožnjo z avtom. Nekaj sličnega je napravil nek drug klub, ki je svojim igralcem prepovedal vožnjo z avtomobilom v teku cele sezone. Ce bodo ta dva kluba posnemali še ostali angleški klubi, potem se bo dogodilo angleškim nogometašem, da bodo morali iti na tekme tako kakor v starih časih — namreč peš... Visokošolske svetovne igre na Dunaju V času od 20.—27. avgusta bodo na Dunaju svetovne študentovske igre, za katere se je doslej prijavilo 25 narodov. Po pripravah in prijavah sodeč, bodo to največje študentovske športne prireditve, kar jih je doslej svet videl. Nemci so bili pri zadnjih takih igrah leta 1937 v Parizu najboljši, in zato je razumljivo, da hočejo v svoji domovini napraviti vse najboljše in organizirati celo prireditev tako, da bo to posebno velik športni dogodek. Na tej prireditvi bodo startali celo olimpijski zmagovalci. Ne samo Nemci, ki imajo veliko število olimpijskih zmagovalcev med nastopajočimi, temveč tudi Italija, ki bo prav tako kakor Nemčija nastopila s 300 tekmovalci, ima med nastopajočimi svoje najboljše. Madžari nastopijo s 150 tekmovalci in pošljejo v borbo svoje odlične moči. Skupina mladih Japoncev, ki se že nahaja v Nemčiji, ima v svoji sredi tekmovalce, ki tečejo 100 metrov 10,5 sek. ali, ki skačejo s palico nad 4 m. Med severnimi zastopniki bi zlasti omenili Švede in Fince, ki bodo hoteli kot prireditelji prihodnjih olimpijskih iger pokazati vse svoje zmožnosti. Olimpijada v Helsinkih v živem filmu Pri včerajšnji otvoritvi nemške radijske razstave je nemški poštni minister dr. inž. Ohnesorge med drugim tudi razodel, da je finska vlada nemški poštni upravi dala izključno pravico za prenašanje olimpiade v Helsinki 1. 1940 poton »gledanja v daljavo«. Minister je dejal, da se b« ta vrsta nemške tehnike prav ob tej priliki posebno izkazala pred vsem svetom, ker bo tisočem in tisočem omogočala, da bodo doma pri svojih sprejemnikih gledali prizore z olimpiade kot da bi bili na stadionih v neposredni bližini. Slike bodo kot v nebarvanem filmu, torej ne še plastične, pa vendar bodo podajale resnično siiko dogodkov s to prednostjo, da je film časovno daleč za dogodki, te slike pa bodo istočasno z dogodki šle po svetu. Sprejemanje bo omogočeno na enotnem sprejemniku, ki bo oddajal glasove, govore in godbo, kot dosedanji radijski sprejemniki, poleg zvočnika pa bo še posebna plošča, kjer se bodo razvijali prizori v živih slikah. Minister je dejal, da je prav ta enotni sprejemnik največji uspeh nemške tehnike na tem polju. Nemška poštna uprava je Nemčijo že močno prepregla s kabli za prenos živih slik. Ti kabli omogočajo, da naročnik prisostvuje prizorom ob svojem sprejemniku doma ali pa v večji skupini v kaki dvorani ob skupnem sprejemniku. V obeh primerih se istočasno prenašajo glasovi in slike. ZFO Odsekom Ljubljanske podzveze! Se enkrat opozarjamo vse odseke, ki imajo kroje in ki se nameravajo udeležiti kongresa Kristusa Kralja, naj pridejo v Ljubljano v krojih. V nedeljo morajo biti vsi kroji, tako dopoldne kakor popoldne, v sprevodu. Ravnajte se točno po navodilih v časopisju ter po navodilih rediteljstva. Pridite vsi, da izkažemo Kristusu Kralju čast. — Odbor Ljubljanske podzveze. Vesti športnih zvez, klubov In društev * ŽSK «//rrmr»«, nogometna lekcija. (Sluibeno.) Pozivam ifrralee vseh skupin, da se zanesljivo in toi.no udeleže obveznega sestanka, ki bo v petek dne -S- julija 1939 ob 19 na naSem igriS«u. Udeležba za vse strogo obvezna zaradi skorajšnjega prifelka treningov in bližajočih se prvenstvenih tekem. A'ačelnik. Vransko Blagoslovitev novega prosvetnega doma in proslava 35 letnice Katoliškega prosvetnega društva. Katoliško prosvetno društvo na Vranskem se skupno s Fantovskim odsekom ter Dekliškim krožkom z velikim veseljem pripravlja za slovesno blagoslovitev novega društvenega doma, ki «e bo imenoval »Slomškov dom« in ki si ga je društvo postavilo ob svoji 35 letnici. Ta lepa slovesnost, za katero vlada veliko zanimanje ne samo v Vranskem kotu, temveč pa vsej Spodnji savinjski dolini, se bo vršila v nedeljo, dne 13. avgusta, ter bo združena z velikim telovadnim nastopom, pri katerem bodo sodelovali tudi vsi sosednji odseki savinjskega okrožja. Zato bo to razen okrožne, ki je bila letos na Gomilskem. največja prireditev v spodnji Savinjski dolini. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel g. ban dr. Natlačen, kateremu dolguje društvo največjo zahvalo, da je prišlo do svojega novega doma, in ki se bo prireditve tudi sam osebno udeležil. Svojo udeležbo je obljubil tudi naš poslanec in podpredsednik Narodne skupščine g. Mihelčič Alojzij in druge odlične osebnosti. Slovesno blagoslovitev novega Slomškovega doma je izvršil predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec Jožef. Po blagoslovitvi bo pred novim domom slavnostno prosvetno zborovanje, na katerem bo govorilo več odličnih govornikov. Popoldne pa bo v neposredni bližini doma velik telovadni nastop. Podrobni spored bomo v kratkem objavili. Danes samo v glavnem obveščamo širšo javnost zlasti vsa sosednja društva. ter jih vabimo, da dne 13. avgusta v velikem številu prihitijo na Vransko ter pomagajo s svojo udeležbo povzdigniti našo iepo slovesnost 700iefnica minoritskega samostana v Ptuju združena z vseslovenskim tretjerednišklm kongresom 5., 6. in 7. avgusta Prijave udeležencev. V»e prijave udeležencev pri proolavi 700 letnice in tretjerednjikega tabora v Ptuju sprejemajo župnijski uradi. Kdor se želi udeležiti teh velikih •lavnoeti, naj se takoj prijavi pri domačem župnijskem uradu, ali pa naj piše Pripravljalnemu odboru v Minoritskem samostanu v Ptuju. Le na osnovi teh prijav bo Pripravljalni odbor pripravil dovoljena število prenočišč, oskrbel dovoljno pretiran itd. Sploh je od teh prijav odvisna skoraj vsa zadnja in najvažnejša priprava za proelavo. Zadnji dan, ko mora imeti Pripravljalni odbor vašo prijavo v rokah, je 1. avgust. Nujno vas torej opozarjamo, da bomo mogli nuditi vse ugodnosti le tistim udtležcncem, ki se do tega dne prijavijo! Knjižice in znaki. Pohitite z naročilom knjižic in znakov! Taborna knjižica stane sama 5 din. Kdor bo imel to knjižico in znak, bo plačal za vstopnino k slavnostni igri, pevskemu nastopu in velikemu ognjemetu kot doplačilo samo 2 din. Za udeležence brez knjižic bo veljala običajna vstopnina od 4 do 10 din. Zniiana voznina. Udeleženci na naši proslavi imajo pravico do znižane voznine v dneh proslave in sicer polovične. Kot izkaz za znižano voznino na državnih železnicah je potrebna taborna knjižica. Brez nje nimate pravice do polovične vožnje. Opozarjamo, da po 1. avgustu tabornih knjižic ne borna več razpošiljali, ker bo Pripravljalni odbor takrat pre-. obložen z drugim delom. Ne odlašajte z naročilom! Zupni uradi! Vse velečastite gospode župnike, posebno pa voditelje Tretjega reda ponovno prosimo, naj še prihodnjo nedeljo s prav toplimi besedami povabijo svoje farane na proelavo 700 letnice ter jih opozorijo, da si pravočasno nabavijo taborne knjižice in znake. Španska kri od blizu Prizori ob proslavah zmage — Vtisi in doživlfaji očividca Jose Hernandez je bil grd in suh, bela brazgotina na vratu ga je delala še gršega in ni bil niti najmanj ponosen na njo. Samo dve stvari sta mu gladili življenje: močni vranje črni lasje in kričeča uniforma mornariške pehote. Bil je pod-narednik — rezervist, ni imel v dolgih letih vojno drugih političnih idealov kot da ena ali druga stran čimprej zmaga. Tudi mir mu ni obetal nič posebnega, morebiti mu je na tihem bilo žal tistih širokih modrih hlač z rdečimi portami, ki Jih ne bo mogel več nositi. Ali bil je miroljuben in spremembe željen. Spomlad je bila v Biskajskem zalivu letos nenavadno deževna in hladna. V provinciji Gui-puzeva še prav posebno. Nizki sivi oblaki so skrivali sonce dan za dnem. — Vendar so bili obrazi polni pričakovanja. Od te pomladi so pričakovali več kot toplega španskega sonca, obethli so si miru, konca največje tragedije, ki jo je kedaj prestal kak narod. In tistega jutra, na cvetno nedeljo, je zaorilo po kasarni. Kuharjev pomočnik, ki se je vračal s trga, je vihtel v roki časopis, kjer je pisalo z velikimi črkami, da je vojna končana. Vse je oživelo kakor v panju; skoraj vsi so bili rezervisti, ki so jih doma čakale žene in otroci. Smejali so se in objemali, iz svojih vojaških zabojev so izvlekli majhne mehove za vino in dva sta odšla v bližnjo krčmo, da jih napolnita. Kmalu je vse odmevalo od pesmi in zvokov improviziranih instrumentov. Prišel je oficir, tudi on rezervist, pedesetletnik, solze je imel v očeh, rad bi že šel domov, čeprav je vedel, da se bo počutil samotnega; imel je 2 sina in oba sta padla. Hernandez se je to jutro oblačil posebno pazljivo, z oljem je namazal lase, in ko se je gledal v odprtem oknu, je pel z lepim, od vina in razburjenja malo hripavini glasom. Esta garhi morena, . ■< j que la mano me diO( Esta gachi morena, Esta la quiero yo. In potem so vsi v vrstah odšli k maši. Zvonovi so zvonili in dež je škropil po gručah otrok, ki so z oljčnimi vejami odhajali v cerkev. Vojna je končana, tik pred veliko nočjo, in vsi obrazi so vedri. Veliki plakati naznanjajo podrobnosti. Proslava zmage se bo začela na samo veliko nedeljo, da se veliki teden ne bi oskrunil s čezmernim veseljem. Svečanosti bodo trajale cel teden. Mala Pasita iz pekarne, ki stoji nasproti kasarni, se čemeri, ni ji prav, da odlagajo proslavo za cel teden, stara je šele 19 let in ravno je začela plesati, ko je izbruhnila revolucija. In ona tako rada pleše in to posebno s krepkimi Baski. Zelo je ponosna na svojo raso in s solzami v očeh pripoveduje, koliko jih je padlo in kako malo jih je ostalo onih pravih, širokih ramen, črnih las in plavih oči. Tudi Hernandezu ni prav, da odlagajo toliko, boji se da bo v tednu porabil celo plačo in da ne bo imel s čim da napolni meh. Na veliko soboto je končno zasijalo sonce, Široke ulice San Sebastiana so mrgolele ljudi, čule so se pesmi, povsod polno pomladansko oblečenih deklet. Res je to lepa rasa, močna in zdrava, da ji ni enake na polotoku. In v nedeljo dopoldne so zaropotali bobni in zabučale trobente, velike zastave so vihrale v močnem vetru, ki je podil redke bele oblake od morja proti visokim goram Vaskongad. V množici je prevladoval nežni spol, številne muzike so razburkale južno kri in kričanja in navdušenja ni hotelo biti konca. Več kot dve uri je trajala parada. Tudi Hernandez je bil med njimi. Prav nič miroljuben ni bil videti. Bil je eden od čelnih v oddelku mornariške pehote in ni ga bilo moči spoznati. Držal se je pretirano pokonci in črne oči so mu sijale divje in izzivajoče. Oodba, pozdravljanje in veliki z zastavami in grbi okrašeni slavoloki — vse to ga je docela spremenilo. Bil je v svojem elementu, kakor da je že od rojstva ustvarjen za herojska dela, kakor da čuti v žilah kri onih slavnih prednikov, ki so z mečem v roki ustanovili kraljestvo, v katerem sonce nikoli ne zaide. Taki občutki in prepričanje, da je za Španijo nastopila nova zlata doba, so mu dajali nenavaden zanos. In kaj vse piše na drugem slavoloku z velikimi, zlatimi črkami: IMPERIO, IMPERIO, IMPERIO!!! S hripavim glasom in mrzličnimi očmi so se razhajale množice. Popoldne se je začel prvi ples po 3 letih. Na 5 velikih trgih San Sebastiana so igrale vojaške godbe ples za plesom. Razna narodna kola in drugi plesi, vsak ples na vsako melodijo, pač po razpoloženju. Ko je padla noč, je razigranost dosegla vrhunec. Umetni ognji in tisoči raket so razstreljavali nebo, rakete, ki so se z zvokom topovskega strela nazprševale v tisoče pisanih zvezd so podžigale vročekrven narod. Slika je bila podobna letalskemu napadu dobro hranjenega mesta. In na širokih cestah nepopisna gneča, rajanje, petje, godbe in nad vse visok pisk gali-cijske gajte. Med gnečo se prerivajo svetle, težke limuzine, v katere so se zabarikadiralc plavolase dame, ki se ne upajo pomešati v ta vrtinec. Danes je vse dovoljeno, vse odpuščeno. Na vsakem koraku si videl vojaka. Tri z nazaj nagnjeno glavrt požira tanki curek črnega vina iz meha in ga potem daje dalje prijatelju, ki že nestrpno čaka. In tako ves teden iz dneva v dan, po vsaki paradi ples, v katerem se zavrti vse mesto. Tudi Hernandez je prišel na svoj račun. Videl sem ga nekega večera, ko se je prerival v gneči in vlekel za seboj za roko mlado črnolasko. Ko je prišel do vogala, je nastavil meh z vinom na usta in pil s svojo izvoljenko. Poklical sem ga po imenu in bil je ves presrečen, da se lahko pobaha s. svojim plenom. Tudi jaz sem naperil tanko črni curek med zobe in spodnjo ustnico in ko sem ga vprašal, če je vesel, da je vojne konec, se je malo zamislil in mi potem resno odgovoril: »Da, 3 leta sem čakal na to proslavo in škoda, da bo kmalu pri koncu. Kamnik Stavhišče za novo šolo. Te dni je bil komisijski ogled stavbišča, ki je izbrano za novo poslopje osnovne šole. Kakor znano, je to stavhišče kupil občinski odbor že pred 15 leti. Leži na zelo lepem kraju pod stavbo cestnega odl>ora. Lega stavbišča tudi drugače v vsakem oziru ustreza vsem zahtevan. Komisija je soglasno odobrila predloženi načrt in tudi mejaši niso predložili nobenega ugovora. V projektirani stavbi bo osem učilnic za osnovno in 4 za meščahsko šolo. Namestitev mešč. šole v novi stavbi je le provizoričnega značaja, ker se mora za njo zgraditi novo poslopje. Lega stavbe je določena tako, da mora biti najmanj SLEPEC 37 Detektivska povest No. zdaj sem vsaj vedel, da bi mi bilo kolikor toliko v prid, če bi bi, Kinloch. A ko je gospod videl, da se obotavljam, mu je roka segla proti zvoncu in jasno mi je bilo, da me nič več nima za Kinlocha. Hitro sem vrgel na mizo svojo vizitko in dejal: »Ali mi hoBete dati moško besedo, da ga res želite zaradi kakšne njegove koristi? Vidite,« sein dodal hromo, »tudi jaz bi ga rad našel.« Ko sem govoril, je on pregledoval mojo vizitko, in se nato ostro zagledal vame. »In nii hočete dati tudi vi svojo moško besedo iz istega namena, gospod doktor?« »Hočem. Prav zaies. gospod, če bi bil prepričan. da mu želite dobro kakor jaz, bj odšel od vas •rečen, kakor nisem bil že več dni doslej.« Gorečnost, s katero sem mu izjavil to vprašanje, ga je. kakor je bilo videti, iznenadila. Njegovo vedenje se je spremenilo. »Posloven človek sem,« je dejal, »in ker je jasno, da oba želiva mlademu človeku dobro, ne r#zumem, zakaj bi hodila kakor mačka okoli vrele kaše. Vi pravite, da bi ga radi našli. Mi prav tako. Kaj pa veste o njem? Mi smo malone sklepali, da je že mrtev.« »Ne, ni mrtev, vsaj 15. januarja je bil še živ, ko se je oglasil v moji hiši v Ealingu.« »Dragi moj, da bi bil vsaj to vedel! Čudno, da ni videl našega oglasa.« »Še bolj čudno bi bilo, če bi ga bil. Kinloch je ilep, gospod Spencer.« »Slep — oh, prežalostnol Dragi moj, upam, da ne popolnoma in za vedno?« »Popolnoma, toda kakor upam, ne za vedno. To je en razlog, zakaj bi ga tako rad našel. On trpi za bolotnijo -corpekifc, neke vrate elepolo, ki so jo nekoč imeli za neozdravljivo, a je po svetovni vojni nimajo več za tako.« Gospod Spencer je kazal globoko zanimanje, in ko si je brisal naočnike, sem mu pojasnjeval, da Kinloch ni bil prišel k meni zaradi svoje slepote, marveč zato, ker sem bil njegov davni prijatelj, pa tudi ne kot k zdravniku za očesne bolezni, ker 6em se jel zanimati za novo postopanje v primerih corneitisa šele potem, ko sem bil zvedel za prijateljevo nesrečo. Zaokrožil sem svoje pripovedovanje z besedami, da bi bil sam pripravljen nositi stroške za odpravo prijatelja v Edinburgh, kjer bi ga zdravil neki glasoviti operater, ki so ga vojne skušnje izurile v izvrševanju tega novega čudeža očesne operacije. »No,« je dejal, »to je zelo lepo od vas, zelo lepo. Ampak, kar zadeva stroSke, bi jih mogel Kinloch tudi sain zmagati.« Jaz sem se skoraj zasmejal. »Vam je očitno kaj malo znanega o Kinlochu,« sem rekel. »Mož je čisto brez vsega. Niti beliča nima, in čeprav bi imel vid, dvomim, da bi bil videl vaš oglas. Vidite,« sem se čutil dolžnega dodati, »skoraj v samih cunjah je tisto noč prišel-k moji hiši, kot zlomljen čiovek in — no, prišla sva si navzkriž. Vse to pa je bila moja krivda. Nečem, da bi me imel za takšnega, kakršen nisem; in žalostna resnica je. da sem ga odslovil brez podpore. Prav zato bj zdaj rad nekaj zanj storil — nekaj, kar bi bilo nad vsako ceno, nad vsako pričakovanje.« Gospod Spencer se je sklonil naprej in se dotaknil mojega kolena. »Gospod Dunn,« je dejal, razumem vaša čustva, vašo duševno bol in prepričan sem, da boste, če boste mogli storiti zanj več kakor popraviti svojo krivico, ne da bi vam bilo trel>a trpeti stroške, ki jih Kinloch zdaj ne potrebuje več od vas.« »Ne potrebuje —« sem de|al. »Ali vam je Kinloch kdaj omenil nakup nekih delnic?« Ni to nikakšen tajni telegram. To so samo oznake za najnovejše KODAK-FILME, ki imajo še finejše zrno in še večjo občutljivost. Vkljub temu jim cena ni povišana. PANATOM!C-X (FX-27°) ima še finejše zrno in še večjo občutljivost. Briljantna gradacija, dovršeno reproduciranje vseh barv in obširna skala osvetlitve ga stavlja na prvo mesto univerzalnega filma za vsakega amaterja. Dobiva se v vseh formatih. PLUS-X (PX-29°) je specialni film za kamere malega formata (Retina i. t. d.). Zelo je občutljiv, ima fino zrno in dovršeno repro-ducira vse barve. SUPER-XX (SXX-32°) je najobčutljivejši pankromatski film finega zrna za snimke pri slabih osvetljenjih, ponoči, v gledališču i. t. d. Kakor tudi za najkrajše osvetlitve pri sportskih posnetkih. Dobiva se v vseh formatih. ODLIKE NOVIH KODAK-FILMOV FX-27° PX-29° SXX*32° so: še večja občutljivost in še finejše zrno. Ker so pankromatski, dovršeno reproducirajo vse barve. Poleg tega imajo obširno skalo osvetlitve in se morejo povečati do največjih formatov. Vkljub temu so jim cene nepovišane! KODAK d. s o. j., ZAGREB 20 m oddaljena od roba banovinske ceste, stavba bo visokopriilična in dvonadstropna. Zaradi težkih gospodarskih prilik se bo gradila v dveh etapah. V prvi etapi se bodo zgradile učilnice za osnovno in meščansko šolo, v drugi pa telovadnica in stanovanja za upravitelje obeh šol. Stroški gradnje so preračunani na 1.800.000 din. Če bo šlo vse po sreči, bo šolsko poslopje še pred zimo pod streho. Klavnica izročena namenu. Nova klavnica, ki jo je zgradila občina ob novotržkem mostu, je bila kolavdirana in izročena namenu. Komisija ni našla nobenega prigovora in je v celoti odobrila delo. Stroški gradnje so znašali 340.000 din. Klavnico je zgradil mengeški stavbenik g. Gregorc. Občina ni za gradnjo klavnice najela nobenega posojila. Stroške je plačala iz prihrankov v preračunu, kar je pač znak urejenega in premišljenega gospodarstva sedanjega občinskega odbora pod vodstvom župana g. Novaka. Kranj Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani sporoča: V stanovanjskih hišah v Kranju bo oddajala stanovanja uprava zavoda. Reflektanti za stanovanja naj se javijo direktno Pokojninskemu zavodu v Ljubljani. Vse morebitne prijave komurkoli, razen upravi zavoda, so brezpredmetne in za zavod neobvezne, ker ni zavod nikogar pooblastil za sprejemanje ponudb. Razširitvena dela na savskem mostu. Končno smo vendarle dočakali dela za razširitev savskega mostu, ki radi svoje ožine ni več odgovarjal sodobnim prometnim potrebam. Savski most kot naj-prometnejša dovozna žila, predstavlja gotovo najvažnejši in glavni vhod v mesto. Zato je občina s pomočjo države začela z delom. Delo ie izlicitirala domača tvrdka ing. Aleksander Pretnar iz Ljubljane za vsoto 733.167 din. Most bodo razširili na vsaki strani za 225 cm, ccstišče samo bo pa po- pravljeno. Dosedanjo ograjo bodo podrli, odstranili bodo tudi ccmentne stebre, ki so držali ograjo. Napravili bodo na V6aki strani primeren opaž, ki bo oprt na lok mostu. Nato bodo v gotovi razdalji pritrdili posebna železna sidra, to je ukrivljene železne drogove, med sidra pa bodo pritrdili tanjše železne palice. Vse skupaj bodo na to zalili s cementom, tako, da bo nastala 20 cm debela bc-. tonska plošča. Zaradi dela na mostu so morali tudi idžift cesto'za"promet, tiiko, da ie sedal mogoi le enostranski promet, to je oamo za eno vozilo. Delo precej hitro napreduje in upamo, da bo dobil savski most do jeseni popolnoma novo lice in bo na ta način odgovarjal sodobnim prometnim zahtevam. Hitro pogašen požar Preteklo nedeljo so se gasilci od Sv. Miklavža pri Ormožu peljali z avtom na župni zlet v Ptuju. Na cesti, ki vodi skozi vas Prvence, občina Sveti Marko na Dravskem polju, so zagledali, da so začeli goreti hlevi posestnika Martina Galuna v Prvencih št. 15. Predsednik miklavške gasilske čete, ki je šofiral avto. takoj ustavi svoj avto in alarmira domačine. Pet miklavških gasilcev je v pol ure pogasilo in omejilo požar s pomočjo vode iz studenca. Ako bi gasilci imeli le triminutno zamudo, bi bilo že vse gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša v ognju, ker je s slamo krito, na podstrešju hleva pa je bila zložena očiščena slama. Vsaka pomoč bi bila potem brezuspešna, ker v bližini ni bilo vode, povsod sama suša. Malenkostna zavarovalnina ne bi krila škode. Kako je požar nastal, ni znano. Gasilci so bili sreča v nesreči. Prispeli so pravi čas, rešili; njim vsa hvala. ALI STE ŽE NAROČILI LETOŠNJE MO-HORJEVE KNJIGE? »Da, neke delnice brez vrednosti, ki mu jih je neki prijatelj s prevaro vsilil v nakup,« sem odvrnil ogorčeno. Mali človek se je zasmejal. »Jaz bi pa rad videl, da bi rne kdo na ta način osleparil,« je dejal. In začel je nadaljevati svoje pripovedovanje: to je bila zamotana zgodba, toda njeno jedro je bilo po vsem videzu to. da je bil Kinlocha, pravega otroka v denarnih zadevah, nekdo pregovoril, da je vložil ves svoj denar do zadnjega penija v ničvredne delnice nekega trgovskega čajnega društva. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Neki finančni veleum je napravil načrt, po katerem se je proizvodnja čaja zmanjšala, kar je imelo za posledico, da je bilo ustvarjeno umetno pomanjkanje in so cene poskočile. A Kinloch, ki je evojo posest, ko je sprevidel, da je osleparjen, pustil v rokah tvrdke Selwyn & Smith, ni nič vedel za ta nenadni porast njene vrednosti.« »In mislite, da je zdaj bogat?' sem vprašal. »Bogastvo je relativen pojem,« je odvrnil tovariš, >a upal bi si vsaj trditi, da jc precej na trdnem.« No, odšel sem iz tiste pisarne s še večjo vnemo, da bi bil našel Sandyja Kinlocha. In po mojem mnenju je tisto, kar je bil zvedel od mene, tudi gospoda Spencerja izpodbudilo A na poti so mi bile težave, za katere gospod Spencer ni nič vedel. Boljo bi bilo. da sem mu bil kaj povedal o umoru v Ealingu. A zamolčal sem mu to zadevo; prvič, ker to ni bila moja skrivnost, in drugič, ker sem bil preveč oprezen, da bi hi! izbrb-Ijal tako zaupno zadevo prvemu človeku, ki sem ga srečal. Da, kakor se je izkazalo, hi bilo pametnejše. da sem tvegal nekoliko odkritosrčnosti v razgovoru s Spencerjem. Kajli v svoji novj pobudi je jel ta iznova objavljati oglase glede Kinlocha, pri Čemer je navajal besede po dejstvih, ki sem mu jih bil jaz podal in oclaševal je v listih. ki so jih brale velike množice. Edini list, ki sem ga še prejemal, je bil Record. Bral sem ga še vedno zalo. ker ni nehal premlevati umora v Ealingu. In v trenutku, ko sem bral zadnji Spen-cerjev oglas, sem čutil, da smo v zagati. Glasil se je takole: Aleksander David Kinloch, ki so ga zadnjikrat videli v Eelangu v ponedeljkovi noči dne 15. januarja Če bi kdor koli mogel navesti kakšne podatke, kjer se zdaj mudi, naj izvoli to sporočiti tvrdki Selwyn & Smith. Devon Chambers, Chancery Lane. Prostovoljna nagrada. Zdai mi je postala jasna napaka, ki sem jo bil zagrešil. Moral bi bil bodisi pritegniti Spencerja med svoje zaupnike, mu pa vsaj svetovati, v kakšni obliki naj objavi svoj novi oglas. Vso pot do mesta sem upal proti upanju. Toda moje prve besede s Spencerjem so bile videti take, da bodo spet povzročile nesrečo. »8e nobenega odgovora?« sem vpraSal ln v duhu molil za pritrditev. »Ampak da — trije,« je dejal skoraj veselo. »Trije!« Obšla me jc grora Bilo mi je malone prav tako. kakor da se mi je začela zemlja tresti pod nogami. »Oh. nikar preveč pričakovati. Bojim se, 'da noben odgovor ni bil posebno obetajoč.« Oospod Spencer si je zamišljeno brisal naočnike. »Vidite,« je nadaljeval. »Vsi trije so prišli zato, da bi poizvedovali o našem mladem prijatelju c »Pa jim menda niste ničesar povedali?« sem mu segel v besedo. »Dragi moj, nel A bili so zelo nadležni. Moral sem jim dokazati, da so naš oglas napačno brali: mi smo želeli prejeti, ne pa dajati podatke.« »AH veste, kdo so bili?« »Ne. pa si tudi nisem belil glf.ve s poizvedovanjem. Vsaka ponudba nagrade prinaša razna šiisljanja. kakor vemo iz skušnje. »Vendar.« Je nadaljeval. »U trije niso bili docela teg! tipa. da se tako Izrazim. Zato sem jih tudi bral in tratil čas z njimi.« Mož je umolknil. »Ne veste ali !e> zoper Kinlocha izdano kakšno soono vabilo?« Otroiki koti/ek. Pravljica iz gozda (64) »Povej mi ti mala trmoglavka,« jo je rotil Srakoper, »kako naj pridom do glasu Zlatokljunčka. Daj povoj, dobiš lepo nagrado in prosta boš.« Prosim vas umorite me takoj,« je bil Kukičin odgovor. Srakoper jo je strašno grdo pogledal in odšel iz ječe. (65) »Kukira!« je zaklical Zlatokljunček pri oknu. »Zlatokljunček!«, je zavpila ta na ves glas, »ljubi Zlatokljunčekk in vzletela na okence. Zadušile so jo solze radosti, ki so ji drle po licih. Svobodna bo, spet zleti po svoji volji v sončni dan, živela bo. t Malo še počakaj Kukira in prosta boš,« ji je zatrdil bratec, predno je poletel po palčke. Otroški ,JV vozički i«1 .«>fe t i ▼ veliki izbiri m dobite pri UU2LJAHA Miklošičeva cesta 20 O Razpis Občina Sv. Trojica v Slov. goricah razpisuje mesto pragmatičnega občinskega tajnika Prošnje je vložiti do 10. julija na podpisani občini. Občina Sv. Trojica v Slov. gor., dne 25. juli ja 1039. Razpis Stab mornarice v Zemunu razpisuje natečaj za prejem pet zdravnikov, doktorjev splošne medirine iz civila v aktivne mornariške sanitetne poročnike. Če število prijavljenih kandidatov za aktivno službo ne bo zadostovalo. se ho sprejelo najpotrebnejše število oseb v pogodbeno službo. Prednost imajo mla;ši zdravniki, specialisti in rezervni častniki. Podrobnejša obvestila in p°Koji se dobe lahko vsak dan osebno ali po pošti v Adjutantekem oddelku fttaba mornarice v Zemunu. Pisarna Adjutantskega oddelka mornariškega Štaba v Zemunu, M A št. 22.111/39. MOKA NESTLE je najboljša hrana za otroke ob Času poletne vroCine Dobro obrit-dobre volje! fAgg. ZNAMKA ROTBART MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovor* glede malih oglasov treba priložiti znamko. Zakonca iščeta službo hišnika, čuvaja ali kaj podobnega. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 11667. (a) Hči železničarja s trgovsko Izobrazbo — tiče službo v pisarni. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11706. (a) 16 letna deklica sirota, poitena, želi kakršno koli službo, tudi samo za hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod et. 11784. (a) Tkalni mojster absolvent tekstilne Šole, večletna praksa v volni, ISče službo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sposoben« St. 11914. (a) Iščem mesto za 16 letno deklico. Zna nekaj kuhati, vajena Je otrok ln vezenja. Iz dobre družine. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Pripravna« Stev. 11640. (a) 400 do 500 din alt polovico mesečne plače dam onemu, ki ml preskrbi stalno službo v tovarni ali kjer koli. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11689. (a) Izprašan kurjač kotlovsklh naprav ln kovaški mojster z obrtom, zmožen vseh ključavnič. del. star 32 let, priden, pošten ln trezen Išče službo. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Zmožen« št. 11871. Umrla je naša draga mama in stara mama, gospa Amalija Kocmur vdov. Lavrenčič Pogreb nepozabne poknjnice se ho vršil v petek 28. julija 1939 oh 16.15 iz mestne mrtvašnice v Pohrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 29. julija, ob pol sedmih zjutraj v niagdalenski župni cerkvi. Maribor, dne 27. julija 1939. Družini Lavrenčič in Kocmur Brez posebnega obvestila. msm Vajenca sprejme Ivan Košak, slikar ln pleskar. Ljubljana, Gorupova ulica 4. (a) Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaji. Vpisovanje dnevno. Prlčetek 2. avgusta. Chrlstofov zavod. Domobranska IS. (U) Zaslužek Takojšen zaslužek nudi vsakomur Llndtč, Ljubljana, Dalmatinova B. Zglasite se takoj. (z) Pehtranove rastline za saditev, kupimo, tudi v manjših množinah. — Sever & Komp., Ljubljana Zlato, srebro ln brlljante kupuje v vsaki količini tvrdka A. Božič, LJubljana, Frančiškanska ulica 3. (k) Dober zaslužek nudimo vsaki osebi v mestu ln na deželi, rišlto na »MoJ dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. »iHI LlJ'i Starejšo gospodinjo zdravo, ki je za vsako delo. sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod 121Q6. Slaščičarski pomočnik v delu samostojen — se sprejme. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Marljiv 9594« St. 12089. (b) Sprejme se prodajalka za slike Kristusa Kralja, ponoči svetleče. - Kavcija 100 din potrebna. Vprašati »Elektroton«, Frančiškanska ulica 10. (b) Služkinja zdrava, močna, pod 30 let. ki govori Italijansko, dobi stalno službo v Londonu pri majhni družini ita-lo-angleškl, katoliški. Inženir Cle Marconl. Prvovrstne reference pogoj. -Pisati italijansko na: Sl-gnora Wltt. 6. Pehworth Road, Harrovv, Mlddlesex, England. (b) IEBBSB Na Bledu prodam stavbne ln druge parcele. Olga Kavčič, Bled, Krekova 62. (p) Poizvedbe Rezervno avto-kolo se Je izgubilo na poti LJubljana—Domžale. - Posten najditelj naj ga odda proti nagradi na naslov: Pio Radonlč, Ljubljana, Ma-lenškova S. Novo kislo zelje v zalogi po najnižji cent. J. Oražem, Moste, Ljubljana. (1) Naprodaj omara, umivalnik in stenska ura. Cesta v Rožno dolino 11. (1) Lepo avbo sklepanec, ruto itd. kupiš najbolje pri tvrdkl Fr. Malgaj, Kolodvorska ulica (nasproti železniške direkcije). (k Kam pa kam? Obvestilo! V soboto ln nedeljo zvečer ln opoldne na lepem zračnem vrtu gostilno pri »Tlčku na gričku« na razpolago razna dobra gorka In rrrzla jedila kakor tudi domači pehtranovl štrukli In dobra vina ter sveže pivo. LETOUIŠČR Pension »Cukrov« otok Prvlč-ftepurine. pri šibeniku, hiša z vrtom in bazenom ob morju. Idealen mir. Soba 10 din dnevno, brez prehrane. Letoviščarjem se priporoča najboljše ln najcenejše letovišče in kopališče »Inglič«, Poljane nad Skofjo Loko. Prodam pisalni stroj »Torpedo« ali drugega »Perkeo« por-tabile. Sušteršič, Križev-niška 6. Zglasitl se od 11 do 12 ali od 13 do 14. (1) Dijaki Popolno oskrbo za Šolsko leto 1939-1940 Iščemo za našega 11 letnega sina pri družini profesorja. ki Ima 13:—15 let starega fanta. - Ponudbe na Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica. (D) Pensionat na morju za mlade gospodične — boljših družin, ki ne obiskujejo več Sole in ki bi se rade izpopolnile v znanju tujih Jezikov (v francoščini, angleščini ln nemščini) ln glasbi, sprejema Pensionat Sv. Josipa v Splitu. Vojvoda Mlšlča 11 (francoske sestre). Pensionat Je v lastni vili, ki ima krasno lego v velikem pertvoju blizu kopališča, pet minut od kolodvora. Občevalnt Jezik je francoski, seveda se lahko na željo občuje v drugih jezikih. — Vse informacije daje pensionat. Razno Brezplačen zavitek »Dostalovega« toaletnega bisera za poskusnjo. — Uspeh pri prv! uporabi. Spuščajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške s din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah in drogerljah originalni karton 32 din. ČEŠKE PLOŠČICE za oblogo Štedilnikov, kopalnic, mesnic itd. najceneje pri tvrdkt Anton Kovačiž Ljubljana, Viška ulica 8. Tel. 33-67. Tvornica harmonijev Ivan Kacin, Domžale, dobavlja prvovrstne harmonije od 2000 din, planine. moderno Izdelane 9000 din. Prenovljuje In ugla-šuje orgle. Zahtevajte cenik ! Naročila in ogled : Ljubljana - Komenskega ulica 26-11. (g) Uredništvo velikega novega, ilustriranega, prosvetno - kulturnega, gospodarsko industrijskega, socijalrio-ekonoinskega. dru-žabno-zabavnega in reklamnega časopisa „ILI)STR0VANI DON" išče stalne honorarne in volouterne sotru-dnike-Časnikarje, književnike, profesorie, zdravnike, pravnike, risarje, fotoreporterje. učitelje, dijake(-tnje). duhovnike, sodnike, akviziterje in revizorje-prodajalce časopisov in časnikov za vso državo. — Za vsa obvestila se obrniti in začetne ugledno dopise iz vseh naštetih strok ter zanimive naše in tuje romane, povesti, listke poslati na naslov: »Ilustrovani dom«, Jovana Rističa ulica 9. — List se bo tiskal v srbo-hrvatskeni, slovenskem in bolgarskem jeziku in pisavi. čudovita narava! Hotel »Madeira«, Vrboska (na otoku TTvaru), je zgrajen na kraju, ki nudi ob največji pripeki udobno svežost zaradi vetriča in nenadkriljivi užitek. — Peščenih plaž in borovih gozdov je v izobilju. — Cene pensionu od 48—53 din dnevno, s kopališko, banovinsko in občinsko takso vred. Dne IS. septembra bo vpričo gostov žrebanje za 15 dnevno brezplačno bivanje v hotelu za sezono v letu 1940. (Velja samo za tosezonske goste.) Kdor zida dobi ves stavbeni materijal pri trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tyrševa c. 36 a Telefon 27-16 — — Brzojavi: MATERIAL Dobavo tovornega avtomobila Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v četrtek 10. avgusta 1939 ob 11 v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3/III. nadstr., prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za dobavo tovornega avtomobila za svoje zdravilišče »Kasindol« pri Sarajevu. Ponudbe, pravilno kolkovane po odredbi T. št. 25 taksne tarife zakona o taksah, naj se oddajo ali pošljejo po pošti t zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (soba štev. 305). Pogoji licitacije se lahko dobe brezplačno vsak delavnik med uradnimi urami pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Št. 36.260/1939. Osrednll urad za zavarovani« delavcev v Zagrebu Zapustil nas je naš nadvse ljubljeni sin Ln brat, gospod Rado Luhežič dijak 8. razr. gimn. Pogreb našega dragega sinka bo v soboto, dne 29. julija, ob 5 ]xipoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Celje, 27. jiulija 1939. Globoko žalujoča rodbina L u k e ž i č. Brez posebnega obvestila. Umrl nam je 27. julija ob 8. uri, previden s sv. zakramenti naš predragi soprog, oče, dedek, tast, stric itd., gospod dr. KAROL ŠTURM odvetnik. Pogreb bo v soboto, dne 29. t. m. ob pol Vuri popoldne ST&%SS£ Ttv.^f3 8V- J0Žefa