Leto LXX stev. 263 a f Ljubljani, v soboto, 14. novembra I942-XXI iP0,U" Prezzo - Cena L 0.80 Naročnin« mesečno 18 Lir, ca Inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ra Inozemstvo 50 Lir. frek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica) Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. tiha|a vsak dan r|utra| razen ponedellka tn dneva po prarafkn. S Urednlltvo rt dobil stik z bližnjimi nemškimi oddelki in je pri lem zajel več slo ujetnikov. Romunske čete so južno od Stalingrada odbile sovražile napade, pri katerih je sodelovalo več bataljonov. V Stalingradu je hilo preišiiiega dne pridobljeno ozemlje očiščeno razpršenih sovražnih oddelkov. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča krajevno delovanje. Letalstvo ic napadalo sovražne oskrbovalne kolone na cestah iu železnicah. V teku napadalnih operacij nemških podmornic proti britansko-ameriškeinu izkrrevalne-mu brodovju ob obalah Irancoske -Severne Afrike sta bila včeraj ob atlantski obali M aroka potopljena ena križarka razreda lBir-mingliam«, ki je bila zadeta s 5 torpedi in I rušilec razreda »Carr«. Nadalje so bile v pristanišču F e d a I a potopljeno tri transportne ladje s skupno 22.500 tonami. V zapadnem Sredozemlju so druge podmornice potopile transportno ladjo s 7.000 tonami in doseilo torpedne zadetke na dveh drugih večjih ladjah, izmed katerih je bila ena potniška z dvema dimnikoma. Pri B u g i o so nemška in italijanska letala v neprestanih nočnih in dnevnih napadih pot« pila eno nadaljno transportno ladjo t 10.000 (linami in eno manjšo ladjo, poškodovala pa 11 drugih ladij, med njimi vsaj eno tako močno, da jo mogoče računati z njeno potopitvijo. Bombni zadetki so bili doseženi nadalje na dveh velikih vojnih ladjah, na eni krizarki in treh ru-šilcli. Težka bojna letala so bombardirala podnevi pristanišče H u g i e in letališče M a i s o n Blanrhe pri Alžiru. Zasedanje južne francoske obale je v glavnem končano. Nadalje javlja nemško vrhovno poveljni-štvo: Sef francoske vojne mornarice v Sredozemlju in |>oAeljnik obalne obrambe v T <> u-I o u u sta podala svečano izjavo, da se bostu francoska vojna mornarica in pomorska trdnjava T o u I o n branili proti vsakrmu anglosaškemu napadu. Fiihrer in Dure sta za to odredila, da se zasedba trdnjave in pristanišča Tou-lon po nemških in italijanskih četah opusti. Stockholm, 13. nov. AS. Londonski dopisnik lista »Svrnska Dagbladet« je izvedel, da je poveljnik severnoameriških letalskih sil v Severni Afriki general Doolittlc za las ušel smrti. Letečo trd-njavo. v kateri se je nahajal Doolittle z nekaterimi častniki so napadli osni lovski letalci ter jo zadeli in poškodovali. En pilot je bil mrtev, nekaj drugih članov posadke pa je bilo ranjenih. V skrajnem trenutku se je letalu posrečilo ubežati nadalj-nemu zasledovanju. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 13. nov. AS. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela od vojaških krogov, da so včeraj nemški naskakovalni oddelki po krčevitih borbah moža proti možu izboljšali svoje postojanke v industrijski četrti mesta Stalingrada in ob Volgi. Sovjetski razbremenilni napadi v smeri proti tovorni »Rdeči oktober« so se ob ogromnih krvavih izgubah zlomili pod osredotočenim ognjem nemškega težkega topništva. Sovjetski poskusi so naravnost obupni in to tembolj, ker jih mora izvajati pehota brez podpore topništva in letalstvo. Sovjetske postojanke na vzhodni obali reke Volge so bile ves d'an izpostavljene bombnim napadom nemških strmoglavcev. Ker Sovjeti nujno potrebu- radi Angloamerikanci opravičili 6voj roparski na- j jejo težko orožje, so ga nameravali preko noči pad in navaja, da ChurchiF 6am nt opazil, kako očitno nasprotuje Roosevellovim izjavam, ki je zagotovil španski ni portugalski vladi, da hoče an-gleško-ameriško izkrcanje preprečiti podoben nastop osnih sil. V 6vojem govoru je Churchill priznal, da smatra za popolnoma pravično in logično, če vara sovražnike tudi za ceno nerazumevanja v domačem javnem mnenju. V zvezi s temi dejstvi in s temi izjavami 6e pač lahko razume, kakšno vrednost, imajo Rooseveltova zagotovila v pogledu vdora v Afriko. Še očividnejši so nameni sovražne propagande, ki bi rada razširila v svet jooročila o navideznih zmagah, ki jih v resnici ni. spraviti čez reko, a niso uspeli. Na nekem sovjetskem letališču v okolici Tnapseja so nemška letala z razdiralnimi in zažigalnimi bombami na tleh uničila 91 sovjetskih strojev, vse letalske lope pa so zažgala. V donskem kolenu jc nad slo strmoglavcev napadlo boljševiške postojanke in njihova taborišča ter skladišča Orožja in živeža, skrita po gozdovih. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča ie nemško letalstvo uničilo 4 sovjelske vlake. Na nekem drugem mestu sta zleteli v zrak dve skladišči streliva in eno skladišče bencina. Na- Vicby, 13. nov. AS. Francoska vlada se je sešla pod predsedstvom maršala Petaina. Zlasti so razpravljali o vojaškem položaju v Severni Afriki. Maršal Petain in vlada, pravi uradno poročilo, so izkazali spoštovanje zvestobi in hrabrosti vojske v Afriki, kateri naročajo, naj nadaljuje boj do konca svojih sil, to pa zaradi koristi Francije in imperija. or v Izvedelo se je, da je ftiniško prebivalstvo popolnoma mirno. Življenje poteku po vseh tu-niških posadkah in vseh tuniških krajih čisto normalno. Prebivalstvo mirno zasleduje razvoj dogodkov in sledi poročilom tuniškega radia, ki je včeraj zjutraj skrčil število svojih oddaj. Poročila iz Dakarja pravijo, da vlada mir v ccli francoski zahodni Afriki. Govor turškega ministrskega predsednika Carigrad, 13. nov. AS: Saradžoglu je imel v poslanski zbornici napovedan govor o vladnih ukrepih za preskrbo z živežem in za zatiranje ve-rižništva Predsednik je zatrjeval, da 6e je od izbruha vojne v Turčiji povečala potrošnja, zmanjšala pa se je proizvodnja zaradi vpoklicov raznih letnikov pod orožje. Nato je popisal ukrepe prejšnje vlade in dejal, da so 6e izkazale za nezadostne. Nova vlada se je morala zavoljo tega zateči k novim ukre]x>m. Povišanja cen niso krivi le špekulanti, marveč splošen položaj, ki je vse sosedne države zapletel v vojno, tako da vlada ni mogla nadzirati uvoza in cen. Vsi omejevalni ukrepi so le prehodnega značaja, kajti najboljše zdravilo ie povečanje izdelave. Govornik je nato popisoval položaj posameziih vrst državljanov ,zadržujoč 6e zlasti pri uradništvu, ki sedanje težave najbolj občuti. Napovedal je vrsto ukrepov za olajšanje po-ložaja vseh onili, k: žive od stalnih dohodkov. Med drugim jc napovedal tudi povečanje davkov nad povečanimi dobički, ki bodo prizadeli zlasti velike trgovce. Ti davki bodo obrnjeni za narodno obrambo in za fx>moč prebivalstvu. Predsednik vlade je nalo popisoval pomen žita. Končno je napovedal še predlog novega zakona, ki bo dal vladi večja polnotnočja ter je končal svoj govor z zaupanjem v državo, ki bo premagala vse sedanje težave. daljni trije prevozni vlaki so bili pokončani južno od llmenskega jezera. Kar imajo Sovjeti tnalo letal, so bile njihove letalske izgube majhne. Nemški in španski lovci so sestrelili 23 sovjetskih strojev enega pa nemško protiletalsko topništvo. Le eno nemško lovsko letalo se ni vrnilo na oporišče. Argentinski poslanik pri Kvirinalu umrl Rim, 13. nov, AS. Poslanik argentinske vlade pri Kvirinalu Manuel E. Malbram je 6noči umrl. Nov japonski poslanik na Švedskem Stockholm. 13. nov. AS. Za novega japonskega poslanika na Švedskem je bil imenovan nekdanji japonski generalni konzul v Singapurju. Romunski obisk v Sofiji Sofija, 13. nov. AS. Na povabilo načelnika glavnega stana bolgarske vojske bo romunski general Potopiano 14., 15. in 10. novembra obiskal Sofijo. Imel bo več predavanj o udeležbi romunskih oboroženih sil v protiboljševiški vojni. Atentat na generala Wilsona Stockholm, 13. nov. AS: V zvezi s j>oročili, ki so prispela iz. Teherana, javlja list »Stoek-holms rinningen« da je bil nameravan atentat na vrhovnega poveljnika angleške armade na Srednjem vzhodu, generala Moitttlanda Wilsona. Tempirana bomba je bila nameščene v generalov avtomobil in je slučajno eksplodirala v trenutku, ko general ni bil v avtomobilu. Več oseb je bilo aretiranih. Nova bremena v USA Buenos Aires, 13. nov. AS: Iz Woshingtona poročajo, da predvidevajo v Združenih državah velikansko posojilo, za katerega pravijo, da bo »kolosalnoc. Posojilo je potrebno za kritje vojnih izdatkov, kateri stalno naraščajo. Organizatorji tega posojila bi radi izkoristili razpoloženje, ki ga je povzročilo severnoameriško izkrcanje v francoski severni Afriki, želeč dobiti jiotrcbni denar ne samo od velikih bank in drugih mogočnih ameriških finančnih organizacij, marveč tudi od »najskromnejših hiš«, iz česar se da slutiti, da bodo morali biti Ameri kanci poleg strašno visokih davkov hočeš nočeš prijiravljeni še na drugovrstne nove žrtve. Vrnitev Nemcev v domovino Berlin, 13. nov. AS: Na pobudo nemškega zunanjega minislra, ki jiosjješuje vrnitev nemških državljanov, živečih v tujini, je 10. novembra prispelo v Turčijo iz Palestine okoli 300 Nemcev, ki so včeraj nadaljevali 6 posebnim vlakom svojo pot v Nemci io. Napredek poljedelstva v dvajsetih letih fašizma kakor ga je označil državni podtajnik Nannini Državni podtajnik Sergio Nannini je objavil proti proti v »Zborniku ža čezmorske pokrajine« pod naslovom: •Dvajsetlenica« kratek, toda jedrnat pregled o uspehih, ki jih je fašistični režim dosegel ali pa jih namerja doseči na terišču poljedelstva. Javnosti je znano, da se da vse dvajsetletno delo fašističnega režima razdeliti v dve obdobji, namreč v bitko za žito in v bilko za izsušitev zemljišč, ni pa zadosti znano, da sta pomenili in še pomenita ti dve dobi preosnovo italijanskega poljedelstva tako v gospodarskem kakor socialnem pogledu, razen tega pa se je močno razvil ves napor za preureditev in organizacijo poskusnega raziskavanja in tehničnega izpopolnjevanja, kar bo 6voje sadove moralo še roditi. Nato navaja pisec v zgoščenih odstavkih, kakšne so bile najvažnejše pobude, ki so rodile tako uspešne rešitve italijanskega kmetijskega vprašanja. Pravi takole: Italijanski strokovnjaki in preizkuševalci, meti katerimi zavzema prvo mesio veliki Strampelli, so se lotili najprej izbora semen. Način gnojenja se je izpolnil in izboljšal ob novih dognanjih, kakor je na primer zimsko gnojenje, in tako se je ustvaril takšen napredek, ki bi ga smeli šleti za pravi preobrat. Vprašanie ureditve nama- . poro pri držav' in občudovanja vredno stremljenje kanja zemljišč je postalo posebno važno za kme- ' italijanskega kmetovalca k napredku. tovalce, ki znajo ceniti borbo in obrambo prenaglim spremembam toplote, kakor tudi deževnosti in podnebju kakor je naše. Istočasno se je posvečala 6krb kokovoslni izboljšavi naše govedoreje, katere vloga v naprednem kmetijstvu je vedno jasnejša in pomembnejša.« Nič manjši uspehi, kakor v bitki za žito, pa so bili doseženi pri izboljševanju zemljišč. Nannini navaja tudi za to jiodročje jx>datke o velikem in gotovem napredku in o uspehih, ki so bili doseženi. Podprl je svoje zaključke s primerjalnimi številkami. Zatrjuje, da se napredek tehnike in borba proti krajevnim neugodnostim nadaljujeta za izboljšanje socialnega položaja delavca, tako da prinaša orjaško delo režima v korist kmetijstva tudi resnično in pravo poljedelsko preosnovo, čeravno se to izvaja brez preobratov in brez nevarnih zastojev. Če se vrže bežen pogled na intenzivno delo v teh dvajsetih letih, 6e lahko reče. da se je kme tijstvo prerodilo in razcvetlo in izšlo iz svoje pripravljalne dobe in je to delo trajalo nepretrgoma in brez odmorov, naletelo pa je tudi na vso pod- Pokrajinska zveza za pomoč materam in otrokom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi čl. 3. kr. ukaz« z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in upoštevaje potrelio, da se na ozemlju pokrajine uredi pomoč za matere in otroke: Čl. 1. Ustanavlja sc in podreja neposredno Visokemu komisariatu Pokrajinska zveza za zaščito mater in otrok v Ljubljani. Zvezi pripadajo občine ter za to ustanovljene javne in 'asebne u«tanove, katerim sta namen zaščita tn pomoč materam in otrokom. Čl. 2. Zveza ima nalogo izvrševati pomoč nateri in otroku j>o glavnih smernicah narodne ustanove za zaščito mater in otrok — Opera Vazionale per la protezione della Maternitš ed (nfanzia. Čl. 3. Zlasti ima Zveza na skrbi: 1. ustanavljanje kuhinj za matere: e) za siromašne noseče, od 6. meseca nosečnosti da-1 je; b) za siromašne doječe matere, do otrokovega 7. meseca: 2. ustanavljanje materinskih in otroških oosvetovalnic. Otroške posvetovalnice sprejemajo zdrave otroke od rojstva do dovršenega tretjega leta zaradi obhodnega nadziranja njih rasti ter za vzrejne nasvete. Sprejemajo tudi starejše otroke do pubertete; 3. ustanavljanje razdelj°vnln!c: a) mleka, b) mnke in drugih živil in okrepčal za siromašne otroke, ki jih matere ne morejo dojiti; 4. spravljanje nepriznanih nezakonskih novorojenčkov v nnjdcnišnice ali v sprejemnlišča; 5. ustanavljanje zavetišč za dojcnce in odstavljene otroke do tretjega leta, če jim je mnti zaposlena zunaj hiše in jih čez dan ne more varovati, ali bi bila iz drugih vzrokov v stiski. Zveza lahko v celoti ali tudi le rlelno združi v jx>sebnih matc-rinskih ali dečjih domovih delovanje iz točk 1. do 3. 6. Zveza lahko pomaga tudi drugače: a) z oddajanjem otrok rednikom: b) s spravljanjem nravstveno nli gmotno zapuščenih otrok v kmetijske kolonije nli v vzgojevališea: c) z. mesečnimi podporami (živili, oblačili, zibelkami itd.) nosečim in doječim materam, ki ne morejo obiskovati kuhinj ter za prehrano otrok, ko se odstavijo pa do tretjega leta; d) s plačevanjem nagrad za pripioznavanje in pozakonje-vanje nezakonskih otrok; e) z zagotovitvijo po- Predpisi o igranju narodnih himen v javnih lokalih Čl. 1. — V prostorih za javne prireditve in javnih zabaviščih ter v gostinskih obratih se smeta svirati kraljeva koračnica »Marcia Reale« in himna »Giovinezza« samo ob naslednjih dneh: 8. januarja: rojstni dan Njenega Veličanstva Kraljice Cesarice; '23. marca: ustanovitev italijanskih bojevniških fašijev; 21. aprila: ustanovitev Rima in proslava dela; 24. maja: obletnica napovedi vojne 1915—1918; prvo nedeljo v juniju: praznik ustave; 15. septembra: rojstni dan Nj. Vis. Prestolonaslednika; 20. septembra: obletnica vhoda italijanske vojske v Rim; 28. oklobra: ohlelnica pohoda na Rim; 4. novembra: rojstni dan Njegovega Veličanstva Kralja in Cesarja. Čl. 2. — Poleg v prednjem členu naštetih dni se smeta svirati »Marcia Reale« in »Giovinezza« v omenjenih prostorih in obratih samo. Če pokrajinsko vladno ohlastvo to posebej odredi. Čl. 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 3000 lir. Čl. 4. — Ta naredha stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. moči in zaščite telesno in duševno nenormalnim otrokom, slepim in gluhonemim; 7) skrbeč za prevzgojitev zabredlih otrok. Čl. 4. Zveza skrbi za vzporeditev in za nadzorovanje obstoječih zasebnih in javnih ustanov za jkiiiioč materam in otrokom, usmerjajoč njih delovanje j>o najnujnejših potrebah prebivalstva in skrbeč za jKitrebne spremembe zadevnih pravil in poslovnikov. Te ustanove se z odlokom Visokega komisarja lahko združijo ali sjvojijo z Zvezo. Čl. V Zveza z.a zaščito mater in otrok o- Nagrado za rojstva dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejovega sklada podelil zakoncem Oven Francu ln Jožefi iz Ljubljane, Predovičev« 16, štangelj Alojziju in Tereziji, jama št. 2, občina šmihel-Stopiče ter Agnič Jakobu in Mariji, Mlake št. 1, občina Gradac ob priliki rojstvo dvojčkov nagrade v znesku po Lir 660.—. stvarja svoje namene: 1. z zneski, katere ji da na razpolago vsako leto Narodna ustanova za zaščito mater in otrok; 2. z morebitnimi dohodki od imovine iz volil, daril, naklonil ali podpor, določenih Zvezi ali vobče za otroke brez navedbe ustanov ali zavodov: 3. z morebitnim nakazilom sredstev Visokega komisarja; 4. s sredstvi, določenimi za jx>dporo materam in otrokom v proračunih občin ali drugih ustanov z odlokom dodeli Zvezi; 5. z naklonitvami ali drugačnimi dohodki. Čl. 6 Zvezo upravlja svet, sestavljen iz predsednika, ki ga imenuje Visoki komisar in iz naslednjih članov: pokrajinske zaupnice Ženskih fašijev. ki je podpredsednica, nadzornika zdravstvene službe Visokega komisariata načelnika oddelka za socialno skrbstvo Visokega komisariata. enega nli več strokovnjakov za skrbstvo, ki jih izbere po možnosti Visoki komisar izmed predavateljev ali specialistov zadevnih strok. Čl. 7. V občinah opravlja Zveza svojo nalogo po patronatskih odborih, sestavljenih v občinah -učevati), pa se mu nemara za tako plačo ni zdelo vredno, da bi 6e z delom »pretegniU. Sicer se pa novoustanovljena prisilna delavnica "i dosti razlikovala od kake kaznilnice. Ven- Kdor dela s komunisti kompromise, sodeluje z zločinstvom in je sam zločinec__ dar se je to kmalu spremenilo. Tudi tu, kot drugod, so se domislili, da bi delovno moč ljudi v prisilni delavnici vpregli v kako posebno panogo industrijske proizvodnje in bi tako ljudi koristno uporabili. To se je že zato dozdevalo pametno, ker je imela mestna uprava zavoda zmeraj primanjkljaj. Vso zadevo so vzele v roke državne oblasti, tovarnarju sukna z Imenom Desselbrun-ner so 1. 1765 dali nalogo, naj prisilno delavnico spremeni v predilnico. Zato so vsem deželnim oblastem poslali razglas, da naj polovijo vse berače in jih prepeljejo v Ljubljano, da predilnica ne bi bila brez delavcev. Zares se je začela »predilna šola«, kot so zavod zdaj imenovali, že drugo leto delovati. Delo Med komunizmom in krščanstvom ni možna sprava: drug drugega _izključujeta_ sta vodila neki predilniški mojster in neka predil-niška mojstrica iz Desselbrunnerjeve tovarne. Predilniški mojster je imel 1 goldinar plače na dan. mojstrica pa najprej po 3 krajcarje od slehernega izrabljenega fuuta volne, čez nekaj časa pa je dobivala isto plačo kot mojster. Tudi ljudje v prisilni delavnici — zdaj predilnici — so prejemali svoje mezde — in sicer po 2 krajcarja na dan. Mezde je izplačevala mestna trgovska blagajna. Mesto je moralo skrbeti tudi za delavnice, za razsvetljavo in kurjavo. Predstojnik predilnice je hil za to posebej plačani mestni svelnik. Domnevali so s pravico, da se bodo vsi izdatki dobro poplačali. Predilnica je bila najprej na Zabjaku v tako zvanem »angelskem gradu«. Razvijala se je po načrtu, saj se je števiio brezposelnih v predilnici bolj in bolj večalo. Da hi pa dobila predilnica še zmeraj več ljudi, Je izšel razglas, da bo vsakdo Narodnost in komunizem sta si bistveno nasprotna. Kdor sodeluje s komunizmom, izdaja svoj lastni narod plačal 1 goldinar kazni, kdor bo dal kakemu beraču miloščino. Ker se je zavod tako večal, je bilo treba kmalu več prostora. Ljubljana je bila tozadevno jako skrbna. Tako Je leta 1776 zapisana le ena hišna številka — Hrenova 14 — kot predilnica, a lela 1796 je že pet hišnih številk (Hrenova 14—18). Ker je bila vsa ta zadeva v korist državi, je umevno, da je slednjič dobila država vse vodstvo v svojo oblasl. Ljubljanski magistrat je prejemal spočetka, ko je bila prisilna delavnica oziroma predilnica še na Žabjaku, po 150 goldinarjev letne najemnine. Glede na neko bistveno točko v razvoju prisilne delavnice pa Ljubljana ni hodila vštric z drugim tozadevnim evropskim svetom. Medtem ko so imeli drugje prisilne delavnice tako urejene, da so bili ljudje sicer zaposleni z industrijo, a so hkrati vendarle občutili kazni, češ da bi se Komur je kaj mar za narod in krščanstvo, ta mora obsojati komunizem in se mu postaviti po robu čimprej naveličali zavoda in si zaželeli udejstvo-vati se kot koristni člani človeške družbe drugod, pa bodi — v čast Ljubljani in tedanji deželni vladi — povedano, da uprava ljubljanske prisilne delavnice ni bila tako strupena. Cesar Jožef II., ki je bil vesten učenec tedanje obrtne politike in je bil mnenja, da je prisilna delavnica zavod zgolj za pridobivanje cenenih delavskih moči, je bil jako nejevoljen, ko je na svojem obisku v Ljubljani opazil razliko med upravo ljubljanske prisilne delavnice in upravami drugod po državi. Dejal je, kot pove tozadevna listina, da ljudje v prisilni delavnici predobro živijo. Da to vendar ni prav, da imajo postelje, zakurjene sobe, 4 krajcarje plače na dan, pa še hrano in Jim je — razen dela v predilnici — treba le še ceste pometati I Da se mora to spremeniti, je dejal. »Namesto postelj morajo imeti pograde in vodo in kruh in po razmerju niihove pridnosti s predenjem in delom nai zaslužijo največ po 4 krajcarje na dan — ne pa več, kakor se to dogaja na Dunaju.« »Osvobodilna fronta« in njeno »par-tizanstvo« sta organizaciji komunistične stranke. Vsak zaveden Slovenec se mora nroti njima boriti, dokler ne bo komunizem uničen Ob 200 letnici mestnega vodnjaka v Ljubljani Mestni vodnjak v Ljubljani, ki je po splošnem mnenju najlepši umetniški spomenik našega me-.-.la, ho skoraj obhajal 200 letnico, odkar je bil izdelan prvi načrt zanj. Seveda je bila od tega prvega načrta do njegove izdelave še dolga pot, kakor bomo v tem članku videli. Saj imajo Iudi spomeniki — liki knjige — svoje usode. Koliko človeške iu koliko sodobne usode je spojene e tem marmornatim vodnjakom! Nenavadna živahnost udej6tvovanja je v prvi polovici 18. stoletja zgrabila mestne očete Ijubljan-t-ke. Zgradili so vojašnice, gostišča in druga po-. lopja, nakupili so zemljišča za povečanje mesta in so dali popraviti 6koraj vsa javna poslopja. Vzrok te, precej drage delavnosti, pa je izviral bržkone iz skrbi, da bo centralistična dunajska vlada zdaj zdaj vzela ljubljanskemu mestu avtonomijo in tako pristrigla peruti mestni občini. Torej brž na delol Iz tistih časov izhaja tudi načrt ljubljanske mestne občine, da bi pred mestno hišo zgradili nov, marmornat, torej za tako majhno mesto dragocen vodnjak. Zaradi proizvedbe te namere se je me-ina občina ljubljanska obrnila na kiparja Frnn-•rsca Pobbo, ki je bival tedaj že več desetletij v Ljubljani in je bil ondi izvršil že več plastičnih inolvorov, ki so vzbujali splošno pozornost za imetnoflt navdušenih strokovnjakov. Frnncpsco Robba je bil doma iz Venezije, kjer bil rojen (približno) leta 1698 Dognano je, da . deloval v Ljubljani že v 20. lotih 18. stoletja. ' mestnih knjigah je do i. 1726. označen kot ininosek«, odtlej dalje pa kot »kipar«. Sam sebe i je podpisoval kot »scullore et nrchitetto« (kipar i stavbenik). Oženil se je bil e hčerjo tedanjega zaslužnega kamnoseka in kiparja lAikr Misleja, ki je bil prav tako iz i t ali j e. Bržkone iz Udineja —■ prišel v Ljubljano. Ko je Mislej 1. 1727. umrl, je njegov zet Robba podedoval za njim hišo in obrt. Od umetnin, ki so nastale v Ljubljani izpod Robbovega dleta, je znanih veliko število. Od njega je — med drugim — prekrasni veliki oltar v uršulinski cerkvi, ki je zanj žrtvovala Ana Katarina pl. Scliellenburška, ena ustanoviteljic samostana, veliko vsoto za tedanje čase, in sicer 6000 goldinarjev. Vsega skupaj je stal oltar več kot 11.000 goldinarjev. Robba je dalje napravil veliki oltar avguštinske, kasnejše frančiškanske cerkve, s čudovito živimi sobami sv. Filipa in sv. Felicite. Za cerkev sv. Jakoba — tedanjo jezuitsko cerkev — je ustvaril Robba marmornati oltar s tabernak-ljem in z dvema angeloma, ki so ga že sodobniki občudovali kot »veliko mojstrovino«. Tudi dva, po njem izklesana kerubina v stolnici, veljata kot velika umetnina, in prav tako njegov sv. Oanez Nepo-muk, ki krasi cerkev sv. Florijana. Mimo tega pa je Robba tudi za notranjo olepšavo drugih južno-evropskih mest, tako za Zagreb, Varaždln, Celje in Sisek, prispeval dragocene umetnine. Vse te svetniške in angelske sobe se odlikujejo s svojo živo razgibanostjo, z gorečo kretnjo in oznanjajo krasoto in versko gorečnost baroka. Da Robba kot pristni umetnik ni zanemarjal timelniške kamnoseške izdelave, nam pričajo razna, svojska in odlična dela, kot na primer kamnite plošče za kapucinsko cerkev, kamnite plošče za mestne utrdbe, kamnite stopnice za rotovž, kamniti stebri za mestne opekarne. Po naročilu mestne občine je 1. 1745. izdelal lepi tlak kapelice sv. Jurija. dalje nagrobno pioščo v stoiniei za grobnico revnih meščanov, ki je iz črnega marmorja, in ima bele vložke smrtnih simbolov. Za obe ti dve umetnini je bil prejel 200 goldinarjev honorarja. Ro-bbova umetniška slava je bila že trdno zasidrana, ko je 4. julija 1743. sklenil višji mestni svetnik Ranilovič v imenu mestne občine pogodbo, ko je bilo Robbi po njej naročeno, da naj postavi pred mestno hišo na kraju starega vodnjaka nameravani novi vodnjak. Vodnjakova školjka naj bi bila narejena iz surovega marmorja in obelisk, ki naj bi se dvigal iz nje, pa iz rdečega, domačega marmorja, a tri sohe, ki bt bile postavljene ob vznožju obeliska in naj bi predstavljale tri poglavitne kranjske reke: Ljubljanico, Savo in Krko — pa iz belega genovskega marmorja. Ta vodnjak naj bi bil izgotovljen v dveh letih. Robba naj bi prejel sanj 2400 goldinarjev honorarja in mimo tega naj bi postal mestni svetnik. Pogodba je bila kar nekam površno »zmetana« na papir. V njej, na primer, ni bilo nič določno povedanega o tem, kdo naj bi opravil delo vodovodnih cevi, tako da je moral umetnik to sam od sebe napraviti. Dalje ni bilo nič dogovorjenega glede plačila za primer, da umetnina ne bi bila izvršena v dogovorjenem Času, in kdo naj nosi stroške, če bi bili večji, kot so bili omenjeni v pogodbi. To poslednje 6e je tudi res pripetilo. Delo se je zavleklo daleč tja čez dogovorjeni čas. Vod njak je bil izvršen šele leta 1751. Seveda — nastal je hud spor in bridka bitka zaradi povečanih stroškov in o višini honornrja. Po Robbovih podatkih je imel za vodnjak 4825 goldinarjev izdatkov, torej več ko še enkrat toliko, kolikor mu je bilo obljubljeno za honorar! Torej je zahteval povračilo razlike. In poleg tega je zahteval tudi še za svoj umetniški honorar posebno vsoto. Med navidezno zapostavljenim umetnikom in navidezno skopim magistratom mesta Ljubljane se je razvnela obsežna in dolgotrajna dopisovalna pravda. Robba je v številnih in obširnih dopisih utemeljeval svoje zahteve. Robba je prosil, rotil, grozil. Samozavestno je poudarjal visoko umetniško vrednoto »od mene ustvarjenega, ne da bi se hvalil — prekrasnega vodnjaka«. Navajal je glede na izvedbo vodnjaka »mnogotere težave« in ni pozabil omeniti, da se je zaradi tega naročila moral odpovedati marsikakim drugim naročilom, ki bi mu bila dala mnogo več zaslužka. »Da nihče ne more zahtevati, da bi bil zaradi lahkomiselno narejene pogodbe gospodarsko uničen in bi bil v svoji visoki starosti primoran prijeti za beraško palico. Menda vendar nočejo, da bi — namesto zasluženega plačila, prejel kazen v obliki beraške palice in bi bil tako prisiljen obžalovati, da se je sploh kdaj lotil kakega posla v zvezi z magistratom. Upa, da magistrat ne bo tiral vse zadeve tako daleč, da 6i ho kdaj dejal, da je bil povzročitelj umetnine večnega spomina uničen zaradi tega, ker jo je ustvaril, nasprotno, poskusiti mora vse. da si bo mogel kdaj reči, da je mojstru dal novih moči, da je bil zmožen še za druga javna dela.« Posebna preiskovalna komisija, ki jo je magistrat izbral iz svoje 6rede, je sklenila v korist mojstru, da mu naj izplača magistrat razliko 2426 goldinarjev, a več da magistrat na noben način ne bo izplačal. Robba se je obrnil zdaj na dvorno pisarno V svoji prošnji je napisal, da se je zaradi vodnjaka tako zadolžil, da večkrat nima niti moči. da bi sprejel kako novo delo Ves denar, onih 4826 goldinarjev in teh 2000. ki jih je magistratu Sp odkrhnil, je uporabil za plačilo delavskih mezd Za njegovo lastno deio mu ni ostalo niti beliča. Za plačo navadnega pomočnika in za delovno dobo 4 in pol leta (torej le za polovico, kar je drlo res trajalo) in »ker mu je občina pri srcu« zahteva še odškodnino 1836 goldinarjev, das> bi moral »zaradi umetnosti« zahtevati s pravico še 3000 gold. ' (Konec prihodnjič.) J. šubica slika v šmartncm pod šmarno goro Ta oltarna slika, ki jo je Janez Šubic naslikal I. 1876 v Rimu v šestindvajsetem letu svoje staro-«ti, je izmed vseh njegovih religioznih slik največja ter nedvomno najboljše in najvažnejše delo. Kompozicija je zgledna, slika je dovršena v risbi, v barvah lepo skladna, luč in senca sta blagodejno razdeljeni. Po skrbnosti v pripravi za sliko in po številnih podrobnih študijah zanjo moramo sklepati, da je slika samostojno in izvirno delo. Do te umetniške višine se Janez Šubic ni več povzpel. V svojih naslednjih cerkvenih slikah se je spet vračal k tradiciji domače delavnice, tu in tam pa tudi segel po tujih vzorcih, več kakor je bilo prav. Pomudimo so torej nekoliko pri tej sliki. Sv. Martina Janez Šubic ni upodobil po ustaljenih vzorcih, ampak je podal nekaj novega. Kaj predočuje podoba in kaj nam sama zase pove? Škof, častitljiv starček, spremljan od duhovniške afistence, blagoslavlja, prihajajoč iz cerkve, pred seboj na nosilnici ležečo bolno ali umirajočo mladenko, ki jo obdajajo njeni domači. Kako je prišel slikar na to idejo? Nedavno sem dobil v dar knjigo o bratih Janezu in Juriju Šubicu, ki jo je v odlični opremi izdala 1. 1939 naša Narodna galerija. Ko sem listal po knjigi, sem se kmalu ustavil pri straneh, ki ol širno obravnavajo o tej sliki sv. Martina. Z ilustracijami vred je enajst strani. O predmetu ali vsebini slike je na str. 64 povedano, da se je Janez Šubic odločil za sceno, ki bi mogla pokazati najplemenitejšo in najbolj skrivnostno lastnost šinartenskega patrona: ustrezala je njegovi miselnosti o etičnem poslanstvu človekovem, ob enem pa je omogočala razviti obširen kompozicijski in slikarski program. Za tako idejo da ni prišel v poštev konkreten dogodek, ki bi imel zgodovinsko ali legendarno vrednost; zato se je slikar že spočetka omejil na splošno čudodelnost svetnikovega pojava. Ali je to res? Na isti strani v knjigi je rečeno, da je oče poslal Janezu knjižico s svetni-kovim življenjepisom. Katera knjižica bi to bila? Mislim, da nobena druga ne, kakor Sulpicija Severa »Vita b. Martini« v nemškem prevodu, ki je izšel 1. 1872 v zbirki Bibliothek der Kirchen-vater v Kemptnu, ali pa v bolj prostem prevodu, ki je izšel v Nurnbergu 1. 1870. V 16. poglavju tega življenjepisa pa beremo sledeče: »Dar ozdravljanja je imel (Martin) v tako veliki meri, da se skoro noben bolnik ni zatekel k njemu, ne da bi ne bil takoj ozdravel, kar bo razvidno iz naslednjega zgleda. V Trevirih je bila neka deklica na hudi ohromelosti tako bolna, da se že dolgo časa ni mogla več gibati: docela skoro že mrtva, je komaj še dihala. Vsi žalostni so bili zbrani sorodniki samo z namenom, da bi čakali pogreba, ko se je naglo razširil glas, da je prišel v mesto Martin. Ko je oče deklice to zvedel, je kar brez sape hitel, da bi prosil za hčer. Slučajno je bil Martin že v cerkvi. Tu pred očmi ljudstva in vpričo več drugih škofov se oklene starček njegovih kolen in pravi: ,Moja hči umira na prestrašili bolezni, in kar je kruteje od smrti, samo še diha, njeno telo je že mrtvo; prosim te, pridi in blagoslovi jo, zaupam, da bo po tebi spet ozdravela.' Te besede so Martina zmedle, prestrašil se je in se upiral rekoč, da to ni v njegovi moči, starček da se moti v svoji sodbi, on ni vreden, da bi po njem storil Bog čudež. Oče, ves sol-zan, ne odneha še silneje prositi, naj hi slišal umirajočo. Slednjič se odpravi Martin na prigovarjanje navzočih škofov v hišo deklice. Velika množica ljudstva je pričakovala pred vrati, kaj bo storil služabnik božji. Najprej se je sklonil na tla in molil. To je bilo v podobnih primerih njegovo najljubše orožje. Potem je pogledal deklico in zahteval olja; to je blagoslovil in vlil sveto tekočino dekiici v usta. Takoj je spregovorila. Nato se je dotaknil posameznih udov in oživeli so; ko so se okrepile še noge, je vpričo ljudstva vstala.« Navedel sem ves tekst, da spoznamo, kako jo slikar po njem zasnoval svojo sliko sv. Martina, kako jo bistvene podatke povrsti porabil, pozo-rišče dejanja po prestavil pred cerkev. Zdaj tudi vemo, čemu drži diakon ono ciboriju podobno ča-šo, ki je posoda za sv. olje. Naslednja poglavja v življenjepisu pripovedujejo še druge čudežne dogodke, toda povest, ki jo je izbral slikar, je slikarsko najbolj hvaležna. Zato je bila izbira nad vse posrečena. Tu jo iskati vir za kompozicijo slike, ki jo tako pripovedna in naravnost ilustrativna, da ni mogoče misliti na samo simbolnost slike. Naj omenim, da je v »Zgodnji Danici« 1. 187G, str. 276 pravilno označena scena. Kaj so drugi časniki pisali o sliki o priliki razstave v Ljubljani, nisem šel pogledat. Zakaj se je slikar odločil za ta motiv? Veliko platno je samo že klicalo po skupinski sliki. Kes je, da bi tudi prizor sv. Martina na konju, ko obdaruje prezebajočega siromaka s polovico svojega vojaškega plaSča, dopuščal skupino. Kar so slikarji večkrat uporabili, n. pr. Van Dyck na dveh svojih mladostnih slikah. Ena je v kraljevi palači v Windsoru, druga v župni cerkvi v Sa-venthemu pri Bruslju. Tudi prizor sv. Martina škofa z gosko se da razširiti, kar je storil n. pr. Joh. Martin Schmidt iz Kremsa v krasni sliki, ki je v nekdanjem dvornem muzeju na Dunaju. Dozdeva se mi pa, da se je Janez šubic zagledal v' Do-menichinovo sliko: Zadnje obhajilo sv. Hieronima, o kateri pravi Nicola 1'oussin, da je višje delo sli karstva. Ta slika sv. Martina, kakor izvemo iz knjige o bratih Šubicih, sprva ni našla priznanja od strani faranov iz, šmartnega, »vzraslih brez vzgoje v klasični ideologiji« (str. 80), katerim bi bila zadoščala obče razumljiva, tako rekoč emblematična slika veselih barv in dekorativne podrejenosti (str. 81). Slikarja je to morda užalostilo, »ko se je pri prvi stopnji iz skromnega tradicionalnega in popularnega okvira pokazala vsa nedoraslost slovenske kulturne plasti« (str. 81,' Ni bilo tako hudo. V prijazno domačem tonu pisano pismo župnika Antona Namreta, ki s svoje strani imenuje sliko »prelepo delo«, so navedeni sledeči ugovori faranov: »Zakaj ni goske?« — »Zakaj jo merliča namalal?« — »Zakaj Martin po cerkvi no gleda?« Iz teh vprašanj je razvidno, da je nova slika postavila ljudstvo pred neznanko, ki je z znanimi formulami iz ikonografijo sv. Martina niso mogli razrešiti. Avtorju knjigo o šubicih, kakor smo videli, se ni dosti bolje godilo, ko je proglasil sliko za zgolj simbolno. Ljudje so bili vajeni videti sv. Martina ali na konju, ali kot škofa z gosko. Ta dva tipa sta pač ustaljena od začetka upodbljanja sv. Martina skozi vsa stoletja. Tako so svetnika slikali tudi naši slikarji: Metzin-ger, Potočnik, Layer, Langus, Wolf i. dr. O prizoru, ki ga je naslikal Jan. Šubic, pa pravi sam avtor knjige, da je scena v likovni umetnosti precej redka (sir. 61). Priznati moram, da mi ni znan noben primer, da bi bil kak slikar uprizoril dogodek ozdravljenja mladenko po sv. Martinu. Brez razlage zato farani sliko niso mogli razumeti. Pozneje, ko so jim pa sliko razložili, so jo imeli v veliki časti in za dragoceno lastnino svoje župne cerkve. Dodatek. Najprej nekoliko opomb glede biografije sv. Martina, Sulpicija Severa. Bil jo iz odlične akvitanske rodbine. Zgodnja smrt njegovo žene in opomini sv. Martina njegovega prijatelja, so ga nagnili, da je zapustil pravniški poklic in šel v samoto. Najbrž je postal duhovnik (f okrog 420). Življenjepis sv. Martina je spisal še za časa življenja sv. Martina, obelodanil ga je pa po njegovi smrti. Dvoje knjig »Dialogi« in troje pisem dopolnjuje življenjepis. Migne, l'L. t. 20 in Halm v CSEL zv. 1. dunajske akademije znanosti podajata tekst. Živjenjepia sv. Martina je bilo jako razširjeno čtivo. Brali so ga na zapadu in tudi v orientu. O sv. Martinu v umetnosti bi se dalo mnogo pisati. Kipov in slik je na tisoče, zlasti v nekdanjem frankovskem kraljestvu. V Franciji skoraj ni katedrale, ki bi ne imela v skulpturnem okrasu tudi sv. Martina, največkrat kot škofa. Tudi v slikanih gotskih oknih so prizori iz življenja svetega Martina. Isto velja za Nemčijo, predvsem za Porenje. Kako je dobil sv. Martin gos kot priznak (atribut)? Poznejša legenda pripoveduje, da so gosi izdalo bivališče svetnika, ki se je hranil poslati škof. Najverjetnejše jo pn sledeče: Dan sv. Martina (11. november) je veljal kot konec gospodarskega leta. Ob tem dnevu so se izvrševala gospodarska plačila, menjavali so se posli in začelo se je delo pri luči. O sv. Martinu tudi vino dozori. V cerkvenem oziru pa se je na dan po sv. Martinu v srednjem veku začel štiridesetdanski post pred Božičem, ki je v nekaterih rodovih Se ohranjen. Zato je bil dan sv. Martina nekako jesenski mesopust. Praznovali so ga s pojedinami in vese-ljačenjem, podobno našemu torku pred pepolniro. Ker so v jeseni gosi tolste, ni nikjer manjkalo te okusne pečenke. Tako so gos spravili v zvezo s sv. Martinom. Kako posvetno so praznovali god sv. Martina, nam Se danes pove v francoskem jeziku hlagoslišnejši, evfemislični izraz za pijanost: le mal Saint Martin. Za ikonografijo sv. Martina: Kiinslle. fkono-graphle der Ileiligen, Freiburg, Herder 1926. — Braun. Tracht und Attribute der Ileilicen in der deutschen Kunst, Stuttgart, Metzler 1911 i. d. — Michel, llistoire de l'art„ v kazalu s. v. Martin (saint). Jo*- Dostal. Tudi sedaj se nekateri koljejo na prostem Ljubljana, novembra. Sezona kopanja na prostem je v Ljubljani seveda že dolgo za nami, dasi je bila letos izredio dolga. Začela se je sorazmerno precej zgodaj, trajala pa je do polovice septembra, 6ezona sončenja na prostem pa še dalje, tja do začetka oktobra. In vendar se dobe v Ljubljani še ljudje, ki se kopljejo na prostem. Seveda so to utrjeni, 6meli moški, ki 6e ne boje prehlajenja, proti čemur 60 takorekoč imuni. Saj je prav njihovo geslo: »Prehladi 6e dnevno!« zelo zgovorno. V resnici je mrzla voda najboljše sredstvo proti prehlajenju in boleznim, ki izvirajo iz prehlajenja, kakor pljučnici, raznim katarjem in inlluencam. Seveda pa ni svetovati, da bi vsakdo uporabljal ta recept. Prav gotovo bi 90 odstotkov tistih ki bi 6e neutrjeni šli 6edaj kopat v mrzlo vodo na prostem, dobili pljučnico. Sicer pa ogromne množine vsakoletnih kopalcev v novembru to prav nič ne mika in jim še na misel ne pride. Na Spici, to je raztočju Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, že leta sem opazujemo tudi v zimskh imesecih nekaj gospodov, ki se kopljejo tudi v najhujšem mrazu, samo da ni srega ali dežja. Prav te dni smo opazovali na špicl nekeg;a znanega Ljubljančana, ki se še vedno redno koplje v Ljubljanici. Seveda ima 6vojo metodo. Najprej slečen krepko telovadi, si masira ude, nato si najprej obdrgne telo z vodo, nato pa pogumno 6koči v valove ter nekaj minut krepko plava. Ko se vrne na breg, se skrbno obriše, zopet telovadi in se ogrne v gosto haljo. Sam pravi, da mu la način kopanja ni utrjevanje telesa zelo prija in da ga naravnost poinlaja. Kopanje pozimi v Ljubljani ni zadnja leta nobena novost. Pred leti je na primer »Ilustrirani Slovenec« priobčil sliko nekega znanega ljubljanskega športnika, ki se je kopal v zaledeneli Savi. Tudi o pokojnem vseuč. proiesorju na naši medicinski fakulteti dr. Janezu Plečniku je bilo znano, da 6e je vsak ugoden zimski dan kopal v ledeno mrzli Savi in da zanj kopalna 6ezona takorekoč nikoli ni prenehala. Po drugih mestih, recimo na Dunaju, imajo taki zimski kopalci cele klube in da 6e zimskega kopanja ne udeležujejo samo moški, temveč tudi ženske, da celo otroci od 4. leta naprej. Kopanje na prostem pozimi je običajen pojav v Nemčiji, Rusiji ni v skandinavskih deželah. Tudi o neka- Smrt župana BruEca Stopiški župan Brulc jc postal Slovencem nekak simbol kmečkega odpora proti zločin-stvu. Kot pravcat kmečki velnioi je v najhujših okoliščinah, ko je bil okrog in okrog obdan od komunističnih oddelkov, ko »o njegove vasi neizrečeno trpele pod nasiljem, je t daj vstal in kljub smrtni nevarnosti in grožnjam zastavil svoje delo pri organiziranju odpora proti komunistični revoluciji. Brez. dvoma je bil prepričan, da bo prej ali slej padel. Toda to ga ni plašilo. Podal se je v sredo nevarnosti, bodril, organiziral iu končno padel inučeniške smrti. Po izjavi pokojnega dr. M. Natlačena je bil Brulc eden izmed najboljših slovenskih županov, tip možatosti, poštenosti in čistega idealizma. Bil je kmečki veljak, ki njegovega prepričanja in njegove poštenosti ui mogoče premakniti. Morila je Previdnost saina hotela, da so se prvi protikoinunistični oddelki pojavili prnv v njegovi občini in našli pri njem velikega podpornika. Lahko se reče, da je pri njih organiziranju župan Brulc bistveno sodeloval. Komunistični obveščevalni službi je to postalo kmalu znano, zato gn je začela zasledovati, kar za takratne razmere ni bilo težko, saj je bila komanda partizanskih oddelkov prav v sto|>iški občini, v Gaberju pod Gorjanci. In prnv takrat, ko je začela novomeška »Legija smrti« udarjati po zločincih in čistiti podgorske vasi komunizma. je komunistom uspelo, da so zahrbtno odvedli župana Itrulca in njegovega sina. Knr smo hoteli omeniti, je p'av značilen način smrti, ki jo je prestal Brulc. Komunisti so ga odvedli in ga pred smrtjo hoteli prisiliti, da bi po komunistično pozdravil. Upravičeno je Brulc smatral tu za zatajitev svojegn krščanskega prepričanja ter zahtevo odklonil. Ker sn ca zaradi tega začeli mučiti, je v/kliknil: »Smrt komunizmu! Živel Kristus Krnlj! Tako sem učil svoje otroke in Inko je!« Nato se je začelo strahotno mučenje, o katerem smo že enkrat poročali. Med drugim so mu iztrgali tudi jezik, morda prnv zato, ker je tako pogumno izpovedal svoje krščanstvo. O čem nam govori junaška smrt župnnn Brulca? Najprej o njegovi osebni veličini, o veličini žrtve, ki jo ie daroval — če sklepamo to po njegovih zadnjih besedah — za svoje versko in protikom u ni stično prepričanje. Umrl je zn vero. To je bil glavni tnoliv njegove žrtve. Ne znnikamn s tem tudi drugih plemenitih nagibov, ki so prvega spremljali in mu dajali še večji poudarek. Toda lo je bil glavni, vodilni nagib, ki je vanj Brulc usmeril svoje delovanje in za katerega je dal svoje življenje. Njegova smrt in njegova izpoved pn nnm osvetljujeta tudi smrt tolikih in tolikih drugih Slovencev, ki so prav tako umirali za svojo vero, pn njih izpovedi niso znane. Umirali so kje v samotnih gozdovih, v temnili kraških jamah in jarkih, morila brez besede, v srcu pu so nosili neomajno vero iu kljubovanje nasproti zlu. Morda jih njih lastni krvniki niso spraševali, kakšnega prepričanja so, jih niso niti silili, da hi zatajili svojo vero, temveč so jih kar pobili. I.e kratek vzdih, morila še (o ne, morda le zadnii, ugašajoči utrip srra je kljubovalno dvignil plamenico vere in mučeniške izpovedi. Svetli zgled sfopiškega župana Brulca ter za njim tako rekoč nepreglednn vrsta zaradi verskega prepričanjn mučenih in poklnnih Slovencev neizpodbitno dokazuje, iln poštenost in verska zavest iz Slovencev še ni izginila, marveč da je ob priliki poskusa komunistične revolucije tako lepo prestala svojo skušnjo. ferih zgodovniskhi osebah vemo, da so ljubile kopanje sredi ledenih plošč. Tak je bil na primer Peter Veliki, ki mu ni bilo nič preplavati iedeno Ne-vo ali drugo slično reko. Nam, ki se že sedaj rajši tiščimo peči, je to seveda nekoliko težje umljivo, ker pač raje počakamo toplejših dni, ko se bomo mogli zopet kopati na prostem, do tedaj pa se nioran-.o zadovo-jjit s kadjo in prho v zaprti kopalnici. Iz gospodarstva Znižanje diskonta v Zedinjenih državah. Ameriške zvezne rezervno banke so znižalo dis-kontno obrestno mero od 1 na pol odstotka, da se na ta način olajša odvzem večjih količin kratkoročnih državnih papirjev na denarnem trgu. Svetovno proizvodnjo aluminija cenijo angleški viri v tekočem letu na 1.82 milij. ton, dočim je leta 1939 znašala samo 671.000 ton. V Evropi jo znašala letos proizvodnja aluminija 800.000 ion, t. j. več kot v Severni Ameriki. KULTURNI OBZORNIK »Obisk« št. 10 Izšla je deseta številka tega našega družinskega ilustriranega mesečnika, ki nas obiskuje redno vsak mesec, »Obiska«, z zelo zanimivo in branja vredno vsebino. Vzemimo najprej čtivo: Uvodno črtico je napisal France Lokar: Ciganska ljubezen, v kateri je pokazala Naca, kmečkega fanta, ki se je oženil s ciganko Vanko. Toda ciganska kri je bila že na tem, da ga izneveri, pa jo prišel vmes otrok, ki je zopet zvezal dve srci. Črtica se odlikuje sicer po krepkih kmečkih črtah in opisih, dasi je v izrazih preveč »kodrov-ščine«. Ilustriral jo je Fr. Smrdu. Drugo poglavje je odlomek iz povesti »Zavetje v Pečevjuc, ki ga je uredništvo ponatisnilo v spomin pred kratkim umrlega časnikarja Janeza Gregorina. »Smrt jiod stenami« kaže lep Gregorinov talent in njegovo mlado, prav tako tragično smrt v času, ko je največ obetal. To sta literarni črtici. Tema pa sledi nekaj živahnih reportaž, tako Dolenčev pogled v ljubljansko klavnico pod naslovom »Glej, klavnica vse ti ponudi — ali kako nastane meso«, seveda tisto in tako meso, kakor pride na prodajni trg... Živahni opis opozarja še številne fotografije (12), ki bodo pomenile za naše otroke poučno snov. To je reportaža iz sedanjega modernega časa, ki si je pridružuje tudi športna reportaža C. Šoukala: Hitre noge, kje so vaše meje?« Tu naš znani športni strokovnjak govori o modernih svetovnih »tekačih« ter o njih pre-magljivosti »po drugem »asu«. Za naše športnike zanimivo branje. — MKV piše o zanimivostih iz zdravstva v starem veku, članek, ki ga ilustrirajo podobe staroveške operacije, upodobljene na starogrški vazi, pljuča b sapnikom in pohabljeno roko. Osebno zanimiva pa je poljudno znanstvena reportaža iz slovenskega narodopisja »Dve, tri o slovenskem hudiču«, ki jo je pisal Miklavž Kuret in v kateri nam v živahni obliki prikaže verovanje v zlobne duhove pri starih poganskih Slovencih ter pozneje v hudiča, po krščanskem verovanju v hudobnega duha. članek ponazarjajo zanimivi griaori iz panjskih končnic, kažofi upo- dabljajočega hudiča, kakor si ga predstavlja preprosto ljudstvo (8 končnic). Ta članek se konča z lepim in značilnim stavkom: »Če Slovenci takšno pošast kličemo na pomagaj, ali je kaj čudnega, da nas... vrag jemlje?!« To je branje v besedah, kateremu se pridružuje še drobiž o sedanji modi, gospodinjstvu in uganke ter šah, kar je seveda vse bogato risano. Posebne vrednosti pa so ilustrativna reportaža iz tujih dežel in krajev, iz preteklosti in sodobnosti. Tako je interesantna »Zgodba o mati-ku — denarju«, ki v desetili slikah kaže plačilna sredstva v raznih časih in krajih, v časih izpred 3000 let, preko afriških in kitajskih znamenitosti do današnjega amerikanskega plutokra-tizma in nadoblasti »zlatega teleta«. Drugo tako branje v podobah pa jo odkritje Novo Gvinejo ter njene skrivnosti: to so podobe (9), ki kažejo značilne zemljepisne krasote in jjomembnosti pokrajine, pa tudi njih človeške tipe in njih obi-čajske etnografske posebnosti. Prejšnji aktualni strani o moči denarja, sodobnega malika se pridružuje tudi ena stran slik s puščavskega in donskega bojišča kot reportaža danes nad vse zanimivih dogodkov v svetu. Domača dogajanja pa označuje celo stran prizora iz našega gledališča, namreč z zadnjega plesnega večera v Ljubljanski operi, ko je Bravničarjeva plesala Pier-retin pajčolan. Zadnja stran predstavlja slovenskega kamnoseka,^ ki pripravlja kamen za nagrobnik, kar označuje na lep način čas, za katerega jo bila številka določena. Posebno posrečena pa je naslovna podoba: »Blagoslov letošnje jeseni«, kjer mlada deklica drži v rokah 76 dkg debel kromipr ter so naslanja na 40 kg debelo — vrtno bučo. Lepa slika v značilnem okolju — danes tako tolažečem za bodoče dni zimskega počitka. Tako nnm tudi ta številka »Obiska« kaže v sliki iu hesedi lepe podobe iz domačih in tujih krajev, iz sedanjih in preteklih časov ter nam nudi dovolj čtiva in zanimivosti, kakor jih potrebuje naša družina. »Planinski vesinik« Št. i0"i 2 Naš najstarejši in na visoki stopinji stoječi Planiski .vestnik s to trojno številko zaključuje svoje 42. leto. Veseli smo tega lista, ki nam je prinašal lepe potopise in članke iz višinskih predelov naše domovine ter zdaj pa zdaj tudi segel v zamejstvo po lepe turistično opise in zanimivosti, zlasti take alpinske |>odvige, pri katerih so sodelovali naši plezalci in turisti. Našim planincem so prišli vedno prav tudi teoretični prispevki o plezalstvu pa tudi o hitri pomoči v planinah, tako da je list nudil vse, kar mora vedeti naš planinec za svojo strokovno izobrazbo, še več pa, kar budi zanimanje našemu planincu, ki hoče užiti lepoto višinskega kraja ter na turah doživeti največ osvo-bojajočega poleta in oddiha. Tako ima tudi ta trojna številka v teh smereh mnogo lepega gradiva. Jože Glonar nam opisuje svojo pot s smučkami na Adamello (3554) v letu 1041-42, v tej lnidi zimi, ko je trikrat tudi »večni RiuK pobelil sneg. Lep opis ture, ki je pomenil oddih od šole in velemesta v prosto naravo na zanimivo italijansko alpsko goro. — Slavko Peršič govori »nekaj o počeli«, članek, ki je zanimiv z besednega gledišča, saj definitivno opredeluje nove planinske izraze, kakor so »poč, reže« itd. Gregor Skalar priobčuje v obliki najdenega rokopisa »cepinovega dnevnika« nekaj čuvstvenih dožitkov zavrženega cepina, ki čaka v ropotarnici, da ga dobra roka popravi in ponese zopet v gore, kamor ga tako žene *srce«. Jože Tomažič govori v Vezuvu in Pompejih, kakor ju jo doživel sam na poti. Anle Debeljak pa je porabil »en dan na dolenjsko stran*-, da jo na svoj način razgrinjal skrivnosti dolenjskih imen od Lavrce do Metlike ter posamezne kraje opeval z lepimi pesniškimi pozdravi, »zvenelicami«, kakor je krstil svoje turistične prigodne sonete, vpletene v duhovito jezikovno in stvarno razglabljanje. Živahna pesniška in jezikoslovna kozerija prijatelja dolenjskega turizma krajev in še česa. Marjan de Reggi opisuje nekdanji celjski grad »Fri-drihštn.in« na Kočevskem, kjer sta nekoč veliki Friderik in njegova Veronika Deseniška preživljala svojo tragično ljubezen. Članki so ilustrirani z lepimi pokrajinskimi podobami. Tudi za prihodnje 43. leto obljublja uredništvo (dr. A. Brilej), da bo nadalje varovala ta naša edina slovenska planinska revija svojo znano in preizkušeno dobro tradicijo. Hoče biti glasilo orga- nizacije naših planincev, ki je vzdržala že toliko naporov iz ljubezni do naših planin in poznavanj? domovine. Naročnina za prihodnji letnik bo 20 lii ter se list naroča pri Slovenskem planinskem dru-šivu (Cesta 3. maja št. 4) v Ljubljani. Priporočamo Kulturni drobiž Vrtec št. 3 — prinaša naslednjo vsebino: Pesmi: Maksimov: Setev in žetev. — Janko Sameci Poslednja sodba. Mauser Karel: Mrtve matere. — S. Darina: Legendica o roži krizantemi. — Mirke Kunčič: Stari gobar. — Radislav Rudan: Bibina uspavanka. Radislav Rudan: Vprašanja. — Maksimov: Jurček v šoli. — Uvodno celoletno povesi piše Venceslav \Vinkler: Sedem Bernardkovih, ilustrira pa Henrik Smrekar. Ljubek prizor s paše je napisal kot spomin iz mladosti Jože Krivec poo naslovom: Pastirji. — Cvetko Golar pripoveduj; pravljico o rkmetu, ki je vse vedel«. Janezek piše domačo nalogo- tokrat o Vseh svetih. Tine pa pripoveduje storijo o »kmetu in ciganu«, ki jo je ilustriral Sede j. Naša pošla objavlja pisma za najmlajše * »Slovenski čebelar«. Pravkar je izšla 11". io 12. številka kot poslednja v tekočem letu. ^ uvodnem članku razpravlja Metod K 1 e m e r o treh vrstah kranjiča, to je o Janševem panju o trgovskem in navadnem kranjiču. Urednik Bukovec nadaljuje svojo zgodovinsko poučne razpravo o »Naših panjskih končnicah«. Članek krasi jo slike- F r- L. piše o pravilnem slini, njevanju medu in o svojem nrašUčku-negovano kil. Dalje prinaša list poročilo o občnem zboru kotiček za radovedneže in drobir, kjer najdt bralec marsikatero zanimivo in poučno drobtinico. Iz sejnih zapisnikov povzamemo, da Čiv belnrsko društvo še ni prejelo obljubljenega sladkorja za krmljenje čebel, čeprav je žc i juliju pokrenilo vse potrebne korake na pri« stojnih mestih. List bo izhajal v letu 1943 * istem obsegu in nakladi kot doslej. _______________ _____ Naročafte in čifaite »SLOVENCA« ShoJ&na novice, Koledar Sobota. 14. novembra: Mati božje Previdnosti; Jozafat KunčeviS, škof in mučenec; Nikolaj Tavelič, mučenec. Nedelja, 15. novembra: Leopold, kralj; Albert Vel., spoznavalec in cerkveni učenik; Šaloma, mučenica; Feliks, škof in mučenec. Lunina sprememba: Prvi krajec 15. novembra ob 7.50. llerschel napoveduje nestanovitno (vreino. Novi grobovi V Ljubljen? je mirno v Gospodu zaspal pospod Pavel Kolini, sluga znane ljubljanske banke. Naj v miru počiva! Žalujočim nuše iskreno sožalje! P RIL IUBLJ EN I m o I i t v e n i k dr. Gregcrija Pečjaka POTBCBOG&I je izšel v posebni izdaii z velikimi Irkami za stare ljudi in za kratkovidne Ta lepi in prak'ični molitveni k stane, v p aino vezan z rdečo obiezo L 20 -, z zlato obrezo L25'-. Dobite v Ljudski knjigarni Pred Skotijo štev. 5 Miklošičeva cesta 5 ali pri meni podr. v NOVL.Vl MLSTU — Po slani naglo spravljanje zelenjave. Martinova slana je vse vrtnarje, pridelovalce zelenjave in sploh obdelovalce zemlje, ki so še imeli na njivicah kako zelenjavo, korenje, peso, zelje in druge stvari, spravila na noge, da so začcii hitro spravljati zadnje jesenske pridelke in jih previdno vzimovati. V četrtek, ki je bil primerno hladen dan, jc bilo kaj živahno po vseh vrtovih, njivicah in nasadih v mestu in okolici. Slana pa je napravila tudi svoje delo. T11 in tam je kdo še puščal na gredah stebla paradižnikov, ki so nosili še zelen sad. Slana jih je pokončala, da jih je bilo treba vreči vstran, jedilne in druge buče so se še lepo razvijale. Slana jih je popolnoma pomorila. Njih listje je posmodeno. Slana ni toliko škodovala ohrovtu, zelju, pesi in korenju. Pa tudi vse te pridelke so ljudje sedaj spravili v toplejše shrambe. Nekateri so v kleteh uapra-v il i kar cele gredice. Mnogi so marljivo prebirali vse članke o vzimovanju zelenjave in raznih pridelkov. Toda praksa jim jc pokazala povsem drugačna |>otu, kakor jih je je navajala suha teorija. Zelo mnogo endivije so ljudje spravili v kleti in v zasipnice. Na trgu jc sedaj po Martinovi slani že opažati, da prihaja na trg nekoliko manj zelenjave, vendar je pričakovati, tla bo živilski tudi v prihodnjih mesecih primerno založen z vso zelenjavo. Nn njivah sta še ostula motovileč in jesenska špinača, ki obema mraz toliko ne škoduje. Splošno lahko omenimo, da so kmetje vse jesenske pridelke srečno spravili pod streho. Mnogi omenjajo, da letos repa ni posebno dobro napravila, ker je bilo preveč suše, ko ona ljubi močo. Mnogi so že začeli marljivo ob tem suhem vremenu prekopavati zemljo. — Nizka temperatura, visok zračni tlnk. Ljudje sedaj mnogo govore, da že »diši jki snegu«. Pa še dolgo ne! Vse vreme lahko kratko označimo tako, da vlada nizka temperatura in da je nastofiii visok zračni tlak. Razmeroma tak mraz, kakršen vlada sedaj, smo imeli tudi lani 13. novembra. Bil je še nekoliko hujši, kajti zjutraj ta dan lani jc toplomer zaznamoval še jutranji minimum +6". a dnevni maksimum je padel na +5.6" C. V četrtek je bil dosežen temperaturni maksimum le s + 5-2°C. Tudi dnevna temperatura počasi drči proti ničli. V petek zjutraj jc bil jutranji minimum ,+ 3° C. Barometer se je dvignil na 768.7 mm. V petek ni bilo megle, splošno je siv kasto oblačno in nebo močno zastrto. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ vabi vse delavce in delavke industrijskih ka: tegorij, ki so se vpisali v sindikat, rla čimprej dvignejo članske izkaznice. Za člansko izkaznico je plačati 1 liro. Člani lahko dvignejo izkaznice v tajništvu oddelka med uradnimi urami, ki so vsak delavnik od 8—12 in 3—6. — Industrijski oddelek PDZ. — Posestne spremembe. Ze 30. marca 1939 'je prodal Janez Vampelj, posestnik v Vnanjih goricah št. 24, delavki Ani Kogovškovi, od tam št. 19, travniško parcelo 2077/2 k. o. Brezovica v izmeri 7980 m' za 3000 bivših din. Prepis lastninske pravice na kupovalko jc bil pred dnevi izveden v zemljiški knjigi. — Mestna občina ljubljanska je 2. oktobra lani prodala M. Slepiču, Ljubljana VII, Tržna ulica 6, zemljiško parcelo št. 691/2 kat. občine Spodnja Šiška v izmeri 97 m5 za 18.430 lir- Kvadratni meter je bil po 190 lir. Svet je bil prodan iz regulačnih ozirov. Zemljiška knjiga je dalje zaznamovala še dva druga prenosa lastninsko pravice za skupno vrednost 432.000 lir. _ Družina s sedmimi nepreskrbljenimi šoloobveznimi otroki prosi kakršne koli podpore — v denarju, obleki, živilih itd. Zima je pred vratmi, mati bolna, otroci pa slabo oblečeni. Dobrim srcem naj Bog povrne! Darila na upravo »Sloven- — 22 letni vojak nn fronti imenovan za častnega doktorju. Na podlagi njegovih zaslug za nemško industrijo je bil višji desetnik Ilort-wig Glalin iz \Volgasta, ki se nahaja na fronti, imenovan za častnega doktorja-inženirja. Odli-kovanec je star šele 22 let in je gotovo nuj-mlajši častni doktor v Nemčiji. — 115 letni brivec. V nekem severnem portugalskem mestecu živi brivec, ki je star 113 let in še vedno opravlja svojo obrt. Louis Dos Santos, tako sc piše ta stari brivec, še vedno brije svoje goste brez očal, katera si natakne samo pri striženju las. Njegov najstarejši sin je star 83, najmlajši sin pn šele dve leti in pol. Tako poroča portugalski list »Diurio de Noti-cius«. — Pri So I n ogradu so odkrili keltsko utrjeno hišo. Pri delili blizu Solnograda so odkrili d\e predzgodovinski zgradbi: ena iz pragermanske dobe (bronasta doba), druga pa iz velikoger-mnnske dobe (mlajše železna doba). Zgradba iz bronaste dobe je bila zgrajena iz les«, tla so velika 2.3X3.S m. Ta zgradba je služila najbrž gos|Kidarskim namenom. Druga zgradba, keltska stanovanjska hiša, ki meri 3.45X2.5 m, je vsebovala številne bronaste, železne, kamnite in koščene predmete, šestindvajset posod so mogli sestaviti iz razbitin. Iliša je bila močno zgrajena in utrjena; imela je tudi ognjišče. Izkopali so dleta, šila, nože. bruse, verižice za meče. šivunke kamnite mlinčke in različne okraske. 1 Križanska moška kongregacija proslavi v nedeljo, 15. nov. god svojega drugega zavetnika s cerkvenim opravilom zjutraj in zvečer. Zjutraj ob pol sedmih bo sv. maša s skupnim obhajilom, zvečer ob petih pa slovesen shod z darovanjem za namene družbe. Popoldne ob štirih bo pred shodom seja predstojništva. 1 Opozarjamo na nedeljsko predstnvo »Oče-našai. Začetek bo ob 15. Dramatski ciklus, ki vsebuje sedem podob in uvod, je miselna ilustracija sedmerih proženj iz molitve. Delo je zrežiral avtor Edv. Gregorin. Preskrbito ei vstopnice v predprodaji. 1 V počastitev spomina pokojne gospe Ane Javomik sta namesto venca na grob darovala gospod Grassi Peter in gospa Zicherl Josipina 300 lir Vincencijevi konferenci sv. Cirila in Metoda, Bežigrad. Bog plačaj! i Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu bo imela v nedeljo 15. t. m. ob 7 sv. mašo zadušni-co za pokojnega člana g. Avgusla Pirca v kon-crogacijski kapeli. Prihodnji sestanek bo v sredo 19. t. 111. ob 18.30. I Mladinska predstava kot matineja. V nedeljo dopoldne ob 10.30 bo ponovljena prvič v letošnji sezoni mladinska igr« P. Golic: »Princeska in pastirček«. V pestrem dejanju, ki slika dogodivščine dveh otrok v gozdu, nastopajo: zabavni veterani, gozdne živali, botra šuma. sitna guvernanta, hud lovec, šegavi k 11 -harček i. dr. Veljale bodo cene od 10 lir navzdol. Režiser prof. O. šest. 1 Pozor pred tatovi živilskih kart! Že prejšnji mesec smo prebivalstvo opozarjali, naj ne iz-roče živilskih ali oblačilnih nakaznic prav nikomur, čeprav bi še tako uradno nastopal in se izkazal celo z uradno legitimacijo. Mestni preskrbovalni urad namreč nikogar ne pošilja k strankam po karte, da bi jih vzel in prinesel, temveč vedno povabi stranko samo v urad, če jo treba kaj urediti zaradi živilskih ali drugih nakaznic. Tak tat se je v ponedeljek spet pojavil v Krojaški ulici. Silno oblastno je nastopal in z odločnim uradnim glasom zahteval, naj mu pokažejo živilske nakaznice, da jih uradno pregleda, če je vse v redu in po predpisih. Že skoraj izrabljene nakaznice je pustil, celo karto je pa vzel s seboj, seveda je pa ni prinesel v mestni preskrbovalni urad, ker jo jo ukradel za svoje umazane namene. Opozarjamo prebivalstvo, da še tako oblastni in uradni nastop ter neobhodna j aktovka nikakor nikomur ne dajeta pravice pobirati živilske nakaznice, ker, kakor rečeno, mestni preskrbovalni urad nikogar ne pošilja po kakršno koli nakaznice, temveč stranke vedno vabi v urad. Zato vsakega takega predrzneža takoj izročite policiji! 1 Starše otrok, ki hodijo v ljudsko, meščansko, trgovsko, tehnično srednjo šojo, gimnazijo in trgovsko akademijo opozarjamo, naj jih prijavijo v korepetitorij, kjer jim dajemo dnevno dve uri instrukcij po učnem načrtu in jih pripravljamo vsak dan na prihodnji dan, četudi ne obiskujejo šole. Informacije in prijavljanje: Korepetitorij, Mestni trg 17-1, od 8—12 in od 14—16. 1 Soboslikarski, ličarski in pleskarski pomočniki so vabljeni, da se udeleže organizacijsko strokovnega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. novembra ob 10 dopoldne v tajništvu industrijskega oddelka Pokrajinske delavske zveze. Za člane udeležba obvezna! — Predsedstvo Skupine sobosl. in pleskarjev. 1 Vsi šoferji v Ljubljani so vabljeni, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. novembra ob 10 dopoldne v pritličju Pokrajinske delavske zveze. Na sestanku se bodo določile smernice, po katerih naj se šoferska delegacija ravna nn predstoječi anketi za ureditev šoferskega vprašanja. Zato naj nc bo nobenega šoferja, ki bi od tega važnega sestanka izostal. — Predsedstvo Skupine šoferjev PDZ. I Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Franc Ciber, Štefanova ulica 7. 1 Male polenovke. S Severnega morja je prispelo v Ljubljano na ribji trg nekaj kg mn- Vzhodno bojišče: General Messe izroča vojakom italijanskega zbora v Rusiji odlikovanja: trak nemške zimske vojne le, zmrznjene polenovke, ki je bila po 32 lir kg. Drugače so pa bile na prodaj razne morske, posušene ribe, kakor n. pr. skuše in druge- Sladkovodnih rib v petek ni bilo na prodaj. Naznanila GLEDALIŠČE Orani*. Sohota, 14. novembra ob 10.30: »Uradhonik Solnes«. Red 15. — Nedelja. 15. no-vernimi ob 10.311: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. izven Zelo znižano cene od 10 lir navzdol. — Ob IS: »Oče naša«. Izven. — Ponedeljek, 16. novembra: Zaprlo. Opera. Sohota. 14. novembra ob lfi: »Traviata«. Izven Znižane cene od 24 lir navzdol. — Nedelja. 15. novembra oh: 15: »Gasparone«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — 1'onedeijok, 16. novembra: Zaprlo. ROKODELSKI ODER. V komediji »ROKSI« trečujemo dva svotovu: svet prefinjenoHtl, nervoze in lažnivega bleska ter svet Ij^idi, ki so si ohranili svoj od Boga Jim dani značaj neprfpačeii, brez vsega izumetničenega. »ROKSI«. to veselo in zdravo deklo, bojuje oh 6lrani svojega nekoliko okornega a dobrega očka žilav boj z umišljeno veličino in narejenostjo svoie tsarojSe sestre in matere, dokler ne zinaira onn v ljubezni do očka v družini. To veselo zmago pridite pogledat prihodnjo nedeljo ob pol 5 ua »Rokodelski oder«. RAI1IO. Petek. 13. novembra: 7.30 Pesmi in naperi _ s Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12 :m Poročila v slov. — 12.45 I.nhka glasba — 1,1 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minul gospoda X — 13.15 Porodilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slov. — 13.20 Radijsko pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radij, orkestra, vodi dirigent t> M. Sijanee — Glasba za godalni orkester — 15 Poročila v slov. — 17 15 Koncert pianista M Lipovška — 17.35 Oporelna glasba — 19 »Govorimo italijansko« — prof. Leben — 10.30 Poročilo v slov — 19.tr, Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italii. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov slov. — 20.30 Vojaško pesmi — 20.15 Plošče — 20.55 Godalni orkester vodi dirigent Spaggiari — 21.10 Zanimivosti v slov. — 21.25 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent T) M. Siianec. sodeiuie "opranlstkn V. Hevbni — Operna glasha — 22 A. NlfOTKUA: Pogovor s Slovenci — 22.10 Koncert violinista M. Abbadija — 22.45 Porodila v italijanščini. LEKARNE Nočno službo Imajo lekarne: mr. Raknrčič, Sv. Jakoba trg D: mr. Humor, Miklošičeva cesta 20 In mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. POIZVEDOVANJA. Našla sem nekaj mesnatih izdelkov. Dobi se Ilirska ulica 19/11. S Spodnjega Štajerskega Poroke. V št. Juriju ob južni železnici so se poročili: Ivan Kristan in Marija Arh, oba iz Jarmovcev, Stanko Jager in An« Vodušek, oba iz šedine. Eranc šuinej in Marija Pepelnik, oba iz Prožina pri Teharjih, Ivan Šarlah in Ida Vovk, oba s Ponikve. V Mariboru je umrla v starosti 59 let sedlarjeva žena Marija Eger roj. čarkovič. Nesreče. 39 letni sodar Erešer iz Zgorn je Polskave je padel s kolesa in se hudo poškodoval na glavi in roki. — 66 letna Ema Bayer iz Limbuša je tako nesrečno pndla, da si je zlomila rebro. — 18 letni posestnikov sin Štefani Rebernjak iz Javnika, občin« Kapela pri Ož-boltu, je pri obiranju sadja padel z drevesa in si zlomil levo roko. Dobil je tudi pretres možganov. — Na mariborskem glavnem kolodvoru si je 20 letni M. Vujica, doma iz Bosne, poškodoval hrbtenico. — Jožef Trnovšek iz Maribora si je pri padcu zlomil desno nogo. Iz Hrvaške Rudarji pri Poglavniktt. Poglavnik NDH je te dni sprejel večjo deputacijo rudarjev iz vseh hrvatskih rudnikov. Ob tej priliki so rudarji obljubili 1'oglavniku svojo vdanost in zvestobo. Nova knjiga o partizanskih zločinih v NDH. V založbi »Evropa« jc izšla te dni knjiga »Mor-der am Erieden« — »Rušitelji miru«. Spisal jo je pisatelj knjisj »Vohuni« in »Bombe in zarotniki« K. II. Klaser. Knjiga, ki popisuje vse partizanske zločine na Hrvatskem, je istočasno izšla tudi v hrvaščini, italijanščini in francoščini- Razdeljevanje mleka in mlečnih izdelkov v Zagrebu. Razdeljevanje mleka v Zagrebu in prodajo mlečnih izdelkov je prevzela za Zagreb v svoje roke sama mestna občina. V to svrho je ustanovila jiosebno podjetje. Knjige za vojaštvo na bojišču Zagrebška »Založba Evropa« je sklenila dati vojaškim oblastem na razpolago od vsake knjige, katero bo izdala, po dvesto do tristo izvodov za vojaštvo na bojišču. Nadaljevanje strokovne naobrazbe hrvatskih zdravnikov. Prihodnje dni potujejo v Nemčijo trije hrvatski zdravniki, ki bnrlo v Nemčiji proučevali delovanje tamkajšnje protitu-berkulozne službe. »Hrvatska skozi stoletja.« Razstavo hrvatskega slikarstva in kiparstva, ki je bila pod tem imenom zaprta dne 2. novembra v Veneziji. lx)do prepeljuli v Rim, kjer jo bodo odprli v začetku prihodnjega letu. Revija hrvatskih podeželskih pevskih zborov. V Veliki gorici je bila prejšnjo nedeljo velika revija hrvatskih podeželskih pevskih zborov. Iz Srbije Ureditev varnostne službe v Srbiji. Sedanja srbska vlada jKilaga veliko važnost na dobro ureditev svoje varnostne službe po mestih in v podeželju. Zato jo vedno bolj spopolnjuje in modernizira ter sprejema vanjo višje iu nižje častnike bivše jugoslovanske vojske, šel varnostne službe v Srbiji je sedanji upravnik mesta Bclgrnda Drago Javonovič, ki je istočasno tudi belgrajski župan. Podružnica Kolnrčcve ljudske univerze v Valjevu. Na pobudo sedanjega komisarja Ko-larčeve ljudske univerze v Belgradu Boška Bogdanoviča, pomočnika prosvetnega ministra v pok-, so v Valjevu pred kratkim ustanovili podružnico te srbske kulturne ustanove. Nov srbski drobiž. Srbska Narodna banka je izdala nove dvodinarske kovance iz cinka. Ostali drobiž bivše Jugoslavije ostane do zamenjave z novim denarjem še uudaljc plačilno sredstvo v Srbiji. 72. ca« pod »7 otrok«, kjer ie tudi naslov družine. — Nov komet na vidiku? Čilski zvezdoslo-Vec profesor Murnos Eerrado v Santiogo de Chile naznanja odkritje novega kometa, ki jc baje desetkrat večji kakor llalleyev komet. Novi ogromni komet bo viden v začetku prihodnjega leta. ^ »Slovencev koledar« Naročite ga takoj po ugodnostni ceni 20 lir ItllljgBil illllll||||ltll%ll||llll!|l||l^ Tako bi lahko imenovali pri nas, žal. malo znane senčne lutke, ki je zame vendarle treba samo malo lepenke, dobrih škarij. p81e prosojnega pipirja in navadne luči. - VzuOjna vrednost senčnih lutk je neprecenljiva. Pa zajčki na stenah? Od psička do slona, vse se da pričarati na steno samo in edinole s prsti obeh rok Navodila in vzglede za oboje, " pa še navodila za igranje s preprostimi, doma narejenimi točnimi lutkami — vse to najdete v knjigi < ninnuti. iiTtTnmiiinrrmiiii; tintrtin tnititiri: i u i rum i inuKimin VESGLJA DOM (trije deli). — Z bogatim i/borom raznovrstnih itier in razv dril za družinski krog, ki ga nudi to svojevrstno delo, bo dobila vsaka družina skoraj neizčrpen vir zabave zlasti za pute dneve in dolge večere. Vsa navodila so opremljena s številnimi slikami. Delo bo izšlo v treh kn igsli Slovenčeve knjiži.ice. — Prvi del lahko dobite v vseli knjigarnah in trafikahI • • • aiiiiiiiiiittii^ O KRALJ JE ZAPRL V KLETKO ŠKRJANCKA. - PRETEKLA STA ŽE DVA DNI IN ŠKR-JANEC ŠE NI SLIŠAL PETI PTICE, PA TUDI VIDEM JE NI, DA BI JO VSAJ PO PERJU MOGEL SPOZNATI. 73. TRETJI DAN JE BIL ZE VES POBIT, ZATO ZAČNE SAM S SEBOJ GOVORITI: »KAJ BO, KAJ RO S TEBOJ, UBOGI ŠKRJANČEK? TRETJI DAN SI ŽE ZAPRT IN NE DIŠI TI NE JESTI NE PITI! 0J!< Nafta na bližnjem Vzhodu V neposredni bližini Sueškega prekopa je celu vrsta izvirkov nafte. Ti izvirki se sicer po donosu ne morejo meriti z iranskimi in iraškimi, vendar so toliko pomouibni, da ni Sueški prekop eminentno važen samo zarudi strateškega pomena, marveč tudi zarudi nafte. Nafto izkorišča Anglo-Egyptian Oil Co., ki pripada koncernu Shell. Ta družba je pričela s svojim delom leta 1812 pri Gemsanu, ju/no od Sueza-Že tedaj je načrpala 30.000 ton nafte. Leta 1930 jo dvignila proizvodnjo na 263.000 ton. L. 1927 so nadaljevali z vrtanjem pri Hurghadi. Te plasti so dale v nekaj letih 280.000 ton. L. 1936 so pričeli pridobivati nufto v ozemlju Ras Gha-riba, v najnovejši dobi so odkrili izvire zemeljskega olja na sinajskem polotoku. Takoj so jih pričeli izkoriščati. Celokupna egiptska •vonnja naft ina bi popol Egipt je sedaj edina deželu v vzhodnem delu proizvodnja nafte znaša približno 650.000 ton. Ta množina bi popolnoma zadostovala za Egipt. Sredozemskega morja, ki ima pomembno proizvodnjo nafte. V Palestini so dognale ameriške družbe ravno tako precejšnja ležišča nafte. Eksploatacijo pa je preprečila konkurenčna britska družba Irak Petrol Co. Iran daje 11 milijonov ton nafte Najstarejši in največji proizvajalec izmed vseh držav bližnjega vzhodu je Iran. Leta 1939 je dajal 11 milijonov ton nafte. Prekašala ga io tedaj le še Unija, Sovjetska republika in Venezuela. Perzijska nahajališča je pričel črpa- i! «___i - nr:n:____ .....rs____ i.: -..K..,.I ti Anglež VVilliam Knox cl Arcv, ki si je nabra konec prejšnjega stoletja veliko premoženje pri kanadskem »goldrushu«. D'Arcv je bil v ozkih prijateljskih stikih s šahom Nasr-ed-Di-nom, ki mu je dal l. 1901 koncesijo za 66 letno neomejeno izkoriščanje vseli perzijskih izvirov razen severnih, ki so pripadali sovjetski vplivni sferi. Leta 1909 je prenesel svojo koncesijo na Anglo-Persian Oil Co. (kasnejšo Anglo-Iranien Oil Co.) Večina delnic te družbe je v posesti angleške države. Po prvi svetovni vojni je poizkušal šah Rhiza Pehlevi angleški vpliv nekoliko omejiti. Kot okreten diplomat je poklical v deželo neodvisne evropske eksperte. Preiskali so račun dobička omenjene družbe. Na tej podlagi je Perzija zvišala družbi državne dajatve. L. 1933 je sklenil šah z družbo novo koncesijsko pogodilo, ki je bila za Perzijo dosti ugodnejša — čeprav je preteklo komaj polovico dobe stare pogodbe. Angleži so zgradili tudi »zračni Suez« Čim bolj je naraščalo stremljenje Perzije po samostojnosti, tem bolj so bili zaskrbljeni Angleži. L. 1923 so zasedli Bahreinske otoke v perzijskem zalivu, da bi zgradili »zračni Suez« za indijsko pot svojega Imperial Airwaysa. Otočje tvori 5 večjih in 3 manjših otokov s 120.000 prebivalci in skupno površino 500 km5. Glavno mesto Menama na severni konici otoka istega imena leži nasproti otoku Mubarreku, kjer so zgrudili Angleži svoja letališča in utrdbe. Angleži so sklenili s kalifom Hamud-ben-Izom prijateljsko pogodijo, ki jih je naredila za neomejene gospodarje Bahreinov. Iranska vlada pa ni nikdar odstopila od svojih političnih pravic. Prvo vrtanje je izvedel leta 1931 major Holmes. To vrtanje je dalo upanje v sijajni uspeh in je vodilo do pravcate vojne med Anglo Iranian Oil Co. in ameriško California Texas Oil Co. (Caltcx), ki je končno zmagala. Bahreinska Oil Co. zaposluje sicer angleško osobje, a po kapitalu je čisto ameriško pod- Hitre noge, kje so vaše meje? Pod tem naslovom je objavil C. šoukal zanimiv članek v zadnji številki »Obiska«, v katerem jo obudil spomin na dramatično borl>o v teku na 5000 m na predzadnji olimpiadi v Los Angelesu in se dotaknil tragične usode »večnega drugega-5. Takrat je bil Finec Lehtinen prvi, Anierikanec Hill pa drugi. Oba sta dosegla isti čas 14:30, Lehtinen pa je bil le za spoznanje pred zasledovalcem. Gledalci na tribuni so bili prepričani, da so je boril Lehtinen nešportno in dve uri se sodniška komisija ni mogla odločiti, komu bi prisodila zmago. Končno so poklicali llilla, ki je izjavil, da se ne pritoži in priznal, da je bil Finec hitrejši. Potem so vklesali Lehtinenovo ime na marmornato ploščo v stadionu in Hill je bil pozabljen. Podobno usodo sta doživela tudi velika tekača Ritola in Wide. Usoda je hotela, da je živel tiste čase Nurmi ki je bil vedno prvi, Wide in Ritola pa le druga ali tretja. Pisec ugotavlja, da tudi v športu ni nikdo nepremagljiv in nenadomestljiv. »Prišli so drugi tekači. Počasi, toda zanesljivo so izginile z liste svetovnih rekordov vse znamke, ki jih je zapisal s svojimi nogami Nurmi. Počasi, leto za letom, mesec za mesecem je bledelo Nurmijevo ime. Danes je Nurmi zapisan v listi svetovnih rekordov samo še v enotirnem teku. Toda, kakor so padali vsi drugi Nurmijevi rekordi, ki so jim prisojali trajno vrednost, tako l>o padel tudi ta poslednji. — Da, tudi Nurmija ho enkrat dohitela večna tragična usodnost »drugega«. — V kolikor ga že ni... Tudi on bo pozabljen, kakor toliko in toliko drugih, ki zaradi njegove slave niti za-blesteti niso mogli.« Preprostemu švedskemu gozdnemu delavcu Gundarju Haeggu se je posrečilo, da je v kratkem času presenetil ves svet in prepričal športnike, da je njihova slava minljiva. »To, kar je s svojimi nogami napravil Haegg v dobrem pol-tretjem mesecu, prekaša doslej vse in preseneča slednjega.« Gundar teče in postavlja nove svetovne rekorde kakor v zasmeh onim, ki so zagotavljali, da gre za rezultate večne veljave ter za vrhunec človeške zmogljivosti. Pisec ugotavlja, da mora biti tudi nekje meja človeške zmogljivosti. Toda kje I V oporo takšnega ugibanja in razmišljanja je objavil tabelo svetovnih rekordov v tekih od 100 do 25.000 m. Izračunal je povprečno hitrost na 100 m, ki znaša pri sprintu na isti progi 10.2 sek. (Jesse Ogens) ter se prav zanesljivo spreminja na vseh nadaljnjih progah. Pri teku na 1000 m znaša že 14.30 sek., pri Haeggovem svetovnem rekordu na 2000 m znaša 15.59 sek., na 3000 m pa 16.04 sek. Temeljito, motrenje razpredelnice povprečne hitrosti na 100 m na vseh progah nudi najzanesljivejšo oporo za ugotovitev, kateri rekordi so trajnejše vrednosti, in katere bo kaj kmalu doletela usoda »drugega« ali pozabljenega. Zanimiv članek v »Obisku« je opremljen s slikami dramatičnih prizorov med Nurmijem in VVidejem, Lehtinenom in Hillom, vidimo pa tudi vsokega Gundaga Haegga, ki sprejema čestitke. Tudi njega bo dolelela usoda »drugega«, ko bodo tekači še vedno reševali zagonetko: llitre noge, kje so vaše meje? jetje. Leta 1939 je znašala njena proizvodnja okroglo 1.1 milijona ton. Najbolj dramatične pa so bile politične in gospodarske borbe glede pravic o izkoriščanju mosulskih izvirkov nafte. Leta 1900 sta jih istočasno odkrija angleški misijonar Harwood in ameriški admiral Colby M. Chester. A že lle-rodot jih omenja pri starem Babilonu. L- 1911 se je ustanovila angleška družba Afričan and Eastern Conccssions Ltd. z nemškim in nizozemskim kapitalom. Tedanja turška vlada jia se je pogajala istočasno z nemško družbo Eiscn-bahninteressen in z angleško d'Arcy Explora-tion Co. glede dodelitve koncesij. V naslednjem letu so se sprti interesenti |ioravnali. Prišlo je do ustanovitve Turške petrolejske družbe (I. P. Co.). Deutsche Bank jc prevzela 25 odstotkov delnic, angleška Royal Dutch in Shell 22'A odstotka, turška narodna banka (angleški kapital) 47>S odstotka in posredovalce C. S. Gul-benkian 5 odstkov delnic. Delnice turške narodne banke so prešle 1. 1914 na Anglo Per-sian Oil Co. Nemčija bi lahko izkoriščala polovico naftine proizvodnje. Preden pa ie mogla pričeti Turška petrolcjska družba z delom, je izbruhnila vojna. Na bazi angleško-francoskega dogovora v San Remu L 1920 je prevzela nemške interese Francija. Proti temu dogovoru so energično protestirale ameriške petrolejske družbe; wa-sliingtonska vlada je zahtevala, da ostanejo odprta vrata v mandutnih področjih. Po državnem prevratu v Iraku in angleško-iraški pogodbi seje izpremenilo razmerje glavnice Irak Petrol Co. (prejšnje T. P. Co.). Štiri največje petrolejske družbe so si razdelile delniško glavnico jx> 23.75 odstotka: Anglo Iranian Oil Co., Shell, Standard Oil of New Jersey in Compagnie Franpaise des Pe-troles — ostanek 5 odstotkov glavnice je prejel C. S. Gulbenkian. Oktobra 1. 1927 so prvič na-vrtali zemljo pri Baba C.urgurju, ki je dajala dnevno 12.000 ton nafte. Leta 1935 so dogradili daljnovode iz Kirkuka in lladitho (260 km), kjer se cepijo v dva voda: v Ilaifo (747 km) in v sirsko luko Tripoli (612 km). Prvotno je bila koncesija I. P- Co. omejena na določeno ozemlje Iraka. Ostalo ozemlje naj bi izkoriščala kaka mednarodna družba. Toda 1. 1936 je tudi to ozemlje prevzela L P. Co, in se je preobrazila v Mosul Oil Fields Co. Skupna proizvodnja nafte v Iraku je znašala pred vojno Vrnitev italijanske podmornice »Barbarigo« po zmagoslavnem delovanju v opirališče: Poveljnik Grossi, slikan takoj po prihodu 4.6 milijona ton. Ta množina pn še zdaleka ne odgovarja kapaciteti izvirkov; po mnenju strokovnjakov bi jo hilo prav lahko podvojiti. S temi izviri pa še niso izčrpana nahajališča nafte v bližnjem Vzhodu. Veliko Itodoč-nost ima v tem pogledu pod britsko nadoblast-jo ležeči sultanat Kovajt (nameravana končna postaja bagdadske pr°?e v Perzijskem zalivu) in pa koncesija v Saudovi Arabiji, ki si jo je 1. 1933 priborila Standard Oil of California. Ozemlje te koncesije obsega 410.000 km' in leži v Arabiji nasjiroti Bahreitiom. California Arabian Standard Oil Co. je izčrpala 1- 1959 že 560.000 ton. Ta ugoden rezultat je navdušil različne koncerne, da so se pričeli boriti za nadaljne koncesije. Ves trud je bil pa zastonj, ker so bili načrti nacionalne vlade lbn Sauda nasprotni §lOT98$«V8w ipltia |MVttoV«MM 82)9"- »Ogrevanje mišic«. Slišali ste, da je dobro, da mišice pred tekom ali skokom ogrevamo. Nekaj podobnega ste lahko brali tudi v odlomku športnega romana »Tekač Yrj8«. Ta je smuknil v gozd in tekel par sto metrov, preden se je j>odal na šla rt za 5000 m. Podobno je znano tudi o japonskih plavalcih, ki so pol ure pred nastopom v Los Angelesu skočili v vodo ter odplavali nekaj prog. Tu ne gre v prvi vrsti za ogrevanje, pač pa za j>oživitev celotnega presnavljanja v telesu. Organizem namreč deluje s polno paro šele tedaj, ko je »stroj« že v pogonu. To je pri tekmah vsekakor zelo pomembno. V mrzlih dneh pa je seveda važno, da ni tekmovalec premražen v tem primeru bi dosegel izdatno slabše rezultate, izj>ostavljen pa bi bil tudi nevarnosti, da se poškoduje. Zaradi tega so atleti, plavači, smučarji itd. vse do nastopa toplejše oblečeni. S toplejšo obleko tudi preprečijo nepotrebno izžarevanje toplote. V filmu o berlinski olimpiadi ste najbrž opazili, da so bili skakači s palico odeti z odejami, da ne bi po nepotrebnem izgubljali energije, čeprav je bilo tekmovanje meseca julija. Da vam odgovorim še na vprašanje, kateri način ogrevanja mišic pred nastopom je najboljši. S hitro hojo ali zmernim tekom boste vsekakor več odpraviti kot pa s ponavljanjem gim-nističnih gibov. (SKV.) Rekord v skoku v daljino. V tabeli svetovnih rekordov se je letos le malo spremnilo. Gundar Haegg jih je postavil celo vrsto v tekih, Nemec Lampert je izboljšal znamko v metanju diska, to pa jevse. Mera, ki označuje maksimalno človeško zmogljivost v skakanju v daljino je še vedno ista. Postavil jo je leta 1036 znani sprin-ter Jesse Owens in znaša 8.13 m. Izmerite si to dolžino, pa se boste prepričali, da je naravnost neverjetna! (U. J.) Bess-Mensendick. Motite se, ko mislite, da gre pri tem sestavu za ritmiko ali kaj podobnega. Ta sistem je jxvloben švedski gimnastiki ter sloni le na zdravstvenih temeljih in ne zasleduje ni-kakih umetniških stremljenj. Priporočajo ga zlasti za žene in za one, ki so potrebni ortopedične telovadbe. (A. S.) Šport in srčnost. Z zanimanjem ste čitali oba članka, ki sta razpravljala o tem vprašanju. Radi bi vedeli konkretno, katere panoge športa pospešujejo srčnost. Odgovor: vse one, ki silijo človeka, da premaguje in obvladuje duševne pre-preke (strah, nezaupanje, oklevanje): boke, jiu-jitsu, smučanje, alpinistika in podobno. Utrjevanje pa je nekaj čisto drugega. Utrjujemo se proti mrazu, vročini, bolečinam, kar vse krepi voljo ter nas napravi odpornejše. (B. K.) Urjenje troskoka. Prav, da ste postavili to vprašanje, zakaj pri nas. kakor sem marsikje videl, nimajo pojma o uspešnem treningu troskoka. Najiačno je začeti s troskokom na skakališču, kjer se krepko zaletiš in skačeš tako dolgo, da prideš do 10 ali 12 m. Predhodno je |>o!relnio, da se znaš dobro odrinili in doskočiti na isto nogo. To je treba vaditi več tednov, svetujem pa tale postoj>ek: postavilo si tri blazino v razdalji enega metra ler skačite lejio udobno (brez posebnega zaleta in ne glede na daljino) nekaj časa samo z levo nogo in potem samo z desno. Ko ste se navadili takšnega skakanja, si postavile v isti razdalji tri skrinjo ali kaj podobnega, da so boste odrivali bolj visoko. Šele, ko to dobro ob-vladate, smete začeti s pravim troskokom. Pri tem so odrinete prvič in drugič z levo, tretjič pa z desno (ali narobe). Svetovni rekord v troskoku znaša točno 16 m, postavil pa ga jo Japonec Ta-jina. (R. K.) Dviganje ročke kot kondicij*ki trening. Lepo in prav. čo imate železno ročko, ki tehta 50 kg, in jo dvigujete vsak dan pri jutranji ali večerni telovadbi. Reči pa vam moram, da je to za človeka, ki hi so hotel vsestransko izuriti tudi za drugo športe, premalo. Vam bom takoj dokazal zakaj. Učinkovitost dela merimo v kilogramih. Tekač, ki tehta 75 kg in ki preteče 430 m v 1 minuti, opravi delo, ki je vredno 7280 kg. Da bi opravil dvigalec uteži podobno učinkovito storitev, bi moral dvigniti svojo ročko 144 krat v eni minuti, kar je dejansko nemogoče. Da lioste dobili jasnejšo sliko o vrednosti športov, ki so razmeroma lahki, ki pa trajajo dni j časa, navajam še dva primera: pešec, ki prehodi 45 km (6 km na uro) po ravnem, opravi delo. ki znaša 310.000 kg, kar je približno enakovredno gorniku, ki se je vzjiel na 2200 m visoko goro. Že sama primerjava teh številk zadostuje, da ee prepričamo. da je dviganje ročke premalo za uspešen kondicijski trening. Potrebni so tudi športi, ki trajajo dalj časa. V fioštev pride delo na prostem. hitra hoja ali pa tek čez drn in strn. — (C. K.) 0 nastopu Ranghilde TTvegcrjeve še nimamo poročil. Morala bi tekmovati 12. t. m. na Dunaju, o njenem uspehu pa bomo poročali med tednom. - (F. H.) mo omenili nekatere odlične predstavnike Vojske in civilne uprave, ki so z velikim zanimanjem sledili poteku igre. Malo pred pol tretjo uro, ko se je tekma začela, so zasedli častna mesta na lepo okrašeni tribuni tile odličnikl: Podprefekt David v zastopstvu Kksc. Visokega komisarja, Eksc. generala Rohottija je zastopal general Kava, pod-zvez.ni tajnik Capurso je zastopal odsotnega zveznega tajnika, dalje general Perni, kvestor Ha voli i in predstavništvo nemškega konzulata. — Kot smo že v prvem poročilu omenili, je bil Stadion slavnostno okrašen s številnimi zastavami jirijateljskih in zavezniških držav. Takoj od začetka tekme so igralci kakor tudi vsi prisotni izkazali z enonii-nutnitn molkom čast vsem tistim, ki so padli zn blagor domovine. Moštvi sta nastopili v tehle postavah: Fiumana: Conslaltini, Maras, Rublnati, Borglii, I.oich, De Glovannl, 1'oggi, Paolini, Zi-darich, fossovich, Zambelli. — Vojaško zastopstvo: Ferrari, Nabiali, Darin, Pez, Della Lihera, Rinaldi, Tognoni, Molinelli, Berlozzi, Fa valli in Gianco. Sodil jo poročnik Fuoco. Šport v kratkem Ljubljanski nogometaši bodo še igrali. - Športna družina Dojiolavora tobačne tovarne se je odločila, tla priredi še en nogometni turnir. Poleg prireditelja IkmIo sodelovali tudi Mladika. Žabjak in Ljubljana. V nedeljo ob jvd dveh Imi torej na stadionu tale spored: Žabjak : Mladika in Ljubljana : Tobačna tovarna. Prihodnjo nedeljo pa se bodo pomerili med se!x>j zmagovalci in premaganci. Prvak turnirja bo prejel lep pokal pokrajinskega Dopolavora, zmagovalec v tolažilni tekmi pa darilo tobačne tovarne. Pod vodstvom Primo Carncre, bivšega svetovnega boksarskega prvaka, je odpotovalo nekaj izvrstnih italijanskih boksarjev v Madrid na srečanje s Španci. Največ zanimanja je bilo za nastop Musine, ki se je spogledal s španskim prvakom težkega razreda Pnco Buenom. Španec je napadal tako silno, da je moral preiti Mttsina v obramlx>, za kar je izgubil tekmo po točkah. V Celovcu so otvorili sezono zimskih boksarskih prireditev. V gosteh so imeli nekaj Dunajča-nov in Jeseničanov. Tokrat je nastopi! tudi Ažman, ki je z lahkoto odpravil svojega lokalnega rivala Razingeria Carl 1. Luther 60. letnik. Mož, ki je 6lal več desetletij med vodilnimi graditelji zimskega športa v Alnah, Carl I. Luther, je proslavil tc dni v Gar-miscn-Partcnkirchenu svojo 60-letnico. Mi ga jio-znarno kot dolgoletnega urednika lepe zimsko-ej>ortne revije >Der \\'intcr«. kjer je objavljal svoje duhovite jiotopise in strokovne članke pozimi o smučarstvu, poleti pa o čolnastvu. Luther je obiskal tudi Ljubljano, Planico in Bloke. Prav posebno ga je zanimala bloška 6muška zgodovina, ki jo_je Še k lepi tekmi Fiumana : Vojaško predstavništvo 0 sami tekmi smo že poročali včeraj in na kratko omenili, da sta obe moštvi predvedli zelo borbeno igro in pokazali nešteto lepih in odličnih potez. Da bo naše poročilo tem popolnejše mora- skušal osvetliti s svojega izvirnega gledanja. Zaslužen je zlasti za propagando smuča rt, t v a, v svoji reviji pa je našel vselej prostora tudi za dobre strokovne članke. Maratonski tek na 1000 km. O japonskem tekaču Miuri, ki je bil pred 20 leti slušatelj berlinske visoke šole za telesno zgojo, čitamo, da se jc lotil nenavadnega maratonskega teka na progi, ki znaša 1000 km, kar znaša okroglo 25 klasičnih prog. I i i teti mu ni bilo treba kaj jiosebno, zakaj tekel je setr. in premagal progo v 52 dneh. INjeguv tek je bil v zvezi z jubilejem v Hsing-kingu. Načelnik švedske nogometne zveze je |xxstavil za tekmo proti švicarski reprezentanci, ki bo 15. j t. m. v Ziirichii, isto moštvo, ki je zmagalo v Berlinu s 3:2 in premagalo tudi Dance z 2:1. Švedsko napadalno vrsto bo vodil znani Nordahl. V nekem italijanskem pristanišču. Vkrcavanjc materiala za Severno Afriko. Pomen pijavk v novem zdravilstvu V dobi naših dedov skoraj n! bilo hiše, kjer bi v domači lekarni ne imeli kozarca s pijavkami. Kakor je znano, imajo pijavke to lastnost, da se po enkrat napijejo 10 gramov človeške krvi. Postale so zdravilo ka: za vrsto raznih človeških bolezni in težav. Ko se je zdravilstvo bolj razvilo, so bile pijavke seveda postavljene, v kot, a novejša medicinska veda se je začela spet okoriščati z njimi. Da so poslale pijavke jako važna Izvozna tvarina, je od tod, ker izdelujejo iz njih zdravilo *hirudin*, ki ustavlja kri. Zaradi tega zdravila so postale pijavke tako zaželene, da jih niso mogli dovolj najti na prostem, ampak da 60 jih začuli umetno gojiti v posebnih gojiščih. Na Ogrskem so jih zaradi priličnega podnebja in talnih razmer jako veliko gojili, tako da so jih iz Ogrske redno izvažali v druge države. Vsako leto so jih izvozili od tod po 100 stotov in so bile ogrske pijavke najbolj drage. Ker Ogrska ne more kriti vsega izvoza iz lastnih gojišč, je prisiljena, da jih nakupuje po tujih državah Od 1932-1039 je Ogrska iz bivše Jugoslavije nakupila 1230 stotov pijavk, iz Romunije 89 stotov, iz Grške pa 106 stotov. Povprečno je stat stot inozemskih pijavk 178 ogrskih pengov. Največ ogrskih pijavk je pokupila Francija, najdražje pa jih je plačevala Nemčija. Čeprav je Ogrska po številu izvozila manj pijavk, kot ji je v omenjenih letih sama imela, je vend ar dobila od njih 3162 pengov čistega dobička. Cene pijavkam se zmeraj večajo. Uvozna cena je bila leta 1935. za stot 110 pengov, leta 1939. že 354 pengov, a izvozna eena ne je zvišala od 235 pengov iz leta 1935. ua 605 pengov iz leta 1930. za 6tot pijavk. A. Fogazzaros 37 Palača ob jezeru Seznanila se jo z njim pred kakimi tridesetimi leti v Benetkah. Vedela je, da jo silno Ik> gat in da nima razen nečakinje Marije nobenega dediča. Kljub temu pa si ni upala več govoriti s sinom o zakonski zvezi. Nekaj let po polomu družino Crusnelli, je nekega dne Nepo sam začel pogovor o ul)ogi Marini, o njeni nesreči in o njenih lepih očeh. Dejal je, da je gotove predloge odklanjal, dokler jo bila Marina v dobrem položaju, da pa jo sedaj drugačnega mnenja. Dejal jo tudi, da lii so spodobilo, da bi enkrat obiskala grofa Cezarja, saj sta bila z njimi v najožjem (sorodstvu. Grofica je najprej hotela poizvedeti o grofu in Marini in jo zato prosila staro znanko iz Milana. O grofu ji jo ta mogla povedati le malo. Vedela je, da je čudak, zelo bogat in da nima nobenega drugega dediča, razen nečakinje Marine. O tej je vedela le, da je bila zelo živahna, a dobra in pobožna. Ko je še bila v Milanu, jo je videla vsako nedeljo v cerkvi. Zatrjevala je, da jo ta rodbina bila nenavadno plemenita in dobra ln da je tudi marki Filip bil zelo dobrega srca, kljub svojim napakam. Svetovala ji je, naj bratrancu naprej pik>. Grofica Foska je pisala v diplomatskem slogu seveda ne brez pravopisnih in slovničnih napak. Pisala je, da si želi videti grofa po tolikih letih in utrditi krvne vezi. Saj je bil po tolikih nesrečah on najbližji sorodnik njenega pokojnega moža. Istega mnenja je bil tudi Nepo. Rada bi se z njim pogovorila o !>odočnosti svojega sina. Hvalila ga je na vse pretege. Uganila je, da se zeli poročili. Kakšna bo njegova izbira? Brez dvoma mora izvoljenka biti krepostna in njega vredna. Kot mati mu je morala pri tej izbiri stati ob strani in paziti na to, za kar se mladima tako malo meni. Prikazala io. njun gmotni položaj v nc nroveč temni luči. Potrebovala je izkušenega in vplivnega svetovalca. Zelo rada bi prišla na obisk, če ne bo imela težav zaradi zdravja, zaradi vremena in drugih okoliščin. Želela je tudi zopet videti Marino, ki so je je spominjala s toliko ljubeznijo. Tudi tej jo poslala nekaj prav laskavih vrstic. Grof Cezar je odgovoril prav na kratko, da ga veselijo Nepove odlike iu da popolnoma soglaša z njenimi nazori glede sinovega bodočega zakona, da bo obiska zelo vesel in da upa, da ga 1)0 vesela tudi njegova nečakinja Marina pa je odgovorila z nekaj vljudnimi, a hladnimi vrsticami, ki so na grotico Fosko naredile silno nepovoljen vtis. Nekako neskladne so se ji zdele s stričevim pismom, ki se je zdelo kakor predhodna privolitev z navadno pripombo: Ce bo ugajal. Prijateljica, ki ji je svetovala, naj bratrancu piše. pa ii je dejala, da jo hladnost z Marinine strani zelo razumljiva in popolnoma na mostu. Zdaj pa »o jo Katine čenče spravile popolnoma s tira. Ko se je prikazal Nepo, ga je mati sprejela s temnim obrazom. Povabila ga je, naj sede poleg nje in mu v eni sapi povedala vso, kar je zvedela od zgovorne sobarice. Največjo novico je prihranila za konec. S tihim in obupanim glasom mu je povedala o grofovem očetovstvu. »Pomisli, sina ima!« Nepo pa se ni niti malo razburil. Dejal je, da jo zdaj prepričan, da je Marini všeč, ker se ni počutila dobro v stričevi hiši. Kar se sina tiče, ni imelo pomena, da bi se razburjala. Grofica ni hotela verjeti lastnim ušesom in je sinu dejala, naj ji to ponovi. »Vem. kaj govorim,« je novoljen vzkliknil Nepo. »Če se poročim s sostrično, t^ga gotovo ne bom storil zaradi denarja. To so same neumnosti, draga mama.« Grofica Foska se je jezila, seveda prav po tihem. Nepo je zmigoval z. rameni in molčal. Ko pa je mati izjavila, da bo odpotovala še isti večer, je začel grba učiti čelo in stresati z glavo tako, da mu jo odpadel monokel. Napadel je gro- Zadnje m slavnih mož Na smrt bi se morali pripravljati kakor na dolgo potovanje, ln vendar se tako malokdo resno pripravlja na smrti Pregovor pravi: »Kakršno življenje, takšna smrt.« Velikokrat se to tudi zgodi. Zanimivo je, kako so umirali 6lavni možje. Ganljivi so bili zadnji trenutki velikega Cho-pina. Burna je bila smrt Beethovna, kakor je bilo burno njegovo življenje. Mimo je zatisnil svoje oči Vetrarca; kakor bi zaspal, je zasanjal Goethe sen svojega Fausta. Pogumno jo umrl Napoleon, jetnik na otoku Sv. Helene, kamor ga je pregnala sovražna Anglija. Sam je naznanil svoj bližnji konec, ko je 10. aprila leta 1821. rekel svojemu spremstvu: »Čutim, da se mi bliža zadnja ura« Svoj orlovski pogled je uprl v daljo in zadnja solza niu je zableatela v očeh, ko je govoril: »Vi boste še videli svoje drago, svoje prijatelje in znance; jaz pa bom našel onstran groba svoje junake: Klčberja, Desaixa, Bessiferosa, Duroca, Neya, Murata, Masseno, Berthierja. Vsi mi bodo prišli naproti, in pogovarjali se bomo o svojih dolih in podvigih Pripovedoval jim bom o svojih zadnjih doživljajih. Kako se bodo razveselili, ko me bodo zagledali! Scipio bo tam, in Hanibal, in Cezar in Friderik!« Ganljiva je bila smrt Friderika Chopina. Podrobnosti o njegovi smrti so večini bralcev več ali manj znane. Vendar naj tu ponovimo en prizor, ki je posebno ganljiv. K smrtni postelji slavnega skladatelja jo prišla grofica Potočka, ena najlepših gospa svoje dobe, — duhovita, blaga in plemenita dama. Umirajoči jo je prosil, naj sede h klavirju in naj igra in poje. Bleda in prepadona je sedla h glasovirju in zapela prelepo Bellinijevo skladbo: Mladostni spomini »Nikar ne hodiva globlje v gozd. Povsod je preveč teh mladostnih znamenj.« »Boalrica di Tendas«. Glas se ji je tresel in jok jo je dušil, vendar je vztrajala, da bi ustregla umirajočemu. Kdor pozna to skladbo, si bo lahko predstavljal, kako je vplivala pesem na umirajočega in na prisotne prijatelje. Ta čudoviti nokturno bi se lahko izzvenel v prelepo jutranjo pesem, v večno lepo pesem bratstva in krščanske ljubezni. Ko je umiral Beethoven, je divjala nad Dunajem strašna nevihta. Silen grom jo pretresal ozračje, strele so švigalo, bliski eo sc vžigali. Nenadoma se je silno zabliskalo in strela je udarila v strelovod. Beethoven se je dvignil, odprl je usta, da bi kriknil, pa ga je vrglo nazaj na blazino. V tem trenutku je izdihnil... Mogoče, da mu je silni grom vrnil sluh. Mogoče, da je v tem trenutku dovršil 6vojo »Deseto sonato« na čast svojemu Stvarniku. Kdo ve? Franc Schubert, ki je obiskal umirajočega in ga tudi spremil na zadnji poli, so je oglasil domov grede s pokopališča, v znani kleti v Behlgrube. V počastitev svojega rajnega tovariša je naročil belega vina, in ko je natočil kozarec, je rekel svojim prijateljem: »Pijmo v spomin našega slavnega Beethovna in v spomin tistega izmed nas, ki mu bo prvi sledil.« In prvi, ki je sledil Beethovnu, je bil vprav on sam — slavni skladatelj iz Bolzane. Ako se potrudite na griček k Sv. Onofriju na Gianicolo in stopilo v skrilo in preprosto grobnico, kjer počivajo zemski ostanki nesmrtnega Tasta in, če sto pustili zunaj posvetnost in zlobo, se boste prav lahko zamislili v lepoto Tassojevih pesmi, ki nam govorijo o bojih in o očiščenju v veri in nam predstavljajo blagega, a nesrečnega pesnika in junaka. Proti koncu svojega življenja je prišel Ta«sso na grič k menihom: »Prišel sem kar k vam, da bom tu pri vas umrl!« Umrl je pesnik, toda njegov duh je še vedno ves živ mod nami. Obiskovalca, ki poroma gori k pesnikovemu grobu, prevzame veličina Rima, veličina krščanskega Rima, ki je večen. Finske družine imajo veliko otrok Na Finskem žive trenutno 4 družine 6 17 živimi otroci, 8 družin s 16 in nad 50 družin, katere imajo po 15 živili in zdravih otrok. Obvezno vpisovanje v romunsko delovno službo V Bukarešti je te dni pričelo vpisovanje v romunsko delovno službo. Romunski merodajni krogi računajo, da bo imela samo Bukarešta 200 tisoč delovnih obveznikov. Precejšen del teh obveznikov se lio pa verjetno odkupil od ročnega dola s predpisanimi zneski. fico z očitki in izjavil, da se no umakne odtod, tudi če bi se zbrali tukaj vsi Silli z vsega sveta. »Kateri Silla?« ga jo prekinila grofica. »Kdo je ta Sila? Je to tisti prijatelj?« Nepo se je ugriznil v ustnice. »Odgovori vendar. Je to njegov sin?« »Odgovori vendar. Je to njegov sin?« »Saj ni nobenega sina.« »Tako!« jo vzkliknila grofica in iztegnila roko proti sinu, ki je je ves nevoljen obrača! hrbet. »Si torej vedel to žo prej? Kako neki si zvedel? Kdo ti je povedal?« Nepo se je nestrpno stresol in godrnjaje zapustil sobo. III. Zvonovi v R... so eno uro pozneje slovesno zvonili in veseli glasovi so se razlivali preko streli in travnikov. Iskali so po gričih in gorah osamljene koče. Temna procesija se je vila po ozki poti, ki je vodila h cerkvi in izginjala skozi široko odprla temna vrata. Za to je prihajala druga, v svetlejših in rožnatih barvah. Tu pa tam so je vidol živo barvan sončnik. Nato so prihajalo skupine mož in fantov, ki pa so so ustavljali pred cerkvijo. Tudi Steinegge je šel skozi te gruče z Edito. Spremljal jo je v cerkev in se kmalu zopet vrnil nn prosto. Krenil je po stezi, ki so je vila po hribu tik za cerkvijo. Ko je dospel do velikih skal, obraslih z bršljanom, je obstal, se ozrl nazaj in sedel na kamen. Grofica Foska je komaj prisopihala do cerkve, čeprav je prišla s čolnom do vasi. Za njo sta stopali Ivanka in Kati. V spoštljivi razdalji je lezel za njimi Momolo in začudeno glodal okrog sebe, kakor da bi se znašel v deveti deželi. Grofica je bila nevoljna, ker bratranec ni hotel k maši in ker je Marina zbrala prav ta čas, da sta odšla z Nepom na sprehod. Sklenila je, da bo goreče molila zase in za sina, ki ni bil sam kriv, re ni mogel k maši. Gospod mu gotovo ne bo Promet bodočnosti Zaradi vedno bolj naraščajočega prometa in potrebe po njegovem zboljšanju ter v zvezi s tem tudi nove naloge za varnost prometa, so prod kratkim ustanovili v Frankfurtu v iNem-iji poseben zavod za promet. Ob odprtju zahoda je nemško časopisje poročalo o uspehih, ki jih morajo glede zboljšanja prometa doseči v Nemčiji. Po zatrjevanju raznih nemških strokovnjakov bodo vozili v bodočnosti vlaki s posebnimi propelerji ali parnimi turbinami s hitrostjo i(K)—400 km na uro. Tako l>o vlak lahko prevozil razdaljo n. pr. od Berlina do Hamburga v eni sami uri, od Berlina do Bima bo pa potreboval namesto dosedanjih 27 ur samo 7 ur. Jasno je. da bodo nove železniške lokomotivo zahtevale tudi nove in močnejše proge. Delavniki: 15-30. 17-30, Sloga oo 14 dalje, netlelte tn nraznllu ■ 10 13-30. 15-30. 17-3P Popularni komik MACARIO v svojem najduhovlteJšem filmu „Ne pravi ml tega" Sodeluje lepa Silvana Jachimo in Vanda Ostri kinu slo(u - tki.. 17-30 Tragična Mubezen ruske veliknMule ... Film ruzkošja, romantike in opojne glusle! Fedora Izbnrna Igrnlska troilea Luisa Ferlda, Ameileo Nazzari, Osvaldo Valenti kino matica - tel. 22.41 Zanimiv in krasen Švedski film Taksen mora Dltl moli Lluhezen lepe, rs7,vajene meščanke in postavnega ter značajnrga kinetskega fanta Igralci: Adolf Jabr, Birgit Tengrothitd. kinu union - tel. 22.21 zameril in bo razumel njegove obveznosti. Opazila je Edito in krenila proti njej. Več žensk jo stopilo iz klopi in pokleknilo na tla, da so napravilo prostor zajetni gospe. Oglasil se je zvonček, duhovnik jo s strežniki stopil pred oltar, or-ganist pa se je z rokami in nogami uprl v orglo. Zdaj so se tudi moški zgnetli v cerkev. Pot minut pozneje je skozi stranska vrata prišla tudi Marina z Nepom. Ko sta prešla skozi vrsle mož, jo Marina namignila svojemu spremljevalcu, naj obstane, sama pa je izginila v stranski kapelici. Nepo je obstal med dvema orjakoma, ki sta razširjala okrog sebe smrad po gnoju; zlezel je sam vase in gledal prod se, da bi kje zagledal Marino. Vidol je Kati, ki jo klečala poleg Ivanke, vidol Momola, ki je stal zravnan kakor kol ob vratih, videl kos neba in nekaj zelenih vej, ki so se zibalo v vetru, videl je začuden materin obraz, ni pa mogel najti brezsrčne sestrične, ki ga je pripravila do tega, da ie zatajil mašo z besedami, potem pa ga je privedla semkaj ln ga pustila sredi med temi umazanimi kmeti. Ona pa medtem ni niti malo mislila nanj. Duhovnik je zapel: »Čredo in unum Deum«, ljudstvo pa jo ob zvokih orgel nadaljevalo: »Patrem oinnipotentem«. Nenaden žarek je Marini prodrl v dušo in osvetlil dogodke zadnjih let: odkritje rokopisa, skrivnostne Cocilijine obljube, ljubezen, ki jo je opazila v Sillovih očeh, njegov strasten objem, ime, ki ga je zašepetal v tisti noči, verjetnost, da je on zagonetni Lavrencij, ki ji ga je usoda privedla na pot, in strast, da blažena strast, nema in silna, ki je po tolikem hrepenenju vendarle prihajala. Vso je prevzela brezmejna hvaležnost do neznanega Boga, ki pa je bil čisto drugačen, kakor si ga je predstavljala množica oki„ nje. Pokrila si je obraz z rokama in poslušala utripo svojega srca ter uživala ob močnih, skoraj bolečih občutkih, ki so se zbujali v njej ob misli na usodno ljubezen, ki jo bo vso prevzela in dvignila nad bedno in brezpomembno vsakdanje življenje. O tem ni niti malo dvomila. Moli oglasi Lepe, suhe jesenske gobe kupuje GOSPODARSKA ZVEZA Pohištvo Spalnica orehov tn jesenov. Jedilnica v najfinejši Izdelavi. Medvedova 28, odprto od 17 do 18. P Slmžfec j Dobe: Brivskega pomočnika (pomočnico), dobrega delavca, sprejmem takoj. — Dorčec Ivan, Ljubljana, Dulmattnova ullea 13. (1 Krojaškega pomočnika za veliko delo, sprejmem. Modni salon SLAPAR — šmartlnska cesta 8. Obinve Repo, zelje za ribanje, rumeno kolerabo, krmilno peso, prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču v Maistrovi ulici 10 ln v mesarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu. Tulipane in krokuze originalne hoianske smo dobili Sever & Komp. Ljubljana Gostilna »BALKAN« Sv. Tetra cesta 25, javlja cenj. gostom, da jo dospela nova pošiljka dobrega vina ter da so vsako soboto, nedeljo ln v ponedeljek pečeni čevap-člčl. Za cenjeni obisk se priporoča I. Radllovlč. j ITcžjgficI "P Vajenko sprejme modlstka Ivanka STEGNAR, Stritarjeva 9. SPLOŠNO JUGOSLOVANSKO BANČNO DRUŠTVO D. D. "- PODRUŽNICA V LJUBLJANI - naznanja, da Jo umrl gospod PAVEL KOBAL bančni sluga Tokojncmu, ki Je od obstoja naše podružnice posvetil zavodu vso svoje moči, bomo ohranili časten spomin. RAVNATELJSTVO IN URADNIŠTVO Edgar VVallace: 3 Skrivnost skrivSjesie sveže Roman. Kara je gledal knjigo z zamišljeno gubo na čelu in raztreseno listal po njej. »Jaz ga nisem še nikdar videl,« je rekel in jiostavil knjigo spet na mesto, »a vendar je šel tako rekoč zame na svoje novo potovanje.« »Za vas?« »Da, veste, zame je šel v Patagonijo. Prepričan je, da se nahaja tam zlato, o čemer .je razpravljal tudi v svoji knjigi »O gorskih sistemih Srednje Amerike«. Njegova teorija me je zanimala in začel sem si z njim dopisovati. Po tem dopisovanju je sprejel predlog, da bi opravil zame geološka raziskavanja. Poslal sem mu za izdatke potreben denar in odpotoval je.t »In da ga niste nikdar videli?« je vprašal začudeno John Lexman. Kara je odkimal. »Ni bilo...,« je začel gostitelj. »Ni bilo odvisno od mene, bi hoteli reči. Res ne, ker tedaj sem s|ioznal, da je nenavaden človek. Povabil sem ga, da bi prišel k meni na obed, proden bi zapustil I/ondon. a v odgovor sem dobil brzojavko iz Soutliamptona z obvestilom, da je že na jK)tovanju.« Lexinan ga je z zanimanjem poslušal, potem pa rekel: »To mora biti izredno zanimivo življenje. Gotovo bo ostal precej časa tam zunaj!« »Tri lela,« je odgovoril Kara, pregledujoč še dalje knjižnico. »Kar zavidam to ljudi, ki letajo po svetu in pišejo knjige To, kaj doživijo!« je dejal John in premišljeno kadil svojo pi|io. Kara se je obrnil. Obstal je tik za pisateljem, ki ga ni mogel videti v obraz. Ko je spregovoril, je bil njegov glas nenavadno živahen in v njem je bil nekak tih zanos. »Nad čim se le morete pritoževati?« ga je vprašal v svoji zanesenosti. »V svojem svetu ste, kjer ustvarjate, • kar je najzanimivejša panoga dela, ako je človeku dana. Gathercole pa je revež, vezan samo na stvarnost. Pred vami se neovirano razprostira ves svet domišljije, vi lahko ustvarjate in uničujete ljudi, morete nastopali s presenetljivimi problemi, morete varati in vleči na tisoče ljudi in jim končno z eno samo besedo pojasniti svojo skrivnost.« John se je smehljal. »Res, konec koncev je tudi to nekaj,« je menil. »In kar se sicer tiče vašega življenja,« je nadaljeval Kara s tišjim glasom, »mislim, da imate vse, zaradi česar se splača živeli, ženo ki ji ni enake ...« Lexman se je zaobrnil na stolici in ko je srečal pogled svojega, sobesednika, je zapazil v njegovem lepem obrazu tak izraz, da ir.u je dih kar zastal. »Ne vem .. .< je začel John. »Sem so prepredrzno spozahil, kaj?« se je j>ošalil. »Toda, dragi moj, ne smete pozabiti, da sem nekoč iskreno želel, poročiti se z vašo ženo. Mislim, da ni to nikaka skrivnost. In ko som jo izgubil, nisem imel glede na vas takih namenov, da bi so jih bilo prijetno spominjali.« Ko se je spet obvladal, je nadaljeval s svojo hojo po sobi, ne da bi imel pri tem kak smoter. »Pomisliti morate, da som Grk in da sodobni Grk ni filozof Dalje morate tudi vedeti, da som razvajen otrok sreče in da sem že izza mladih lot imel vse, kar sem si poželel.« »Srečen človek!« je rekel John, se obrnil k pisalni mizi in spet segel po peresu. Kara je trenutek pomolčal, potem je hotel nekaj reči, a se je premagal in se je zasmejal. »Kdo ve, če sem res!« je vzkliknil. Nato je z nenadno odločnostjo spregovoril: »Kake težkoče pa imate z Vassalarom?« John je vstal in stopil k ognju, obstal ob njem z razkoračenimi nogami, prekrižal za hrbtom roke in strmel vanj; tudi Kara se je tako postavil. Ijeval in se pripognil ob Johnu, da bi s koščkom »Svaril sem vas pred Vassalarom,« je nada-papirja ob ognju prižgal cigaro. »Dragi moj Lex-man, z mojimi rojaki ni prijetno imeti v nekaterih primerih opravka.« »Spočetka je bil tako ustrežljiv,« je Lexman zamrmral kakor sam zase. »In zdaj je tako nevljuden,« je nadaljeval Kara. »Dragi inoj, tako je pri vseh, ki posojajo denar. Zelo neprevidni ste bili, da ste šli k njemu. Saj bi vam bil lahko jaz posodil, kolikor ste potrebovali.« »Imel sem svoj razlog, da nisem vprašal pri vas za posojilo,« je mirno odgovoril John, »in mislim, da ste mi sami omenili glavni razlog, ko sto prav kar rekli, kar sem že vedel, da ste se hoteli poročiti z Grace.« »Za kakšno vsoto gre?« je vprašal Kara in gledal svoje lepo negovane nohte. »Za dva tisoč pet sto šlerlingov,« je povedal John in se zasmejal, »a zdaj v tem trenutku nimam niti dva tisoč pet sto šilingov.« »Ali bo čakal?« John Lexman je skomizgnil z rameni. »Poslušajte, Kara,« je nato dejal, »ne mislilo, da vam hočem očitati, a vi ste me z njim seznanili, zato morate vedeti, kak človek je.« Kara je pritrdil. »Dobro, povem vam, da je bil rez zelo robat,« je nadaljeval John s srdom v očeh. »Včeraj sem se z njim v Londonu sestal in jasno je, da je bil neznansko nadležen. Zagotavljal sem ga z uspehom, ki ga doseže moja drama v mestu, kar bi zadostovalo, da vse poravnam, in mu še dal glede plačila neumno toliko obljub, katerih ne bi mogel držati.« »Razumem,« je rekel Kara in nadaljeval, »a gospa Lexman, ali ve kaj o tej zadavi?« »Nekoliko,« mu je odgovoril, nakar se je začel sprehajati po sodbi z rokami za hrbtom in z brado, sklonjeno na prsi. »Seveda, najhujšega ji nisem povedal in tudi ne, kako je bil ta človek divje nasilen.« Ustavil se je in se obrnil. »Veste, da mi jo grozil z ubojem?« je vprašal. Kara se je nasmehnil. »Rečem vam, da se ni bilo smejati,« je nadaljeval John razdraženo. »Skoraj bi bil zgrabil možica za vrat in ga brcnil!« Kara je plosknil z roko ob roko. »Ne smejem se vam,« jo rekel, »smejem se ob misli na Vassalara, ki je grozil, da koga ubije! Saj je največji strahopetnež, kar jih je na svetu. Kaj pa ga je pripravilo, da je zagrozil s takim nasiljem?« »Rekel je, da je prisiljen zaradi neke težke denarne zadrege, kar je biio mogoče res,« je dejal John jezno. »Bil je ves iz. sebe, sicer bi lopovu že pokazal, kakor jo zaslužil.« Kara, ki "se je še dalje sprehajal in prehodil vso sobo, se je ustavil nato pred kaminom in pogledal pisatelja z očetovskim nasmehom. »Valassara no poznate,« je rekel. »Ponavljam, da ni večjega bojazljivca na svetu. Mogoče še ugotovite, da se zna razvneti in groziti z umorom, a ako mu pokažete revolver, boste videli, kako sc potuhne. Kaj pa, ali imate kak revolver?« »Ha. neumnost,« je John trdo odgovoril, »v tako vrslo iger se ne spuščam.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cen$i6